PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do T. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 92 (13.030) Trst, sreda, 27. aprila 1988 Nezaslišano zločinsko dejanje z nepredvidljivimi posledicami za Evropo in Izrael Zastrupljene grenivke Danes bo o tem razpravljala vlada Preventivni ukrepi tudi v Avstriji Zanimanje Evropske skupnosti RIM - Kakšne posledice bo imelo odkritje zastrupljenih izraelskih greniVk v nekem rimskem supermarketu, je trenutno zelo nehvaležno napovedovati. Nedvomno pa so te posledice v veliki meri odvisne od odkritij preiskave in od tega, kdo so storilci tega dejanja. Zaradi nevarnosti, da gre za teroristično dejanje, so predsedniki vseh parlamentarnih skupin v senatu zahtevali takojšen sklic vlade, ki bo danes v senatu skušala pojasniti celotno zadevo z zastrupljenimi grenivkami. Predstavniki senatnih skupin so tudi zahtevali, da se uvedejo vsi preventivni ukrepi, še posebej pa se naj poostri nadzor nad uvozom vseh živil. Nedvomno bo imelo včerajšnje odkritje (v resnici je staro že teden dni) posledice na uvoz izraelskih grenivk in morda tudi ostalega južnega sadja iz Izraela. Letno Italija uvozi 460 tisoč stotov grenivk in več kot polovico je izraelskih. Podobno je tudi drugod po Evropi, saj je Izrael glavni dobavitelj grenivk, v nasadih pa je med delavci največ Palestincev z zasedenih arabskih ozemelj. Zato je razumljivo, da so tudi v Izraelu z zaskrbljenostjo sprejeli vest o odkritju zastrupljenih grenivk v Italiji, vendar pa je predstavnik izraelskega ministrstva za kmetijstvo izjavil, da dvomi, da bi bile zastrupljene grenivke izraelskega izvora in da bo njihov strokovnjak sodeloval pri preiskavi. Toda tudi iz Avstrije prihajajo vesti o izredno podrobnem nadzoru vseh grenivk, ki prihajajo iz Izraela, o poteku celotne akcije pa se je zanimala tudi evropska komisija, ki je od Italije zahtevala podrobno poročilo o vseh uvedenih ukrepih, da bi lahko tudi Evropska skupnost pripravila morebitne potrebne ukrepe. NA 2. IN 5. STRANI SVP pristala na kompromis o Južni Tirolski DUŠAN KALC RIM - V poslanski zbornici se je včeraj začela razprava o južnotirolski avtonomiji. Predvidoma se bo zaključila jutri z odobritvijo vladne resolucije o tako imenovanem južno tirolskem »paketu«. Prihodnji teden bo o tem razpravljal še senat, nakar se bo o izvršilnih normah 6. maja izrekel ministrski svet, s čimer bo po več kot petnajstih letih od odobritve posebnega statura za Tridentinsko-Južno Tirolsko dokončno rešen neskončni in razgibani spor o južnotirolskih narodnostnih in družbenih problemih. Rešen vsaj formalno, kajti izpod pepela za silo pogašenega ognja še vedno švigajo iskre. V Bocnu nekateri še zdaleč niso zadovoljni s tem, kar ponuja Rim, čeprav večina v Magnagovi stranki pristaja na kompromis, ki ga je predlagala vlada. To je včeraj izjavil tajnik Siidtiroler Volkspartei in predsednik bocenske pokrajine Silvius Magnago, potem ko se je v popoldanskih urah v spremstvu parlamentarcev svoje stranke sen. Riža in posl. Willita sestal najprej z novim ministrom za dežele Maccanicom in nato v Palači Chigi z ministrskim predsednikom De Mito. Magnago je tudi poudaril, da sta z ministrom Maccanicom razčistila še nekatera nerazčiščena vprašanja in da je De Mita pokazal veliko razumevanja za južnotirolsko vprašanje ter pripravljenost, da pride naproti nekaterim zahtevam. »Ce ne bo presenečenj, bo parlamentarna razprava deležna NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zaslužnim možem in organizacijam iz Slovenije in zamejstva Včeraj podelili priznanja ob dnevu Osvobodilne fronte DEJAN VERČIČ LJUBLJANA — Včeraj popoldan je bila v veliki dvorani Skupščine SR Slovenije slavnostna seja RK SZDL Slovenije ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Na seji so podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte, ki so jih prejeli: Ivo Bernard, Milena Borovac, Ciril Cvetko, Franc Čopi-Borutin, Ivan Fabjan, Franc Grajfoner, Branko Jer-kič-Živko, Ado Naglav, Marija Poličar, ^ika Potočnik, Martin Primožič-Bran-ko, Bogumil Samsa (odgovorni urednik Primorskega dnevnika), dr. Luka Sjenčnik, Janez Švajncer, Gabrijel Stoja, Jože Tomažin, Ivan Uršič, Slavko Valenčič, enota JLA Novo mesto in Festival Kurirček. Slavnostno sejo je s kratkim nagovorom začel predsednik SZDL Slovenije Jože Smole, ki je ob dnevu Osvobodilne fronte prisrčno čestital vsem °bčanom Socialistične republike Slovenije z iskreno željo, da bi si v prazničnem razpoloženju oddahnili od vsakdanjih tegob. Prisrčno je voščil tudi vsem Slovencem, ki živijo in delajo v drugih delih skupne jugoslovanske domovine, zamejskim Slovencem, ki jih bodo tudi v prihodnje podpirali, slovenskim delavcem na začasnem delu v tujini ter vsem Slovencem širom po svetu. Ob koncu svojega nagovora je pozdravil najvišje predstavnike slovenskega družbenega in državnega življenja in goste. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki je polpretekli čas orisal na podlagi osebnega doživljanja predvojnega in vojnega časa in med drugim rekel tudi: »Ves slovenski narod- ni kulturni prostor zato tudi danes ne more imeti drugega obeležja od tistega, ki ga je imel, ko se je ta prostor uveljavil v novejši slovenski zgodovini. Lahko ga očuvamo in razvijamo samo ob naši široki odprtosti v svet, ob sodelovanju s sosednjimi demokratičnimi silami in z neprestanim obnavljanjem in razvojem tistega slovenstva, ki ohranja svojo občečloveško razredno vsebino. Na teh temeljih smo zato z meddržavnimi pogodbami uveljavili pravice Slovencev, ki niso združeni z matico v Jugoslaviji in zanje še danes skrbimo na podlagi naših z ustavo sprejetih obveznosti.« Minister Ruberti na posvetu KPI □ □ □ Spet smrtna kosa na Obalni cesti NA 5. STRANI Sklepna proslava ob dnevu vstaje Jottijeva v Tržiču o izzivih sedanjosti Nove žrtve v Izraelu • TEl AVIV — Položaj v Izraelu osta-a še naprej zelo zapleten. Preteklo I °c so v oboroženem spopadu na Go-p dskern višavju izgubili življenje trije ta*estinci in dva izraelska vojaka. Iz-elske vojaške oblasti so sporočile, da v spopadu bila ranjena še druga iu 9 *zraelska vojaka. Na istem območ-sk'Sta V Pret;eklih tednih dve palestin-Lr oboroženi skupini že dvakrat ^uspešno poizkusili prestopiti vj7rae^ska vlada noče popustiti in se Siri' ° ne zmeni za zbližanje PLO in ra; ^e- Arafat in Asad sta namreč vče-tng^Eljučila razgovore, na katerih sta lo^ ^ogim obravnavala izraelski po- Včer • Vrst; pl 50 vse arabske države, v prvi jo Q7~9ipt, pozitivno ocenile resoluci-dei „ Ei obtožuje Izrael, da je izve-mrtni napad na Abu Džihada. Sola doživlja zelo hude trenutke RIM — Italijanska šola doživlja zelo hude trenutke. Skoraj po vsej državi je v polnem teku bojkot ocenjevalnih sej, avtonomni sindikat SNALS, ki je manjšinski med učitelji in profesorji, zna pa potegniti za sabo veliko število šolnikov, je včeraj napovedal, da je pripravljen blokirati mature na nižjih in višjih šolah. S temi akcijami bi stavkajoči šolniki dejansko razveljavili šolsko leto, čeprav zvezni sindikati še vedno na tihem upajo, da bo vlada na bližnjih pogajanjih pokazala res dobro voljo za obnovitev delovne pogodbe šolnikov. Mnogi tolmačijo grožnjo avtonomnega sindikata SNALS kot pritisk na vlado, naj sprejme osnovne normativne in gmotne zahteve šolnikov. Minister za javne uprave Paolo Cirino Pomicino je v ponedeljek napovedal, 'da se bodo pogajanja na vsedržavni ravni pričela v sredo, 4. maja, ko bo vlada posredovala sindikalnim organizacijam svojo novo platformo za izhod iz sedanje slepe ulice. Vodstvo SNALS je sporočilo, da je za pozitiven iztek pogajanj pripravljeno čakati do 16. maja, nakar bo pričelo izvajati načrtovane protestne akcije. Šolniki naj bi v začetni fazi stavkali prvo in zadnjo uro, nato bi zaostrili protest vse do ohromitve sklepnih izpitov. Zveze CGIL, CISL in UIL so medtem sporočile, da pričakujejo od vlade Tesne in učinkovite predloge, ki bi priznali učiteljem in profesorjem poklicno dostojanstvo in seveda ustrezne poviške plač. Zvezni sindikati kličejo pri tem na odgovornost ministrskega predsednika De Mito, ki je pred parlamentom svečano izjavil, da je šola eden temeljnih problemov italijanske družbe ter da se nova vlada misli s tem vprašanjem resno soočati. CGIL, CISL in UIL opozarjajo tudi na nerešene probleme sup-lentov in pozivajo ministra za šolstvo Gallonija, naj spoštuje dane obveze in obljube. V primeru propada ali slabega poteka pogajanj pa tudi zvezni sindikati ne izključujejo možnosti še ostrejših protestnih akcij. V polemike iz zadnjih dni so se vključili tudi osnovni šolski sindikati (tako imenovani cobasi), ki predlagajo vsedržavno enotno manifestacijo šolnikov, ki naj bi se odvijala v Rimu v soboto, 7. maja. O perečih vprašanjih, ki pestijo italijansko šolo, bo morda že ta teden tekla razprava tako v poslanski zbornici kot v senatu. TRŽIČ — V Tržiču je bila danes pomenljiva slovesnost ob 43-letnici osvoboditve. Slovesnosti se je namreč udeležila predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti, ki je dopoldne obiskala tr-žiško ladjedelnico, se dalj časa zadržala v pogovoru z ravnateljstvom podjetja, si ogledala naprave, primerne za gradnjo