351
Starozgodovinske sstvari. Kje je stal grad Hengistburg?
Spisal Dav. Trstenjak.
Grad „Hengis tburg" je stal v ,,comitatus Hen-gest".
Ta županija (komitat) se najpreje omenja v listini iz leta 1042. Nemški kralj Henrik daroval je svojemu zvestemu Gotifredu dvoje kmetij „in loco Gestnic" v županiji „Hen gest", — „nostro fideii Gotifrido mar-chioni II. regales mansus in loco Gestnic et in comi-tatu H en gest predicti marehionis sitos". (Monum. Boic. XXIX. pag.  76. n. 358.)
Nemško-latinska beseda ,,marchio" označevala je v oni dobi mejnega varuha in sodnika, Grenzhiiter, Grenz-richter.
Ker „Gestnic", današnji Gosting (iz: gozdni k) je jedno uro od Gradca, je po takem „comita~ tus Hengest" obsezal graško okolico.
Leta 1050. se ime .,Hengist" zopet prikaže.
Nek plemič Walt (nobili3 homo Walt) menja z Alswinom, škofom briksenskim, svoj dvor, ki ga je imel v Runi in Hengistu, — „in locis Riuna et Hengist habuit". (Steir. Urknbd. pag.  66, n.  58.)
Ker je ,,Riuna" današnji samostan Rein, kake tri ure fd Gradca, moramo tudi ,,Hengist" v gra-škem okrožji iskati.
V  listini iz leta 1226, se tudi imenuje cerkev v Hengistu. Altmann, škof tridentinski, potrdi pravice te cerkve (,,vide!icet sepulturam et baptismum"); dalje reši tej cerkvi deaetinske pravice „in R o u s e n i t z e et Ra-kanitze". Rakanitze je današnja vas ,,Ragnitz" v fari sv. Jurja kraj rečice Stubirje (St. Georgen an der Stiefling) nasproti vildonskemu trgu.
V  listinah iz leta 1053. in 1054. pa se imenuje tudi „urbs Hengistburg" in „ecclesia in castro Hengist".
Annalist niederaltachski (Pertz ,jAimales altachens. ad ann. 1053. 1054.) poroča, da je bavarski vojvoda zavzel in si posvojil: „urbem quandam Hengistburc dietam".
„Urbs" v latinščini one dobe ne označuje samo mesta, nego tudi utrjen grad — Burg.
Iz listine od leta 1066. zopet nekaj več zvemo o legi tega grada.
Marquard, sin vojvode korotanskega Adalbera, je dal v;šemu škofu saleburškemu desetino, katero je imel pri svojem dvoru: ,,Otarniza" — „predium Otar-niza dietum et partem, quam babuerat in ecclesia, quae est in castro Fr ingist". (Urkundb. des Herzogth. Steir. pag. 77 n. 68.) Ker je Otarniza današnja vas Otter-nitz blizo Kleins'atten a, ,,castrum Heingist" ni daleč od Otarnice stal.
Dandanašnji še se najde kraj: ..Hengstberg" biizo Velduna (Wi don), zato je uže Muchar , urbs Hengistburc" in „castrum Hengist" v oni okolici iskal.
Vendar štajerski zgodovinopisec Felicetti von Lie-benfels se je odločil Hengistburc iskati v Gradci. Mene niso njegovi dokazi prepričali, in to tem manj, ker se uže v listinah iz 1. 1138. to mesto veli: ,,urbs Grace". Gotovo je uže to mesto takrat, ko se ,,urbs Hengistburc" omenja, imelo ime: Grace — Gradec, vsaj so stavi telji Gradca Slo veni uže historično gotovo tam stanovali, in ni nobenega dokaza, da bi nemški Bavarci, ki so se pozneje je naselili, ime Gradec bili v nemški ,,Hengi s t burc" prestavili, marveč so mu dali ime ,5Bair i schgr a z "3 katero ime se še najde v listinah do leta 1237.
Hengistburg je prestava slovenskega imena Veldun. Kaj pa označuje to ime? — druzega ne, nego veliki breg, veliki hrib.