ladij velikank in prisluhnila oceni, željam in prizadevanjem delavcev v prostorih tovarniškega sindikalnega sveta. Jottijeva se je zatem udeležila osrednje in sklepne slovesnosti v počastitev dneva vstaje. Skupaj s predstavniki Občine, protifašističnega komiteja tovarniškega sveta je pred spomenik, na trgu pred glavnim vhodom v ladjedelnico, ki spominja na 503 za svobodo padle delavce ladjedelnice, italijanske in slovenske narodnosti. Predsednica poslanske zbornice je na omenjeni slovesnosti po pozdravnih nagovorih člana tovarniškega sveta Danila Perica in tržiškega župana Porcianija imela daljši govor, ubran na tematiko omikanega sožitja, družbene ureditve, terorizma in mednarodnih odnosov. Jottijeva je posebej naglasila povezanost med odporništvom in raz- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Novinarja nista kršila tajnosti RIM — Rimsko sodišče je včeraj popolnoma oprostilo novinarja tednika Espresso Sandra Acciarija in Franca Giustolisija, ki sta bila obtožena kršenja preiskovalne tajnosti. Javni tožilec iz Trenta ju je točno pred tremi leti obtožil, da sta nezakonito objavila zapisnike zasliševanj vojaškega častnika Angela De Fea, ki je odgovarjal na vprašanja tridentinskega preiskovalnega sodnika Carla Palerma. Slednji je takrat vodil zelo kočljivo in pomembno preiskavo o mednarodni trgovini orožja, v katero so bile vpletene tudi nekatere vidne politične osebnosti. Sodni zbor, ki je oprostil tudi odgovornega urednika tednika Giovannija Valentinija, je bil mnenja, da časnikarja sploh nista kršila preiskovalne tajnosti, ampak da sta samo objavila novinarsko gradivo, s katerim sta razpolagala. Po mnenju sodnikov sta novinarja, ki se ukvarjata s kroniko, samo naredila svojo dolžnost, čeprav jima je iz notranjosti sodišča očitno nekdo priskočil na pomoč ter jima izročil zapisnike zasliševanj kapetana De Fea, ki ni imel nič proti, da so bile izjave objavljene v razširjenem rimskem tedniku. Sadeži, v katere je bil vbrizgan strup, naj bi bili izraelskega izvora V Rimu odkrili zastrupljene grenivke Preventivna zaplemba po celi Italiji RIM — Včerajšnja vest, da so v rimskem supermarketu Somet našli nekaj grenivk, v katere je bil vbrizgan strup, je dvignila precej prahu v Rimu pa tudi drugod po Italiji. Ob analizah v zdravstvenih laboratorijih so tudi ugotovili, da je strup izredno močan, saj je povzročil takojšnjo smrt pri poskusnih miših, ki so zaužile nekaj zastrupljenega sadja. Deželni odbornik za zdravstvo v Laciju je takoj ukazal preventivno zaplembo vseh grenivk v Rimu, istočasno pa je pozval ministra za zdravstvo Donat Cattina, da zaplembo ukaže na celotnem državnem področju. Zastrupljene grenivke so v Rimu odkrili že pozno zvečer 19. aprila, ko je neki moški telefoniral v redakcijo enega izmed rimskih dnevnikov in sporočil, da so v rimskem supermarketu Somet v Ulici Donati v prodaji zastrupljene grenivke. Istočasno je neznani moški sporočil, da so strup vbrizgali pripadniki doslej še neznane »Organizacije mestnih proletarcev in zatiranega naroda«. Takoj naslednji dan so agenti pristojnega rimskega komisariata zaplenili vseh dvanajst grenivk, kolikor so jih imeli na poli- cah v supermarketu. Zaplenjene grenivke naj bi prihajale iz Izraela. Po vseh opravljenih laboratorijskih analizah je bil takoj sprožen alarm, in sicer najprej v Rimu, kasneje pa tudi drugod po Italiji. Skoraj povsod so pristojne oblasti takoj prepovedale prodajo grenivk, tem odločitvam pa je kasneje sledilo tudi zdravstveno ministrstvo, ki se je odločilo za preventivno zaplembo vseh grenivk tako na trgih in v skladiščih na debelo kgt.v prodajalnah na drobno in na stojnicah na celotnem državnem ozemlju. Strah, da bi potrošniki spregledali strup v grenivkah, je minimalen. Strup je namreč turkizno modre barve in takoj viden. Sledi strupa so opazne že s prostim očesom takoj pod lupino, kakor tudi v samem jedru sadeža. Kljub temu pa zdravstveno ministrstvo poziva vse potrošnike, da nekaj časa ne uživajo grenivk in svežega soka iz njih. Že kupljeno sadje, ki ga imajo doma, pa naj odvržejo v smeti. Ob tem pa bodo zdravstvene oblasti storile vse, da čim prej pregledajo celotne dobave pošiljk grenivk na celotnem državnem ozemlju. Zastrupitve niso nekaj novega RIM — Odkritje zastrupljenih grenivk je povzročilo nekaj preplaha tudi drugod po Evropi, predvsem pa v Avstriji, ZRN in Španiji. Znano je, da zastrupitve najrazličnejših živil niso nekaj novega, saj so v preteklosti razni manioki, čudaki pa tudi teroristi večkrat zastrupili hrano ali pijače, v nekaterih primerih pa je tudi umrlo nekaj oseb. Prvi podoben primer z zastrupljenimi izraelskimi grenivkami so zabeležili leta 1978 v Belgiji, na Švedskem in Nizozemskem. Sadeži so bili zastrupljeni z živim srebrom, nihče pa se ni »pohvalil«, da bi bil storilec te akcije. Leta 1982 je »Milica za pravice živali« sporočila, da je zastrupila perutnino v prodaji v Londonu in drugih angleških mestih. Oblasti so takoj prepovedale prodajo piščančjega in puranjega mesa, vendar pa v kasnejših analizah niso odkrili sledi strupa. Tudi v Italiji se je leta 1985 pojavila »Organizacija za svobodni Libanon«, ki je zagrozila, da bo v rimskih in neapeljskih trgovinah zastrupila čokolado. V zameno za odstop od načrtovane akcije so zahtevali tri milijarde lir. Preiskava je pokazala, da je najbrž šlo za navadne mitomane. Strup v slaščicah in pijačah pa je imel usodne posledice v seriji zastrupitev na Japonskem v letih 1984, 85, 86 in tudi letos. Storilci so bili pripadniki kriminalne tolpe, imenovane »Pošast z 21 obrazi«. Smrtne žrtve so bile tudi v ZDA, ko so manioki zastrupili slaščice, pijače, razne omake in tudi zdravila. Posebno ogorčenje javnosti v ZDA pa je pred leti povzročila akcija neznanih storilcev, ki so v čokolado in lizike spravili koščke stekla in tudi britvice. Na srečo pri tem ni bilo žrtev, mnogo otrok pa je takrat moralo iskati prvo pomoč v bolnišnicah. nadaljevanji s L strani m • SVP pristala našega privoljenja,« je pripomnil, potem ko je dejal, da je še odprtih nekaj manjših vprašanj, ki se bodo dala rešiti med razpravo v poslanski zbornici. Očitno se je po sporazumu med SVP, KD in PSI, ki sestavljajo bocensko pokrajinsko upravo, vzdušje izboljšalo tudi v Rimu. Takšnega mnenja je tudi tajnik SVP, ki je novinarjem izjavil, da večina njegove stranke podpira kompromisni sporazum. Za manjši, a zelo bojeviti del stranke pa je ta sporazum čisto navadna razprodaja Južne Tirolske ali gnilo barantanje. Kot znano, je osnutek sporazuma izdelal prejšnji minister za dežele Aris-tide Gunella, ki je tudi že orisal v parlamentu ^ glavne smernice južnotirol-skega paketki. SVP pa je tedaj zavrnila nekatere točke osnutka, kar je sprožilo velike spore znotraj stranke. Italijanska vlada je vsekakor trdno odločena, da pravično in dokončno uresniči norme paketa za Gornje Poa-dižje in s tem zagotovi vsemu prebivalstvu »sigurnost o pravicah«, ki je pogoj razvoja in sožitja. Tako je včeraj dejal minister za dežele Antonio Mac-canico v uvodu v razpravo o paketu. S tem bo odpravljen še zadnji motilni element v odnosih s sosednjo prijateljsko Republiko Avstrijo, je med drugim poudaril Maccanico, ki se je nato pohvalil rekoč, da je Italija ureničila najbolj napredno obliko zaščite jezikovnih manjšin v Evropi. Norme paketa zadevajo celo vrsto vprašanj, od rabe nemškega jezika v javnih uradih in na sodišču do organizacije Računskega dvora v deželi. Glede jezika je Maccanico poudaril, da izvršilne norme paketa predvidevajo možnost, da prebivalstvo nemškega jezika prosto izbira jezik v odnosih z javnimi upravami. Prav tako učenci lahko prosto izbirajo šolo z drugačnim učnim jezikom. Nekatera vprašanja ostajajo še odprta (sprememba volilnih okrajev, sprememba deželnega statuta glede finančnih odnosov med Državo, Deželo in Pokrajino, spori glede ure- ditev pokojnin tistim, ki so se izrekli za nemško državljanstvo, ter izvajanje etničnega proporca za železničarje). Za vse to bo vlada, je poudaril minister, skušala poiskati ustrezne rešitve. • Jottijeva redno zavestjo, med odporništvom in Ustavo ter podčrtala ogromen doprinos jugoslovanskega odporniškega gibanja v teh krajih, posebej pa slovenskega partizanskega gibanja. Enotnost in pluralizem sta vodilni načeli, ki izhajata iz republiške ustave, pri čemer si je treba zlasti prizadevati za krepitev, da ti načeli s potrebno preureditvijo uprave, z drugačno organizacijo javnega življenja dejansko zaživita. Govor je bil nato o zopetni oživitvi terorizma v raznih oblikah, o kršenju najosnovnejših pravic in mednarodnega prava, zlasti na območju Bližnjega vzhoda, o tem, da pravi način urejanja odnosov med državami ni prisila, ampak sporazumevanje. Jottijeva je po slovesnoti pred ladjedelnico odšla še na obisk županstva v Tržiču, kjer ji je župan Porciani izročil daljši dokument z navedenimi potrebami, željami in možnostmi gospodarskega in družbenega razvoja. Na županstvu se je predsednica poslanske zbornice srečala tudi s predstavniki Dežele, (vk) Danes v pristojni komisiji zakon o obmejnih območjih RIM — Prva komisija za ustavna vprašanja poslanske zbornice bo danes izrekla svoje mnenje o zakonu za razvoj gospodarskih dejavnosti v Furlani-ji-Julijski krajini in bellunski pokrajini, ki je bolje znan kot zakon o obmejnih območjih. Minister Gava v senatu poročal o zadnjih terorističnih dogodkih RIM — Antonio Gava je včeraj kot notranji minister doživel svoj parlamentarni krst v zvezi z zelo kočljivim vprašanjem, to je s povrnitvijo notranjega in mednarodnega terorizma na italijansko prizorišče. Ta »krst« je bil sila previden, morda tudi zaradi skromnosti podatkov, ki so sedaj razpoložljivi. Gava je tako dejal, da v tem trenutku ne more država emotivno reagirati ob novih pojavih terorizma. Ne gre jih torej podcenjevati, a tudi ne precenjevati. Rdeče brigade danes še zdaleč nimajo vloge, ki so jo imele pred desetimi leti. V »oboroženi stranki« deluje nekaj desetin obupanih ljudi, ki so daleč od stvarnosti in ki vsako leto opravijo nekaj atentatov, pri katerih izberejo »simbolične cilje«. To je ocena, ki jo je notranji minister podal v senatu v odgovor na številna vprašanja in interpelacije, ki so jih vse parlamentarne skupine predložile v zvezi z umorom demokristjanskega senatorja Roberta Ruffillija in s pokolom v Neaplju. Notranji minister ni posredoval novih podatkov o nobenem od obeh dogodkov, tudi zato, kot je sam razložil, ker sodijo vsi podatki v preiskovalno tajnost. V zvezi z umorom De Mitovega svetovalca za reformo institucij senatorja Ruffillija tako Gava ni potrdil govoric o »nenadnemu skesanju« nekega terorista, ki naj bi sedaj posredoval podatke o organizaciji tega zločina. Gava je potrdil, da vrata v Ruffillijevo stanovanje niso bila vlomljena in da so blizu trupla našli tri tulce in dva neizstreljena naboja. Izsledki prvega dela preiskave so preiskovalcem omogočili, da so odgovornost za zločin pripisali rimskemu vodu Rdečih brigad, s katerim je sodeloval toskanski vod. Rdeče brigade, je dejal Gava, so bile že pred nekaj leti premagane, predvsem na političnem pa tudi na vojaškem področju in sedaj so brez »zgodovinskih voditeljev«, štejejo samo nekaj desetin privržencev, slednji pa so vezani na »ideologijo brez upanja«. Tudi v zvezi s pokolom v Neaplju se je Gava omejil na potrditev že znanih podatkov, kot na primer na sodelovanje obeh japonskih teroristov, pripadnikov »japonske Rdeče armade« Junza Okudaire in Fusako Shigenobu. Komunisti so negativno ocenili ta stališča. Senator KPI Maffioletti je dejal, da je res, da je bil notranji terorizem politično premagan, vendar ni mogoče v nobenem primeru zanikati, da politični poraz še ni pomenil konca terorizma. G. R. SZDL o Mikulicevi zvezni vladi LJUBLJANA — Na včerajšnji seji je predsedstvo SZDL Slovenije ugotovilo, da je soglasno v negativni oceni gospodarske politike, ki jo je vodila jugoslovanska vlada pod Brankom Mikoličem v zadnjih dveh letih. Ni pa se moglo zediniti, da bi slovenskim poslancem v Beogradu priporočilo, naj zahtevajo in glasujejo za nezaupnico vladi. Kljub prošnjam iz slovenskega parlamenta, naj Socialistična zveza pomaga poslancem pri odločanju, do tega ni prišlo. Ze prej sta se za nezaupnico zvezni vladi nedvoumno odločila dva »frontna dela« Socialistične zveze, slovenski sindikati in mladinska organizacija. V slovenskem parlamentu so bile v zadnjih mesecih izrečene in formalno vložene zahteve po opredelitvi Slovenije do Mikuličeve vlade. In o celotni zadevi se bo konec prihodnjega tedna dokončno izrekel slovenski parlament. Ko je zaključeval več kot triurno razpravo, je predsednik Jože Smole ugotovil, da politika zvezne vlade v zadnjih dveh letih ni bila dosledna in je imela težke posledice. Povečevalo se je nezaupanje javnosti do vlade in njene sposobnosti. Predsednik je ugotovil, da so številne pobude, mnogo jih je bilo izrečenih tudi včeraj, naj se postavi v jugoslovanskem parlamentu vprašanje zaupnice vladi, vendar predsedstvo Slovenske socialistične zveze pušča poslancem, naj se po lastni presoji in po razpravi o poročilu o delu vlade izrečejo za tisto, kar se jim bo pač zdelo prav. Ključno pa je, da mora ne glede na to, kakšna bo vlada v prihodnje, priti do oblikovanja drugačne, učinkovite gospodarske politike. Včeraj je predsedstvo še podprlo predlog nove šolske reforme, ki naj bi odpravila škodo, ki jo je napravila prejšnja. V sklopu teh sprememb naj bi se položaj slovenskih univerz uredil s posebnim zakonom (zdaj velja zanje isti kot za srednje šole). D. V. Krvava nedelja na cestah RIM — Od prejšnje sobote do ponedeljka je na italijanskih cestah v nesrečah umrlo 36 ljudi, 1094 pa jih je bilo ranjenih. Te srhljive podatke je včeraj uradno posredovalo notranje ministrstvo, ki je tudi sporočilo, da je od začetka leta v prometnih nesrečah v Italiji umrlo 925 ljudi, ranjencev pa je bilo več kot 25 tisoč. Med zadnjim prazničnim »mostom« je bila najbolj krvava nedelja, ko je na cestah izgubilo življenje 13 ljudi. Tisti dan je bilo prometnih nesreč kar 515, čeprav je treba pripomniti, da vse tri dni niso vozili tovornjaki. Uradni ministrski podatki kažejo, da je bilo največ nesreč s smrtnimi posledicami na državnih in pokrajinskih cestah, razmeroma manj nesreč pa je bilo na avtocestah. Mejnik v dosedanji praksi Zveze komunistov Slovenije Nekaj se je zgodilo prejšnji vikend na dvodnevni partijski konferenci slovenskih komunistov v Ljubljani. Eni govorijo o velikem izzivu svetovnemu socializmu, drugi o dosegu njegovih skrajnih meja. Vsekakor pa gre za največjo ideološko herezijo, ki jo je izvedla katera izmed komunističnih organizacij na oblasti. S patetično črnino je mogoče natisniti, da gre za drugo reformacijo na Slovenskem. Primerjava ni le v odmiku od dogme, temveč v posledici, ki jo povzroči takšno dejanje na osnovni medij naše kulture - slovenski jezik. Kar so Trubar in njegovi zanj naredili, je priznano. Kučan in njegovi pa so uspeli spisati prvo povojno partijsko besedilo, ki je: prvič, dovolj kratko, da se ga sveten človek sploh lahko loti brati, in drugič, sestavljeno v dovolj knjižnem slovenskem jeziku, da je razumljivo neposvečenim Slovencem. Glede na to, da je pomembno zborovanje bilo v Cankarjevem domu, še velja dodati, da se mnogi bojijo, da se ne bi drugim preoblikovalcem zgodilo tisto, kar se je prvim. Ve se, kaj je Ivan Cankar rekel o času prvih, predvsem pa o njegovih potomcih. V pozitivnem programu slovenskih komunistov je osrednja samoupravna inovativna družba tista, ki je: 1. demokratična, 2. tehnološko napredna, 3. ekonomsko uspešna, 4. ekološko humana, 5. socialno spodbudna in 6. v svet odprta. Zato so prepoznali in priznali »kot najaktualnejšo zgodovinsko nujnost« lasten sestop »z oblastnega položaja med ljudi«, iz države v socialistično zvezo. Zato »v bodoče« odsvetujejo personalno unijo med državnimi in partijskimi organi in forumi. Država naj bo pravna in temelji na popolni neodvisnosti pravosodnih organov in legitimnosti njihovih postopkov. Z njo v zvezi se komunisti zavzemajo še za neposredne volitve, odpravo političnih verbalnih deliktov in smrtne kazni. - Slovenski komunisti so spoznali zgodovinsko legitimnost nestrankarskega pluralizma samoupravnih inte- resov in takšnega socialnega sistema, ki upošteva tudi manjšinska stališča in vrednosti. Nestrankarska pluralna političnost naj se izraža v Socialistični zvezi. Ta naj omogoča pluralizem samoupravnih in demokratičnih političnih interesov socialistične civilne družbe (v katero spadajo nova družbena gibanja in avtonomna javnost, družbeni razredi in skupine, etnične skupine, družbene organizacije, društva, druga gibanja in družbenopolitične organizacije), če prehajajo v sfero države. Ob tem pa so se komunisti sami zavezali, da bodo hitreje razvijali svojo sposobnost za demokratično toleranco in dialog z drugače mislečimi. Od svojega vodstva pa komunisti po novem zahtevajo, naj: 1. strne in organizira kritično maso novega znanja, 2. ima smisel za usklajevanje dobrobiti posameznika, skupine in vse skupnosti. 