Beseda: dun je obče blago indogermanskih jezikov. Uže Plutarch nam pove, da ime mesta ,.Lugdunum" pomenjacorvi mons, Rabenberg, Rabenhiigel v kelt-ščini, v grščini nahajamo: &iv} Haufe, Sandhaufe, Mee-resstrand, v stari nemščini dun, promontoriurn, in Jakob Grimm razlaga ime iz: donnen, dunen, ansclrvvel-len, slovenski du-ti, zduti v istem pomenu, torej se je stvarjenje besede godilo po istib nazorih, kakor pri Latinih: tum-ul-us, iz: tum-eo.
Po zemljah, v katerih Sloveni stanujejo, nahajamo tudi mnogo krajnih imen z imenom: dun, dyn; tako Veldun, ime hriba v fari Device Marije na ptujski gori (Maria Neustift), dalje Veliki varadvn (Gross-wardein), Petrov varadvn (Petervvardein). Ker vara, vora v staroslovenščini označuje sepimentum, grajo, zgrajo, zato je: Varadvn — ograjen hribeo. Celo v gorenji Avstriji, kjer tudi so se bili Sloveni naselili, je še dandanašnji kraj Wardein, to je:  Varadyn.
Al kako se strinjata Veldun in pa Hengistburg, Hengstberg?
Uže bistroumni nemški jezikoslovec Jakob Grimm je iz staronemških imen (Gescb. der deutschen Sprache) rastlin dokazal, da je starogermanski narod z imeni .,Ross" in ,jHengst" zaznamenoval velikanske reči. V novonemšČini še se je ohranilo ime „Ross-kastanie", to je, veliki divji kostanj, dalje „Ross-gliick", velika sreča.
Zdaj moremo razumeti mnoga topična imena gorenje -štajarskih rek, hribov, planin, brd, grabnov: Rossbach, Rossbachgraben, Rosseck, Rosa-eckalpe, Rossgraben, Rossleiten itd., kjer ljudje nimajo konj, marveč goveda in koze, torej so ta pozna-menovanja nastala po velikosti rek, grabnov, hribov itd. Tako se tudi z imenom „Hengst" pojem velikosti izraža, na primer: Hengst, Name einer Bergspitze, Hengstberg, Hengstgraben itd., kar se vse lahko pregleda v Šchmutzovem ,,topograf. Lexi-con von Steierm." Tudi na Avstrijskem tam , kjer se reka Ipusa vliva v Dunaj (Donavo), je  visoko   štrleča
352
gora: Hengst. Z imeni ,,Saua, svinja, pa Nemec poznamenuje slabe lastnosti, na primer: sauschlecht, Sauwetter itd.
Tako tedaj je Hengst, Hengstburg isto, kar Veldun, veliki hrib z otrjenim gradom. Slovensko ime Veldun je premagalo in se ohranilo do današnjega dne, a sosedni breg Hengstberg še opominja na sta-ronemško poznaroenovanje gore, grada in županije. Da so uže takrat Nemci radi slovenska imena ponemčevali, pričujejo stare listine. Leta 970. daruje cesar Oton salc-burški cerkvi ,,curtem ad Vduleniduor lingua s dava ni s ca sic vocatum, theotisce vero Nidrinhof". Vduleniduor je vdolenji dvor, der niedere Hof, stal je v veldunski okolici in ker je cesar pristavil tudi slovensko poznamenovanje, nam je to priča, da so uže takrat Slovenci v graški okolici stanovali.
Daje Hengitsburg v okolici današnjega Vel-duna in Hengstberga stala, pričuje nam s Jcburška listina iz srede 11. stoletja, v kateri se bere: „Nobilis vir in Carinthia, nomine Waltfried, redimens šibi deci-mationem — devineis suis adHengista et de praediis suia Chrowata et Runa, ea tamen lege, ut daret annatim de eisdem vincis III. situla vini, et de praedis solitam decimam , quam antea secundum con-suetndinem Sclavorum dederat" (Juvavia „An-hang" pag. 251.) Okolica hengstberška ima še dandanašnji vinograde, okoli Gradca so uže prav redki.!