3.ima dovolj poguma za tveganje pri utiranju novih poti, ki: a) sproščajo motivacijo, b) opogumljajo ustvarjalnost in c) združujejo delovni elan ljudi. Slovenski komunisti kot temelje socialistične samoupravne demokracije postavljajo: 1. prevladovanje družbene lastnine, 2. integralno samoupravljanje, 3. delavsko solidarnost, 4. suverenost narodov in 5. enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije in njihovo trdno odločenost, da samostojno opredeljujejo svoje mesto in vlogo v Evropi in svetu sploh. Slovenija in Jugoslavija sta v splošni družbeni krizi. Za temeljna vprašanja, na katera se bodo osredotočili, so slovenski komunisti postavili: 1. vpeljavo celovitega trga kot poti iz gospodarske krize in temelja zdravega gospodarjenja in sicer: a) trga blaga in storitev, b) trga kapitala, c) trga delovne sile, č) trga socialističnega podjetništva in d) trga znanja in inovacij, tako da naj delavec nastopa kot lastnik svoje delovne sile, družbenega kapitala in kot podjetnik; 2. prestrukturiranje, s katerim bi nadoknadili zaostanke pri: a) znanstvenih, b) tehnoloških, c) proizvodnih, č) trgovskih, d) informacijskih in e) civilizacijskih povezavah z Evropo in svetom; 3. prožne in poenostavljene predpise organiziranosti in ustanavljanja no-vib, predvsem majhnih podjetij in sprostitev domačih in tujih zasebnih vlaganj kapitala, 4. indikativno planiranje in omejen® pristojnosti države na področju goS' podarske politike in 5. hitrejši razvoj zaostajajočih *n manj razvitih območij s finančni® spodbujanjem prostorske gibljivost* znanja. Vse to »za socializem po meri lj°' Za junijske deželne volitve Tudi znani športniki na kandidatnih listah Za KD bo verjetno kandidiral motociklist Edi Orioli, za PSI pa Udinesejev nogometaš Giuseppe Dossena MANJŠINSKI MOZAIK Razgledi po manjšinski teoriji in praksi _ Piše: Pave! Stranj__________ O % 'S lih y Galerija manjšin Najmanjša manjšina v Italiji: Hrvati v deželi Molise VIDEM — Stranke se mrzlično pripravljajo na prihodnje volitve, ki bodo 26. in 27. junija. Z izjemo KPI, ki je že predstavila svoje glavne kandidate v vseh petih volilnih okrožjih, se druge stranke še niso izrekle. Širijo se najrazličnejši glasovi o možnih kandidatih, vendar pa so pogajanja z raznimi znanimi in prestižnimi kandidati še vedno v teku. V krogih Krščanske demokracije se tako na primer govori, da bi na njeni kandidatni listi za deželni svet lahko kandidirala Edi Orioli in Cris-tina Nonino Bardelli. Gre za imeni znanega športnika in podjetnice, ki brez dvoma lahko pritegneta marsikateri glas, predvsem iz vrst mladih. Edi Orioli je zelo poznan v športnih krogih, saj je pred nekaj meseci osvojil svetovno znano motociklistično dirko Pariz-Dakar, ki se v glavnem odvija po Saharski puščavi. Na kandidaturo tega 25-letnega športnika iz Ceresetta je Krščanska demokracija pomislila v predvidevanju, da bi socialisti predstavili nogo-metaša Dosseno, ki sedaj zelo uspešno igra v Udinesejevih vrstah. Giuseppe Dossena se je že predstavil na zadnjih parlamentarnih volitvah na listah Craxijeve stranke (v turin-skem volilnem okrožju), vendar brez Uspeha. Zaenkrat pa se Edi Orioli še ni odločil, saj je dokaj »alergičen« na politične zadevščine. Cristina Nonino Bardelli izhaja iz znane družine podjetnikov (žganje Nonino je zelo poznano po naši deželi), ki med drugim prirejajo tudi literarno nagrado Risit d’aur. Tudi socialisti se s svoje strani Pripravljajo na junijski volilni spopad, od katerega pričakujejo velik volilni uspeh. V videmskem volil- nem okrožju naj bi gotovo izvolili tri predstavnike; glavni kandidati na njihovi kandidatni listi bodo sedanji deželni tajnik stranke Ferruccio Saro, Pietro Zaniagnini (sedanji načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu) in videmski podžupan Tiburzio. Med kandidati, ki imajo možnost za izvolitev je tudi Paolina Lamberti Mattioli, članica strankine vsedržavne skupščine. Mattiolijeva bi lahko bila na drugem mestu kandidatne liste — po Saru — na osnovi priporočil, ki prihajajo iz vsedržavnega tajništva. Govori pa se še o drugih imenih. Na socialistični listi naj bi kandidirali tudi župan iz Červinjana Pasco-li, župan iz Lignana Meroi, ki je na zadnjih občinskih volitvah zabeležil precejšen osebni uspeh; med kandidati naj bi bil tudi videmski pokrajinski tajnik Sante Biasutti, predstavnik čedajskega območja Snidar-sich in špetrski župan Firmino Mari-nig. Za območje Čente bo gotovo na socialistični listi kandidiral sedanji pokrajinski odbornik Enrico Bulfo-ne, z njim pa tudi njegov kolega Gi-acomo Cum, ki vodi odborništvo za kulturo v videmski pokrajini. Novosti na socialistični listi so možne v Karniji. Gotovo bo ponovno kandidiral sedanji deželni odbornik Ves-pasiano; možno je tudi, da bo kandidiral tudi bivši senator Bruno Lepre. Govori se tudi o Cortiuli (očetu sedanjega vratarja nogometnega društva Triestina) in Disettiju iz Humina. Skratka: do volitev manjkata še dva meseca, zaradi česar strankini aparati delujejo s polno paro, da bi izpopolnili kandidatne liste in si zagotovili prestižna imena kandidatov, ki bi lahko pritegnila nove volivce. ZSO ne bo sodelovala v parlamentarnem pododboru CELOVEC — Zveza slovenskih organizacij (ZSO) na Koroškem iz protesta do iniciativnega predloga strank za spremembo dvojezičnega šolstva, ki je skoraj enak »koroškemu pedagoškemu modelu« 'in zaradi imenovanja predsednika koroškega Heimatdiensta Feldnerja, torej predsednika organizacije, ki je pobudnik kampanje proti dvojezični šoli na Koroškem, ne bo poslala svojega zastopnika v šolski parlamentarni pododbor. ZSO utemeljuje svojo odločitev z dejstvom, da ne more pristati na vlogo, da bodo koroški Slovenci ob He-imatdienstu postavljeni kot drugi ekstrem. ZSO pri tem tudi opozarja na dejstvo, da je Heimatdienst prvič v drugi republiki postal na parlamentarni ravni enakopraven sogovornik v manjšinskih vprašanjih. Nadaljnji argument proti udeležbi je tudi dejstvo, da je za izpolnjevanje pravic slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem pristojna dunajska zvezna vlada. ZSO zato zahteva nujen razgovor predstavnikov koroških Slovencev z zveznim kanclerjem Vranitzkim, saj je le-ta obljubil, da brez soglasja obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev (ZSO in NSKS) ne bo sprejeta sprememba šolske ureditve. Nasprotno pa bo Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) sodeloval v parlamentarnem pododboru, ki se bo jutri sestal na Dunaju. Glede vstopa v sosvet pa Zveza slovenskih organizacij zagovarja stališče, da naj bi bila odločitev sprejeta na občnem zboru ZSO. Sklepali naj bi vsekakor na osnovi obvezujočega odgovora zvezne vlade, ki zagotavlja izvedbo predlaganih zahtev. Hrvaška manjšina živi v Italiji v treh majhnih vaseh v pokrajini Cam-pobasso, v deželi Molise, to je na isti zemljepisni višini kot Rim, ampak na jadranski obali. Naselja se imenujejo: S. Felice del Molise (v hrvaščini: Sti Filič), kjer je leta 1954 govorilo hrvaško od skupno 908 še 831 prebivalcev,-Acguaviva Collecroce (Živavoda Br-dokriz ali krajše: Kruč), kjer je istega leta govorilo hrvaško 1736 prebivalcev ter Montemitro (Mundimitar) s 1469 hrvaško govorečimi prebivalci od skupno 1669. Skupno so torej pred 34 leti živeli v omenjenih naseljih 4504 prebivalci, od katerih jih je 4036 še govorilo hrvaško, kar je predstavljalo skoraj devet desetin celote. Te podatke je zbral raziskovalec S. Uc-chino 1. 1954 in hkrati ugotovil, da se je hrvaškega jezika naučila tudi večina prebivalcev, ki so se priselili od drugod. Jezik, ki ga govorijo, seveda ni povsem enak današnji hrvaščini, ampak odraža zgodovinsko pot, ki je zaznamovala Jo slovansko kolonijo. Jezik, ki je tu ohranjen, je štokavsko-ikav-sko narečje, kakršno se je govorilo pred petimi stoletji, to je v času, ko je »pljusknil« precejšen val hrvaških priseljencev preko Jadrana. V glavnem so bili begunci pred turško oblastjo. Nekatere skupine so se preselile onstran Jadrana že nekaj stoletij prej (X. - XII. stol.); imele so bolj izrazito vojaško mornariško vlogo, saj je bila takrat doba, ko so se na jugu Italije križala vplivna območja bizantinske in normanske oblasti. Slovanski pohodi preko Jadrana segajo vsekakor že v čas Langobardov in zgodovina je tu ohranila najbolj presenetljiv podatek: v osmem stoletju se je langobardski knez iz Bene-venta pogajal s slovanskimi prišleki v njihovem jeziku! Slovansko, v glavnem hrvaško govoreče prebivalstvo je bilo najbolj razširjeno verjetno v XV. stoletju, ko so se slovanske naselbine vrstile od današnjih Mark do konca pete na italijanskem škornju, predvsem pa v obalnem pasu med Termolijem in Pescaro. Najbolj na jugu se je nahajalo naselje S. Vito degli Schiavoni, ki se danes imenuje S. Vito dei Norman-ni, v pokrajini Brindisi. O nekaterih hrvaških naselbinah so se ohranila številna pričevanja, drugod pa so s težavo našli v ljudski rabi ohranjeno kako posamezno besedo slovanskega izvora. Sergio Salvi ugotavlja, da so slovanske kolonije bile precej manj odporne do asimilacije kot pa sorodne albanske naselbine. Proces stapljanja hrvaško govorečega prebivalstva z okoljem se je začel zelo zgodaj. V naselju Montelungo je bil leta 1790 že povsem zbrisan spomin na slovanski izvor. V naselju Ma-lalda se je proces asimilacije tedaj ravnokar zaključil; v naselju S. Biave je hrvaški jezik izumrl leta 1850; v kraju Tavenna pa je leta 1864 govorilo hrvaško narečje le še 20 najstarejših vaščanov in dvajset let pozneje je tudi to naselje prišlo na seznam krajev, kjer je hrvaški jezik izumrl. Tri naselja, ki smo jih omenili na začetku, predstavljajo torej zadnji ostanek širšega prostora, kjer so nekoč govorili hrvaški jezik. Tu se je jezik ohranil, ker so ta naselja verjetno Ivorila najštevilnejše in strnjeno jedro hrvaške skupnosti. Zaradi odmaknjenosti tega področja, ki je kakih 20 km od obale, med rekama Trig-no in Biferno, je do druge svetovne vojne skupnost živela v nekakem zavetju. Ko je »gospodarski čudež« dosegel tudi te kraje, se je to šibko ravnovesje porušilo in začel se je val izseljevanja, ki je v eni generaciji zmanjšal število prebivalstva na polovico. Danes živi v omenjenih treh vaseh, ki so tudi vsaka zase samostojna občinska uprava, manj kot 2.500 prebivalcev. Izseljevanje je bilo prvi znak modernizacije, ki je kmalu nato dosegla tudi šole in množična občila. Podobno kot v Benečiji so tudi tu otroci zelo zgodaj prišli v italijanske otroške vrtce, kjer ni bilo mesta za njihov materin jezik, kar je močno ošibilo njegovo vlogo. Naslednji udarec sta zadala radio in televizija:: manjšinska skupnost še zdaleč ni bila pripravljena na soočanje z moderno rabo jezika, svojo hrvaščino je še naprej omejevala le na ustno izročilo. Šele ko je bila nevarnost jezikovne smrti zelo močna, ji je uspelo organizirati prvo, zasilno obrambno črto. V kraju S. Felice se je v osnovni šoli začel prostovoljni tečaj branja in pisanja štokavsko-ikavske hrvaščine, ki je naletel na zelo dober odziv pri večini prebivalstva. Pobuda je bila izvedena izven vseh pooblastil in dovoljenj; spodbudila je tudi prebivalce ostalih dveh obrobnih občin, da so skupno ustanovili kulturno društvo »Naš jezik«. Začel je izhajati tudi list z istim naslovom (1967-70), ki je bil dvojezičen, v italijanščini in v knjižni hrvaščini. Morda je ta prehitra jezikovna dinamika delno kriva za prekinitev izdaj, morda so tudi drugi razlogi. Salvi navaja, da so menda pri kulturnem preporodu te hrvaške kolonije imeli prste vmes begunski protijugoslovanski krogi, ki so imeli svoje središče v Rimu. Preporod je dosegel višek ob priliki obiska zagrebškega škofa, kardinala Franja Sepera, ki je septembra 1967 obiskal vse tri občine ter v njih maševal in pridigal v hrvaščini. Leta 1964 je izšla hrvaška slovnica za Italijane. Preporodu je sledilo težavno uresničevanje ciljev: danes obstaja (od leta 1981) Pro Loco Živa Voda Kruč, ki podpira ohranjanje jezika in kulture v teh krajih, župniki treh krajev izdajajo list »Naš život«, predvsem pa se je v S. Feliceju ohranilo poučevanje jezika ob zelo skromni pomoči javnih ustanov. Dežela je leta 1977 izdala zakon za učinkovitejšo pomoč manjšinam, a vlada ga je zavrnila. • * * O stanju hrvaške manjšine leta 1954 je napisal serijo člankov Rihard Orel. Objavljeni so bili kot podlistek v Primorskem dnevniku od 23. dec. 1954 do 5. jan. 1955. Orel je to skupnost obiskal šestkrat. Pred njim, v začetku stoletja, je to manjšino preučeval tudi Beneški Slovenec prof. Bruno Guyon. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Sežani Izšel je Tomšičev roman »KOLOBAR« SEŽANA — Po uspešni predstavitvi Tomšičeve prve samostojne knjige Kolobar v Novi Gorici, Ilirski Bistrici in Cankarjevem domu v Ljubljani je sledila predstavitev tudi v Kosovelovi sobi v Sežani. Roman Kolobar je pravkar izšel v zbirki Vrba pri Prešernovi družbi v Ljubljani. Je prvo samostojno delo novogoriškega pisatelja Franeta Tomšiča. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z avtorjem. Kako je nastajal roman? »Od začetka pisanja do izida so pretekla tri leta. Korenine pa segajo petdeset let nazaj. Še kot deček sem poskusil zapisati takratne občutke iz kolonije na star šolski zvezek. Seveda se je to izgubilo, ostali so le bledi vtisi.« In junaki? »Takratne razmere v družbi predstavljata predvsem dve osrednji osebi: slovenski otrok Tone, ki ga pošljejo v kolonijo na Reki, kjer naj bi imel hrano in lastno posteljo, in Italijanka Elena, vzgojiteljica v tej koloniji.« Ter kompozicija? »Povest je nekako dvodelna, hkrati pa enotna. Prepletena sta dva svetova. Zgodovinski časi se nekje prepletajo, drugje spet ločujejo. Drugo in tretje poglavje, ki sta posvečena Eleninemu otroštvu in njeni mladosti v Italiji, segata v dobo pred zgodovinskim časom prvega in ostalih poglavij. Skratka, dokaj razgibana zgodba. V ozadju obeh junakov je vidno nastajanje in rast fašizma. Roman se konča ob napadu na Jugoslavijo.« Roman Kolobar je vaša prva samostojna knjiga. Kdaj ste sploh začeli s pisanjem? »Začel sem z znanstveno fantastiko. Leta 1980 so mi v Primorskih srečanjih natisnili prvo zgodbo Deformacija. Potem so sledile objave v raznih časopisih in revijah (Nedeljski dnevik, Novi in Superpip, Primorske novice, Delavska enotnost). Privlačila me je tudi satira (Pavliha, Primorske novice). S pravo literaturo sem se srečal leta 1983, ko je v mesečniku za literaturo in mentorstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije Mentorju izšla novela Drugi.« Pa vseeno, zakaj tako pozno? »Življenjska usoda, bi dejal. Vsakemu delu, ki sem ga opravljal, sem se posvečal scela, zato ni bilo časa za skrite ljubezni.« Roman ste posvetili svojim trem vnukom: Primožu, Daniju in Andreju... »Res, mogoče gre za drobno špekulacijo. Računam, da me bodo oni najdlje nosili v spominu.« Kolobar ste končali pred letom dni. Ali sedaj kaj pripravljate? »S pisateljem Marjanom Tomšičem sva pripravila zbirko fantastičnih zgodb. Skupna knjiga bo izšla prihodnje leto pri tehnični založbi v Ljubljani. Sedaj sem na razpotju: fantastika ali realistična tema. Snovi ne manjka.« Pa še beseda o naslovu romana... »Kolobar simbolizira kroženje ali ponavljanje. Mogoče je to tudi metafora na usodo malega naroda. Vedno se najde nekdo, ki bi ga rad osrečil...« OLGA KNEZ - STOJKOVIČ Današnja obletnica: junaška in mučeniška smrt Jake Platiše-Franca d ^ dneh, ko se spominjamo velikih °9odkov iz bojev za svobodo (25. ap-p v Italiji, 27. april v Sloveniji) se žal erado dogaja, da pozabljamo na tiste U?,Sanieznike, ki so te velike dogodke arjali in jih s svojo smrtjo omogo-L Eden takih je bil Jaka Platiše s p Rižanskim vzdevkom Franc in ile-‘him imenom Franc Medved, ki je a av na današnji dan pred 45 leti (27. živr^ ^43) sredi Trsta žrtvoval svoje henje za svobodo. $p^° J6 bil Jaka Platiše-Franc? Rodil krili ^ aPrila 1910 v Počah Pri Cer- enn Že kot mladenič je bil vključen lgjJ.e9alno organzacijo TIGR. Junija kot Pobegnil v Jugoslavijo in delal lg-^9radbeni delavec v Ljubljani. Leta ISJr Po vebki stavki gradbincev leta litjj J6 bil sprejet v KP Slovenije. Po-Cgjj110 delo je nadaljeval na Jeseni-lUci’..v Kranju in v Zagrebu, ob kapita-pa p Kraljevine Jugoslavije leta 1941 $k0 e j® vrnil v Slovenijo na Gorenj-Kodii0 Se t;am vključil v narodnoosvo-šel gibanje. 27. marca 1942 je pribo pa. fimorsko z na novo ustanovlje-!hiSarlrtlorsko četo, v kateri je bil ko-velik ^ to eeto se je udeležil prve skptp6 Partizanske bitke na Primor-kj6r . aprila istega leta na Nanosu, 6 1800 italijanskih vojakov obko- Jaka Platiše - Franc lilo 55 partizanov. Po tej bitki ga je pokrajinski komite KPS poslal na delo v idrijski rudarski revir, ko pa je v Trstu padel sekretar KP Jože Udovič-Nini, ga je pokrajinski komite KPS poslal v Trst, da nadaljuje njegovo delo. V Trst je Jaka Platiše prišel konec februarja 1943 in takoj navezal stike s slovenskimi in italijanskimi komunisti in aktivisti OF. Arhiv NOB pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu hrani na ta čas mnoge spomine aktivistov, s katerimi je prišel v stik in vsi ga opisujejo kot nenavadno pogumnega in osvobodilnemu boju predanega človeka. Toda njegovo delo v Trstu je trajalo žal le dva meseca do usodnega 27. aprila. Takrat se je Jaka Platiše-Franc mudil v stanovanju pri Del Fabbrovih v Ul. Tigor 15. V hišo je prišel že večer prej in v njej tudi prenočil. Naslednjega dne bi moral priti k Del Fab-brovim neki človek za zvezo, toda namesto njega je v stanovanje tik pred kosilom vdrlo kakih 70 kvesturnikov in policistov pod vodstvom zloglasnega komisarja Collottija. Izhoda ni bilo več. Na poziv »mani in alto« in zahtevo po dokumentih, je Jaka Platiše segel za pas, potegnil pištolo in se ustrelil v glavo. Collottijevci, ki so očitno imeli nalogo Platišo ujeti živega, so začeli na tleh ležečega Jako brcati, istočasno pa so streljali vse vprek. Končno so že umirajočega Jako, v katerega so sprožili še nekaj strelov, zvlekli po stopnicah s 1. nadstropja na cesto odkoder so ga odpeljali v bolnišnico, kjer pa je, kot je razvidno iz sprejemnega lista bolnišnice, kmalu po sprejemu ob 14.30 umrl. Poleg strela v glavo, ki si ga je sprožil sam, so mu ugotovili še rane s strelnim orožjem v prsih, hrbtu, trebuhu in stegnu. Iz arhivskega dokumenta pokopališča pri Sv. Ani je razvidno, da so ga pokopali 29. aprila ob 10. uri pod oznako N.N. in pod številko 1527. 