(Konec prihodnjič.)
359
Starozgodovinske stvari.
Hje je stal grad Hengistburg?
Spisal Dav. Trstenjak. (Konec.)
V   hengtsberški okolici je stala tudi občina Chro-wata, današnji: Kraubath, v fari sv. Nikolaja v Susilu (ss. Nicolaus in Sau3alj. Ime „Chrowata" opominja, da so se v oni okolici bili.hrvats ki Sloveni naselili.
Ta listina nas podučuje, da niso h krščanstvu spre-obrnjeni Sloveni salcburške škofije ,,solitam justam et catholicam decimationem" odrajtovali, kakor v slovenske kraje prišedši Nemci, in ker se v gori omenjeni listini govori o odrajtovanji desetine „secundum con-suetudinem Sclavorum', nam to pričuje, da so v prvi polovici 11. stoletja še po vsi zapadni srednji Štajerski Slo ve n ci stanovali. Jedna bamberška listina nam pa celo poroča, da so v oni dobi še tudi po gornjem Stajerji bili naseljeni.
Nemški kralj Henrik III. je 2. oktobra leta 1048. svoje posestvo vRothenmannu v paltski dolini daroval bamberškernu škofu. Omenjena listina poroča: „Praediolum Rottenmannum dictum in marchia Gotfridi in valie pagoque pal ta sitara, Siavonice dietam Cir-minah", in na konci darivnega pisma: ,,praefatum prae-dium Rottenmannum sive Cirminah dictum". — »Cir-minah" je v „Cerminjaha, čermeni in červeni pomenja: rudeČ, roth, zato Rothenrnann. Pal ta označuje: muzo, iz korenike : pal (paliti, zapaliti, ver-letten, versumpfen) in tudi v venetščini najdemo: pal-tano, muza, močvirje. Mužcata reka, kraj katere glavno mesto Galicije Lvov stoji, se imenuje tudi po mužnati svoji vodi: Paltev, Pel te v. Ker je kralj Henrik pristavil tudi slovensko ime, nam je to dokaz, da so še v Rotenmanu — Cerminjah Sioveni takrat stanovali.
V  starem adraontskem Saalbuchu (Liber Manuscriptus, IV. pag. 202) sem našel, da je nek: „liber bomo Cho< lomanus" poklonil svoje posestvo admontskemu samostanu, in to se je po slovenski meri ocenilo — „quod mansum unum Sclavonicum appreciatur".
Ta ,,manus" je ležal „in T revi ah" (Trebje, današnji:  Trofavach, trg 3/4 ure od Vordernberga sto-
360
ječ), toraj so tudi nemški admontski benediktinci še našli v svoji okolici Slo vene.
Cel6 v Traungavi v Steinfeldu še se omenjajo slovenski stanovniki okoli 1. 993.: ,,in Steinveid et locum Riut — novale unum a suo Sclavo nomine W e n z o" (Pachmavr ,,Annales Cremisan. pag, 36.). Ime Wenzo je tudi zaradi tega imenitno, ker to ime večkrat nahajamo na rimskih kamnih v zemlji starodavnih Venetov izkopanih : VEJSZONIS filius sem našel trikrat, in nomi-nativ: VENZO, dvakrat.
Razven Contzena spozna v novejši dobi tudi učeni G. Rosen, da so starodavni Veneti bili Slovani. On piše: ,,Ortsbenennungen, die ein entschie#en slawiaches Gepra^e haben, lassen mit Sicherheit auf eine slawi-sche Autochtonenbevolkerung im heutigen Un-garn schliessen , von der das alte Volk der Heneter oder Ven eter am adriati^chen Meerbusen , ein Volk, dessen Name einerseits in dem der Stadt Venedig, und andererseits in der deutschen Volksbenennung Sla-wen, d. h. dem Worte Wenden fortlebt, nur einen vorgeschobenen Zweig bil de te" (glej ,,Deutsche Revue, herausgegeben von Richard Fleischer. II. Jahrg. Heft 9. Juni  1878. "pag. 344.).