11. decembra 1961 so njegove posmrtne ostanke zagrebli v skupno grobnico partizanov in žrtev NOB. Tako je junaške in mučeniške smrti sredi Trsta končal svoje življenje Jaka Platiše-Franc, eden iz dolge vrste tistih, ki so se zapisali boju za svobodo in zanjo darovali svoje življenje. Eden iz dolge vrste skromnih ljudi, katerim dolgujemo hvaležen spomin in spoštovanje. Vsaj to, če naj ne bodo razne svečane priložnosti le priložnostne besede. JOŽE KOREN Interpelacija Štoke (SSk) o SLORI TRST — Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka je v prejšnjih dneh vložil interpelacijo deželnemu odboru Furlanije-Julijske krajine, s katero zahteva, da se pojasnijo razlogi, zaradi katerih niso bili institutu podeljeni primerni finančni prispevki, da bi lahko zajezil velike ekonomske težave, v katerih se nahaja. Svetovalec Štoka izhaja iz ugotovitve, da se je znanstveni institut SLORI že od svoje ustanovitve uveljavil ne samo v Fur-laniji-Julijski krajini, ampak tudi v ostalih krajih države in tudi v Jugoslaviji. Dodaja tudi, da je izdal več brošur in knjig velikega pomena o etnično-jezi-kovnih študijah, predvsem pa o slovensski problematiki. Cariniki in sindikat orisali vzroke bele stavke Neustrezna porazdelitev funkcij in opravljanje nezakonitega dela Cariniki in predstavniki sindikata so včeraj sklicali tiskovno konferenco, s katero so želeli seznaniti javnost z vzroki, ki so privedli do dolgotrajne bele stavke in skoraj popolne ohromitve obmejne carinske službe. Uslužbenci carinarnic so večkrat poudarili, da ne gre za pravo stavko, temveč za natančno organizirano akcijo, saj redno opravljajo svoje delo, in sicer v obliki, ki jo za posamezne kategorije uslužbencev določa delovna pogodba. Prav to pa je zlasti v zadnjih dneh privedlo do skrajnih razmer na glavnih mejnih prehodih v deželi, od 18. aprila pa se položaj zaostruje tudi v carinarnicah v notranjosti dežele in države. Sindikalist Baldassi, ki je govoril v imenu sindikalne konfederacije CGIL, CISL, UIL je večkrat poudaril, da je do 18. aprila akcija zadevala samo obmejne carinarnice in je potekala dokaj neorganizirano, saj so se dodatnega dela in opravil, ki ne sodijo v njihovo pristojnost, izogibali zlasti višji funkcionarji in uradniki. Po skupščini delavcev, ki je bila tistega dne v Vidmu, pa so začeli izvajati "belo stavko" vsi uslužbenci carinarnic ob meji, vendar po navodilih in v organizaciji sindikata CGIL, CISL, UIL in avtonomnega sindikata SALFI. Pretekli teden pa so se za to obliko stavke ogreli tudi delavci ostalih carinskih služb, saj so načelniki carinskih okrožij v deželi začeli preusmerjati tovorni promet v notranjost države. Tudi na teh carinarnicah položaj ni rožnat, saj imajo uslužbenci veliko zaostalega dela, kajti blago vskladiščijo in ga carinijo šele na zahtevo posameznih podjetij. Tudi v tržaškem pristanišču izvajajo isti postopek, zato se zastoj carinskega dela skorajda ne pozna. Uslužbenci carin so v svojem boju enotni in vztrajajo pri dejstvu, da z akcijo ne bodo prenehali, dokler ne bo prišlo do pozitivnih premikov in dokler se pristojne oblasti oziroma ministrstva ne bodo zganila in primerno ukrepala. Kot so poudarili na včerajšnji tiskovni konferenci, ne zahtevajo nemogočega, pač pa želijo, da bi prišlo do. popolnega izvajanja delovne pogodbe. Dogaja se namreč, da navadni uradniki opravljajo dela funkcionarjev in celo obratno. To pa je posledica hudo okrnjenega organika in popolne zmede v določevanju posameznih funkcij in odgovornosti. Nadure so slabo in neredno plačane, pri tem pa nihče ne upošteva strokovnosti uslužbencev. Cariniki zato zahtevajo, da se napredovanje v službi določa na osnovi dela, ki ga posameznik dejansko opravlja. Predlagajo tudi, da se za ta postopek, ki je v drugih podjetjih redna praksa, upošteva obdobje treh let. In še o delovni pogodbi: carinikom so zadnjo delovno pogodbo obnovili pred več kot desetimi leti, odtlej pa niso vanjo vključili nobenega popravka ali dodatka, ki bi dejansko vrednotil delo, ki ga opravljajo. V praksi namreč večina carinikov opravlja izredno delo tako rekoč zastonj, kar jih najbolj obremenjuje pa je dejstvo, da z organikom, s kakršnim razpolaga carinska služba, sploh ne morejo dosled- no izvajati državnih zakonov. Skratka, v carinarnicah je nezakonito delo na dnevnem redu. Sindikalisti so včeraj tudi napovedali, da ne nameravajo prenehati z akcijo, čeprav se na avtoterminalih daljšajo vrste neocarinjenih tovornjakov. Polemični pa so bili tudi do vlade in pristojnih ministrov, ki so do včeraj še veliko obljubljali, pred zastoji, kakršnih v deželi ne pomnijo, pa so se njihove obljube spremenile v grožnje. Načelniki okrožnih carinskih služb pa so tudi začeli uvajati svojevrstne reforme, kar še bolj potrjuje prepričanje, da je carinska služba med najbolj neurejenimi in kaotičnimi državnimi službami. Na avtoterminalu pri Ferneričih je bilo včeraj ustavljenih kakih 350 tovornjakov, na Trbižu pa je bilo stanje že kar kritično. Cariniki se sicer zavedajo, da je tak položaj škodljiv za celotno skupnost, vendar je — kot so povedali včeraj — že skrajni čas, da se njihove delovne razmere uredijo tako s finančnega kot s pravnega vidika. Od danes na Pomorski postaji Posvet o prehrani in rakastih obolenjih V Kongresnem centru na Pomorski postaji se danes prične tridnevni vsedržavni posvet o prehrani in rakastih obolenjih, ki ga prireja Italijanska zveza za boj proti raku. Posvet je pretežno strokovnega značaja, predvideni pa sta tudi razpravi o kajenju in o prostovoljnem delu v zdravstvu, kar bi utegnilo zanimati širši krog poslušalcev. Razprava o kajenju, ki je napovedana za danes popoldne ob 15. uri, je v prvi vrsti namenjena šolnikom in vzgojiteljem, saj so preventivni ukrepi, še posebno v boju proti nikotinizmu, najbolj učinkoviti pri mladih ljudeh. Osrednja razprava o povezavi med prehrano in rakom je napovedana za jutri popoldne, pojutrišnjem pa bodo zdravniki spregovorili o sodobnih vidikih terapije in prevenci-je rakastih obolenj. V medicini je že zdavnaj obveljalo pravilo, da je bolezen bolje preprečiti kot zdraviti. To velja še posebno v primeru tako težko ozdravljive bolezni, kakršna je rak. In prav prehrana igra pri tem pomembno vlogo. Znano je namreč, da je sodobni način prehrane, v kateri je vse preveč maščob in rafiniranih snovi, eden od glavnih vzrokov za nastanek rakastih obolenj na debelem črevesu. In prav ta oblika raka je — poleg raka na pljučih — ena od najbolj razširjenih v industrijsko razvitih družbah. Ostudni vandali oskrunili spomenik pred šolo pri Domju Med predstavniki Občine in KZE Posvet o preureditvi miljskih socialnih in zdravstvenih služb Ko smo pretekli teden poročali o ponavljajočih se vandalskih dejanjih na dvorišču osnovne šole Mare Samse pri Domju, si seveda sploh nismo zamišljali, da o tem pišemo zadnje poglavje. Vendar si pa tudi nismo mogli misliti, da nam bodo "običajni neznanci" tako kmalu postregli s priložnostjo, da se o teh vandalstvih spet razpišemo. Ko so včeraj zjutraj učenci in učno osebje šole pri Domju stopili na prostrano dvorišče pred šolskim poslopjem, so takoj opazili, da je spomenik, posvečen kulturni delavki Mari Samsi, ponovno oskrunjen. Vendar se tokrat vandali niso zadovoljili z običajnim packanjem. Bronastega galeba, ki spada k doprsnemu kipu (Mara Samsa je bila namreč med ustanovitelji mladinske revije Galeb), so sneli s podstavka in ga nato razbili. Šolski upravitelji so o dejanju takoj obvestili Občino Dolino in dolinsko didaktično ravnateljstvo, ki je nato poskrbelo za prijavo karabinjerjem. K Domju je prišel tudi župan Edvin Švab, ki si je osebno ogledal škodo in ostro obsodil vandalsko dejanje. Izjavil je tudi, da se bo osebno pogovoril z najvišjimi predstavniki organov javnega reda, kajti.v dolinski občini opažajo znake nastanka skupine mladih, ki jih ne gre označiti zgolj kot nadležne otroke, temveč kot mladino, ki živi na robu družbe in ki se po svoje izživlja. Pojav je opazen že nekaj let: prišlo jedo izgredov na Kmetijskih dnevih, po raznih osmicah in lani celo na zelo obiskani šagri v Ricmanjih. V glavnem gre sicer res le za vandalska dejanja, vendar nekatere okoliščine kažejo (do zadnjega dogodka je prišlo prav ob praznovanju 25. aprila, do 1. maja nas loči torej le še nekaj dni, poleg tega pa smo žrtve vedno in izključno Slovenci), da ne gre izključiti možnosti načrtne politične provokacije. Švab je omenil tudi težave pri nadzorovanju tega divjaštva. Šolsko poslopje pri Domju je namreč večnamensko: služi vrtcu, italijanski in slovenski osnovni šoli, italijanski nižji srednji šoli, poleg tega pa je zraven še telovadnica, ki jo izkoriščajo tudi športna društva. Zato je razumljivo, zakaj mora biti dvorišče stalno odprto, čeprav se ob to marsikdo često obregne. Edina rešitev je zato večja koordinacija med učnim osebjem, starši in občinsko upravo, da bi tako lahko bolje skrbeli za upravljanje šolske strukture. Od petih učiteljic slovenske osnovne šole oziroma otroškega vrtca pa smo v zvezi s tem prejeli naslednji dopis: »Učiteljstvo osnovne šole in otroškega vrtca je dne 26. aprila 1988 ob prihodu v šolsko poslopje opazilo, da je spomenik Mari Samsi, po kateri je naša šola poimenovana, ponovno oskrunjen. Tokrat so neznani vandali sneli in razbili bronasti galeb nad spomenikom. Ogorčeni in naveličani pošiljanja pisem občinski upravi zahtevamo, da se odgovorni in politične sile zavzamejo, da se ta nesramna dejanja takoj prenehajo.« Miljski občinski upravitelji so se v preteklih dneh sestali z voditelji Krajevne zdravstvene enote in skupaj pregledali delovanje zdravstvene službe na območju miljske občine, zlasti v zvezi s preureditvijo krajevne strukture zdravstvenih služb (SAUB). Za Krajevno zdravstveno enoto sta se posveta udeležila predsednik izvršnega organa Bevilacgua in svetovalec De Fa-vento, miljsko občinsko upravo pa so zastopali župan Mutton, podžupan Tremul in odborniki Soldini, Russig-nan in Menegazzi, sodelovali pa so tudi funkcionarji in tehniki obeh javnih uprav. Upravitelji KZE so med srečanjem zagotovili, da med preurejanjem miljskega sedeža ne bodo premestili nobenih zdravstvenih služb razen radiološke. Občinski odbornik Soldini je namreč poskrbel za začasno premestitev vseh ostalih zdravstvenih služb v lokale na Trgu Foschiatti, in to v dogovoru s KZE. V tem okviru so se dogovorili tudi za premestitev sedeža Rdečega križa v druge lokale, seveda v okviru miljske občine. Župan Mutton je opozoril upravitelje KZE na potrebo, da pri preurejanju miljskega sedeža osnovnih zdravstvenih služb upoštevajo tudi odpravo arhitektonskih ovir. Med posvetom je bil tudi govor o perspektivah za ustanovitev posebnega zdravstvenega okraja za miljsko občino. Predstavniki KZE so izrazili z miljsko Občino, da ugotovijo operativne naloge zdravstvenega okraja in katere zdravstvene funkcije mu bo mogoče dodeliti. Precejšnji del sestanka so posvetili tudi razpravi o izboljšanju zdravstvenih in skrbstvenih služb za ostarele občane. Predsednik KZE Bevilacgua je izrazil največjo pripravljenost za iskanje primernih rešitev, pri čemer je dejal, da bi morali biti stroški za zdravstveno in bolničarsko oskrbo gostov Doma za ostarele v breme vsedržavnega zdravstvenega sklada. S tem v zvezi je Krajevna zdravstvena enota pripravljena sklenili z miljsko Občino ustrezno konvencijo. Okrogla miza o odnosih V-Z Danes ob 17. uri bo na sedežu Inštituta za preučevanje ekonomskih odnosov z vzhodnoevropskimi državami ISDEE (na Korzu Italia 27) okrogla miza o perspektivah v odnosih med Vzhodom in Zahodom ob koncu osemdesetih let. V razpravi bodo sodelovali: ravnatelj Inštituta dr. Tito Favaret-to, izvedenec za mednarodne odnose na Univerzi v Bostonu prof. Vojtech Mastny in bivši italijanski veleposlanik v Bonnu prof. Luigi Vittorio Ferra-ris. Na koncertu zborov od Domja, iz Marzabotta in Zagorja Podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju Z že obvezno Zdravico in pesmijo Vstajenje Primorske, z govori, stiski rok, objemi, z izmenjavo daril in seveda z burnim aplavzom številnega občinstva, se je v ponedeljek zvečer v dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu končal dvodnevni obisk pevcev zbora Accademia čarale Reno iz Marzabotta, ob katerem je prišlo do podpisa listine o prijateljstvu in sodelovanju z zborom KD Fran Venturini od Domja. Koncert prijateljstva je bil naslov prireditvi, na kateri so nastopili trije zbori: domači od Domja, ki je bil tokrat gostitelj, pevski zbor Loški glas iz Zagorja ob Savi, ki je že deset let pobraten s pevci od Domja in je tokrat ponovno potrdil dogovor o prijateljstvu in sodelovanju z zborom Fran Venturini, in seveda zbor Accademia corale Reno, ki je s svojim vodjem Ra-oulom Ostorerom pri nas že nastopil pred dvema letoma in ki je ob tokratnem obisku podpisal listino o pobratenju. O koncertu, ki je navdušil občinstvo, lahko rečemo le najboljše. Vsi trije zbori so se predstavili s programom, ki je obsegal ljudske pesmi in potrdil bogastvo zakladnice slovenske pesmi. Izrazil je do potankosti dodelano petje oziroma izvajanje, predvsem pa je dokazal veliko ljubezen pevcev do petja, spoštovanje ljudske glasbe in željo po spoznavanju glasbe drugih narodov. Nastop pevskega zbora iz Marzabotta je pomenil še nekaj več: v svoj program je namreč vključil štiri pesmi, posvečene uporu proti nacilašiz-mu, trpljenju prebivalstva Marzabotta in njegovemu prepričanju, da je potrebno premagati zlo in da zmaga pripada tistim, ki ljubijo mir in nočejo nasilja in sovraštva. Med temi pesmimi je bila tudi pesem »Koraki - Passi«, za katero je tekst napisal pesnik Ace Mermolja, uglasbil pa jo je dirigent zbora iz Marzabotta Ostorero. Po koncetru je sledil podpis listine o pobratenju med zborom iz Marzabotta in zborom Fran Venturini ter potrditev listine o prijateljstvu in sodelovanju med zborom od Domja in zborom Loški glas. Na odru so se zbrali pevci vseh treh zborov, njihovi predstavniki, dirigenti in še dve predstavnici gostiteljev v narodnih nošah, govoril pa je predsednik KD Fran Venturini Marjan Spetič. Poudaril je, da je tokratni koncert z obiskom in podpisom listine o pobratenju le logična in naravna posledica dela in stremljenj članov domačega društva po krepitvi stilov z drugimi zbori. To so le koraki na poti širjenja naše kulture, medsebojnega spoznavanja, predvsem pa utrjevanje skupnih idealov miru, svo- bode, demokracije ter prijateljstva med narodi. Potem, ko je orisal delovanje društva Fran Venturini ter se zaustavil tudi pri 27. aprilu, prazniku Osvobodilne fronte, se je govornik spomnil delavskega praznika prvega maja, ki ga pri nas povezujemo tudi s spominom na partizane, ki so skupno z naprednimi delavci in antifašisti osvobodili naše mesto in pogasili ogenj v tržaški Rižarni. »Prepričani smo, da se boj za uresničitev idealov miru in prijateljstva izplača in da se s temi ideali tudi vi, dragi gostje, strinjate. In to še krepi našo odločitev po pobratenju, po sodelovanju vašega in našega petja ter po nadaljevanju poti, ki vodi do skupnega cilja — do srečnejšega in pravičnejšega sveta.« Prireditev se je seveda nadaljevala z večerjo in družabnostjo v kulturnem centru A. Ukmar, kjer so že v nedeljo pridni člani domačega društva pripravili večer, ki je v dveurnem programu prikazal delovanje društva Fran Venturini. Na prireditvi so nastopiti'' otroški in mladinski zbor, mladi hat' monikaši, godci z diatoničnimi hal' monikami ter Suzana Žerjal in Zoran Lupine, voditelja glasbene in pevske dejavnosti pri društvu. Sodelovala je tudi ženska pevska skupina Stu led>' ki je odpela vrsto pesmi iz Rezije, Benečije in iz drugih krajev Slovenije-Lepo in prisrčno prireditev je zaključil harmonikarski ansambel. Naj dodamo, da je v veži doma A. Ukmaj Tiberij Maver s pomočjo drugih godcev pripravil razstavo diatonične haT monike, ki je bila deležna še posebne pozornosti. .. V ponedeljek dopoldne so gostitelj popeljali svoje goste v Lipico, kjer s . si ogledali kraj, kobilarno in nje,ns znamenitosti. Po kosilu šo se srečah pevci iz Zagorja, pozdravila pa sta jh sežanski župan Vodpivec in dolinsk župan Švab. Ob povratku v Trst so * ustavili še pred spomenikom Pa“/Ej-pred vhodom v kulturni center, k) ,so položili vence in se s pesmijo o dolžili spominu padlih. »Ne bomo pozabili bivanja pri .' ne bomo pozabili vaše gostoljubnos ' ne bomo pozabili vaše pesmi,« so a jali pevci iz Marzabotta ob slovesu gostiteljev in prijateljev, ki so si 1 pridobili med obiskom. . ,, Neva Lukeš Po podatkih Statističnega urada Tudi aprila smo v Trstu največ odšteli za obleko Statistični urad Občine Trst je objavil podatke o gibanju cen osnovnih življenjskih dobrin v tekočem mesecu. Naj takoj zapišemo, da so se pri nas najbolj podražila oblačila, kar je postalo že čisto "normalno", saj se to dogaja iz meseca v mesec. Tržni zakoni bi seveda kazali v nasprotno smer, ker je v Trstu izredno veliko število trgovin z oblačili, to pa pomeni, da je tudi konkurenca močna. Nekdanja prestolnica kavbojk pa se očitno še ni izmotala iz nenaravnega položaja, saj je tod število trgovin z oblačili očitno preveliko, kar razbija tržne zakonitosti. V našem mestu so oblačila tudi izjemno draga, izbira pa je vedno manjša in vedno več je ljudi, ki hodijo po nakupih v bližnjo Furlanijo, kjer je tržišče očitno bolj uravnovešeno. Na splošno so se aprila cene povišale za 0,3 odstotka, medtem ko je pretekli mesec povišek življenjskih stroškov znašal 0,4 odstotka. V primerjavi z lanskim aprilom so se cene povišale za 4,9 odstotka. Najmanj so poskočile cene prehrane, in sicer za 0,1 odstotka, oblačila so dražja za 0,9 odstotka, stroški za energijo pa so porasli za 0,5 odstotka. Stanovanja so dražja za 0,2 odstotka, ostali stroški pa so se povišali za 0,3 odstotka. Podatki veljajo seveda za mesec april. Številke jasno kažejo, da se Trst glede na cene uvršča med druga velika oziroma večja italijanska mesta. V primerjavi z Bologno, Milanom, Turinom in Genovo v bistvu ni razlik, tokrat so le v Turinu zabeležili nekoliko večji porast življenjskih stroškov, in sicer za 0,6 odstotka. V primerjavi z lanskim aprilom pa so se cene v Bologni, Milanu in Turinu bolj povišale kot v Trstu, le v Genovi je bil povišek manjši. Zanimivo pa je, da so se v primerjavi z lanskim aprilom izdatki za prehrano najbolj povišali prav v našem mestu, medtem ko je glede na pretekli marec Trst zabeležil minimalni povišek. Jasno je, da statistični podatki še ne povedo, katero izmed petih mest je v absolutnem merilu najdražje, vsekakor pa je Trst med njimi. Primerjave z Milanom, Turinom, Bologno in Genovo verjetno niso najprimernejše, ker so to mesta z veliko industrijsko proizvodnjo, skratka, tako imenovano gospodarsko srce Italije, medtem ko je Trst mesto, ki kaže jasna znamenja hiranja. Že samo dejstv.o, da gre za demografsko najstarejše izmed petih mest, je dovolj zgovorno. V Trstu živi sorazmerno z ostalimi starostnimi skupinami izjemno visoko število upokojencev, vemo pa, da je draginja zanje pravi Damoklejev meč. V okviru priprav na programsko konvencijo KPI Minister Antonio Ruberti na posvetu o evropski znanosti in tehnologiji Senator Chiarante (drugi z leve) med sklepno besedo »Treba je priznati: za razliko od ZDA in Japonske Evropska skupnost ne razpolagala z nekim svojim učinkovitim modelom znanstvenega in tehnološkega raziskovanja. Še več: doslej se ni še niti pojavil resnično dober, predvsem pa izvedljiv predlog o tem, kako naj bi ta model izgledal.« Tako je povedal minister za znanstveno in tehnološko raziskovanje Antonio Ruberti, ko je včeraj dopoldne posegel na dvodnevnem posvetu na temo »Znanstveno sodelovanje v Evropi in poti razvoja«, ki se je včeraj pri- čel v kongresnem centru Tržaškega velesejma. Posvet prireja Komisija za kulturo, šolstvo in raziskovanje KPI v sodelovanju z deželnim partijskim vodstom, in sicer v okviru priprav na programsko konvencijo, ki jo bo KPI priredila predvidoma sredi junija. -Minister Ruberti je opozoril na nujnost, da ES čimprej najde svojo pot znanstvenega in tehnološkega razvoja, kajti vsako nadaljnje omahovanje bo morala plačati s povečanjem zamude za ZDA in Japonsko. Po ministrovem Življenje dveh mladih Tržičanov ugasnilo včeraj na Obalni cesti Na Obalni cesti v bližini Brojence sta se včeraj dopoldne smrtno ponesrečila 22-letni Carlo Brigante iz Tržiča in njegova prav toliko let stara sopotnica Paola lacono. V prometni nesreči so se lažje ranili trije delavci, doma iz Pokrajine Aguila. Med njimi tudi voznik furgona volkswagen, ki naj bi po domnevah preiskovalcev povzročil tragedijo. Voznik, 25-letni Massimo Dosa, bo okreval v štiridesetih dneh, 3l-letni Riccardo d’Amico se bo moral zdraviti petnajst dni, 25-letnega Renata Vana pa so zdravniki takoj po pregledu odpustili iz bolnišnice. Tragična nesreča se je pripetila nekaj pred 10. uro dopoldne. Brigante se le za volanom svojega avtomobila fiat 126 z goriško registrsko tablico vozil iz Tržiča proti Trstu. Ob njem je v avtu sedela Paola lacono. Vreme je kilo sončno in jasno, vidljivost izredno dobra in na Obalni cesti promet dopoldne ni bil pregost. Prav to je verjetno premotilo voznika furgona Mas-sima Doso. Preričan je bil, da ni nobe-116 nevarnosti, saj široka Obalna cesta Premami marsikaterega voznika, da tjekoliko odločneje pritisne na plin. trije delavci so se vozili proti Seslja-Jh1- Med restavracijo Tenda Rossa in “fojenco pa je prišlo do silovite nesre-ce. Agenti prometne policije domnevo, da je Doso nenadoma neprevid-110 prehitel avtomobil in pri tem zavodi na levo stran cestišča. Usoda pa je kotela, da je prav v tistem trenutku iz Nsprotne smeri privozil fiat 127, ki ga j® upravljal Brigante. Za zaviranje je kdo že prepozno in mladi voznik ni ^ogel storiti ničesar, da bi preprečil Fplno trčenje. Njegove posledice so ?de strašne: Brigante je zaradi silovi-'kga sunka v trenutku izdihnil, njego-a mlada sopotnica pa je bila nepos-®dno po nesreči še živa, čeprav je o takoj jasno, da je njeno stanje Ss°raj brezupno. Na kraj nesreče so kmalu prihiteli Sasilci, rešilec Rdečega križa in agenti mometne policije. Bolničarji so z naj-ecio previdnostjo izvlekli iz avtomo ^urja izrula stoletna hrasta Iffedno močna burja je izrula dva N f na krasta, ki sta rasla na dvoriš-- . tovarne akumulatorjev Elettrochi-V kd- Caboto 28. Veter ju je dva dne neusmitjeno bičal. Včeraj dopol-cjgj. je ogromen hrast, ki ga je ne-kud 0 in Pone; = 0 40 FORJ=12288T012383:RF80K:POKEJ,X:NEXT 58 FORJ=12324T01350:POKEJ,O:NEXT 80 FOR.J= 1 2544TO 126 1 7 s RErtDK : POKEJ ,X: NEXT 70 F0KE53278,PEEK'53270)AND247:P0KE649,1:P0KE52,48:P0KE56,48 30 S“54 272:FOR J =0TO4:POKESAJ,0:NEXT 90 Yr130!FB=0:BT=0:BD=0 !0C Tj = 0 : BG = 0 : 110 Ih-JPUT-^iMMIBTOPNJA IGRE < 1 - 10 ) " ; L» •20 L =VAL •'L^ > : IFL< 10RL > 10THEN1 10 130 POKES+24,47:POKES,12:P0KES+1,1:P0KES+6,143:P0KES+£1,7: P0KES+-23,1 '• POKES + 17,1 140 P0KES + 4,129 s P0KES+14,88:POKES+15,115:POKES+20,240 150 PRINT" J" :POKE53280,0:P0KE53281 ,6 160 FOR J =0 TO 1023 s P0K.EH +J , Z : r-CXT: POKEH+96 1 ,U 170 FORJ =1 TO33:POKEG+880 + J,10£:NEXT 130 POKE2040,192:POKEV +39,0 190 POKEV,104:POKEV * 1,Y:P0KEV+21,1 203 "000000":POKE650,128::L=L/20 2 10 E =-RND v U > : X =PEEK < V + 3 1 ) 223 POKEHB,Z = "P IFE sLTHENF =RND . 950NDFB = Z THENB =10 1 : FB=U : TT = TT+-U 280 IFB/10= Ih4TTHENPOKES+ 13,65 : POKEGT,Byi0 + 47 290 POKES+18,64: IFFB =UTHENB =B-U 300 IFB=ZTHENFB=Z 310 GET8*:IF0*=""THEN380 320 IF0T=CHP*<134 >ANDBG = ZTHENBHX=210-Y:BG=U:BD*BD +U: POKES♦20,248:GOTO370 330 IF0*=CHR$<134>THENY=Y-8 340 IFr=>$=CHR*< 136)THENY=Y+8 350 IFYlPOKES ♦13,64 410 IFPEEK < V + 3 1 >=!JTHENGOSUB2000 420 POKEH+F,0 430 bh::=bhm-4 4 40 IFB =20NDBH'/.*Z THENGOSUB2000 450 SYS<12586) 450 3YS<12544 4"?0 BH%=BH*<-4 490 IFBG=:UTHENPOKES+ 1 8,64 : POKES ♦ 15,130+BHY^2 t POKES + 18,65 490 IFPEEK(V+31)=1THEN600 500 IFB=2ANDBHX=Z THENGOSUB2000 5 10 IFBG=UANDBH7.=ZTTHENP0KEHB, 1 : POKEGB ,2 14 : POKES +13,64 : BG = 0:POKES+20,240:GOSUB10 00 520 GOTO210 600 PR INT"iJ-SHHU" ; : POKE53280,0 : P0KE5328 1 ,2:P0KEV+21 ,0 610 FOR J=’0TO24 : POK ES + J , 0 : NEXT 620 POKES+24,J5:POKES,200:POKES+1,2:POKES+5,13: POKES+6,248:POKES+4,129 630 FGRK=1T01500:NEXT 640 POKES +4,128 650 IFY>206THENPRim-"aBI LETEL PREVEC NIZKO!M!":GOTO670 660 PRINT-iBI BIL IZBIT'!" 670 PRINT"MMM5FUSCENE BOMBE = " ; BO 680 PR I NT " X8ftM£ 8DETI CILJI =";BT 639 PRIMT-IMMBIZBITT PO";TT;" POIZKUSNJAH" ^•00 PRINT"***«PBS LETENJA = " ; INT< TI/60 ) ; " SEKUND" 710 PR INT" £HSm PRITISNI TIPKO ZA DRUGI I POLET" 780 GETA*:IFA*<>""THEN720 GOTO30 1000 PCKES+7 ,25:P0KES+8,1:P0KES+12,15:POKES+13 ,240 1010 POKES+11,129:P0KES+11,128 1020 RETURN 2000 POKEHB,U:POKEGB,214:POKE53280,U 2010 GOSUB1000:GOSUB1000 2020 BT=BT+U 2030 POKEHB,Z:POKEGB,32:POKE53280,Z 2040 RETURN 3000 DATA0,4,0,0,6,0,0,7,0,128,7,128,192,7,192,224,7,224 3010 DATA224,7,240,224,7,248,240,7,252,255,255,255,255, 255,255,0,248,12 4000 DATA 169,0,133,251,169,4,133,252,160,1,169,22,170,177,251 4010 DATA 136,145,251 ,202,240,12,24,152,105,41,168,144,241 4080 DATA230,252,76,13,49,230,251,169,40,197,251,208,213,96 4030 DATA 160,0,169,4,133,254,169,119,133,253,162,20,169,32,145,253 4040 DATA202.208,1,96,24,152,105,40,168,144,241,230,254,76,54,49 READY. »kodeks 007« A ■ ■ ■■ ■ ■■ ■ ■ ■ ■ ■■ c č 12 * I N L E A 1 Z M * P K U R * * Š N D E 0 N B A V E I J * L S E 0 R * * * D M R U E T J N 0 A E S * G M V 1 H V E * E B 1 T Č T Najprej izreži bela okenca v »kodeksu 007«. Vrti »kodeks 007« v smeri kazalcev na uri (najprej naj bo »A« na 12. uri, potem »B« itd. . .) in izpiši si črke, ki jih bereš v okencih, v vrstnem redu od levega kota zgoraj proti desni navzdol. Po štirih obratih boš lahko razbral skrivnostno sporočilo, ki je v našem primeru pregovor. •• V'" IPSf živalski magični lik Katere tri živali so na sliki? Ugani in vsako od njih vpiši v lik dvakrat: enkrat vodoravno in drugič navpično, tako da se bodo med seboj ujemate. »glasbena« osmosmerka Po abecednem redu navedeni glasbeniki so v liku pomešani v vseh osmih smereh (vodoravno navpično, diagonalno, naprej in nazaj). Ko boš uokviril vse, ti bo ostalo še osem črk, ki tvorijo priimek še enega znanega avstrijskega glasbenika (na sliki). A N BACH BOITO CHOPIN ČAJKOVSKI LOBO LOTU LVOV MEHUL FAGANELU PAGANINI PERGOLESI RAVEL ROSSINI VERDI VVAGNER kaj se bo prikazalo od pike do pike Ao •' Poveži vse pike s črtami v zaporedju od 1 do 60 I minikrižkraž vaše risbe Ta prostor smo namenili tebi! upogni s škarjami izrezi po označeni črti X V okviru že imaš nekaj elementov, na podlagi katerih sestavi kar najiepšo risbo. Posebna komisija Minikrižkraža bo izbrala tri najlepše risbe. Izbrali pa bomo takole: • naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset • naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset • naj-risbo za srednje šole. Nagrada: mladinska knjiga. Ne pozabi navesti: ime in priimek ............................. bivališče šola in razred Risbo pošlji najpozneje do 15. 5. 1988, na naslov: PRIMORSKI DNEVNIK MINIKBIŽKHAŽ 34137 Trst - Ul. Montecchi 6 X rešitve iz te številke STRANI Slikovna križanka Devin — o — piva — SP — leto — Ararat — ura — KO — dim — rak — zapor. Na sliki = Devin. STRAN 2 Naši in drugi slikovni kvizi 1. drugo, 2. v Firencah, 3. Darko, 4. v Kopru, 5. Segafredo, 6. Kraški pust. Za minipoliglote Rešitev = Ogenj. STRAN 3 Slikovna križanka Umek — dame — Aris — Risi — A — šiba — lame — ork — dninarji — otrok — I. T. — roka — uno — kost — Pl — tiger — Emir — eni — Liza — Rok. Na sliki = Aldo Rupel. Kombinacijska križanka Bogota — Oberon — Renata — Irena — S — T — LZ — priziv — Anka — O — H — Gan — odnosi — Rožnik. Rešitev = Boris Pahor. Šolska potrebščina 1. Torino, 2. Otoman, 3. Rotovž, 4. Boston, 5. agosto. Rešitev = torba. STRAN 4 Minikrižanka 1. Tomba, 6. avioni, 8. BI, 9. kit, 10. oda, 12. La, 13. ribnik, 15. Jasna. Slikovna križanka M — Atila — Damir — otava — Namor — N. R. — RA — akant — Ero. Na sliki = Madonna. Naš književnik Jesenice — Oristano — Senožeče — Ivangrad — Pasadena — Jezersko — Ukrajina — Recanati — Čehovini — Illinois — Černobil. Rešitev = Josip Jurčič. Naš košarkaš Brunamonti — Dalipagič — Petrovič — Kukoč — Johnson — Jabbar — Galis — Tkačenko. Rešitev = Marko Ban. STRAN 5 Kodeks 007 Rešitev = Izkušnje drugih nam ne smejo biti pravilo, temveč le dober nasvet. STRAN 6 Živalski magični lik Noj — osa — jakv »Glasbena« osmosmerka Rešitev = Schubert. Rebus ZA dar = Zadar Rebus AT las = at/as STRAN 8 Slikovna križanka Nit — rak — kavelj — a — pero — os — Boris — SE — AL — E — pet — tigri — LA. Na sliki = Napoli. Opomba Za križanke so rešitve podane le vodoravno. MINIKRI 2K RAŽEV .SO, ,v.»: vt N številki SC? sodah m* no Magal /Mr Mitja lan, Aieksan- MUZ,na‘ mimkrizkraž slikovna križanka V sivih poljih ime italijanskega nogometnega prvoligaša na sliki