elektromotor
Iskra Elektromotorji
Železniki št. 5/11, 1988
za rmu/K muBLiKi 23. rnrntK cdt/ta/io
momn gum /x/ osam
hro, Mtioumm m msLovom ok$am
UspeSnost gospodarjema v dtvetifi tcuesedfi in napoved za Ceh /969
Rezultati devetih mesecev letošnjega leta so za nami, in moramo reči, da niso najbolj uspešni. Naslednji trije meseci, ki nas ločijo od zaključka celega leta, sicer lahko veliko vplivajo na končni rezultat, vendar mislim, da nekaj revolucionarnega ne more biti, ker se pogoji na domačem trgu iz dneva v dan poslabšujejo.' Že v mesecu maju smo dobili v majhnem časovnem obdobju dva paketa ukrepov, ki naj bi pomagali Jugoslavijo v naslednjih mesecih rešiti ekonomske krize, največ je po vojni. Ekonomska kriza, ki se iz leta v leto bolj poglablja, bo tudi letos pustila za seboj vidne posledice. Celotno gospodarstvo se koplje v izgubah, večajo se stroški proizvodnje, večajo se prispevki vsem mogočim institucijam,likvidnost se manjša in povzroča vedno slabšo ekonomsko moč gospodarstva, pri tem pa birokracija in administracija sprejemata ukrepe sebi v prid. Vsak nov ukrep ZIS prizadene samo gospodarstvo,in to predvsem tiste, ki so do sedaj dobro gospodarili (čeprav so nekateri ti ukrepi dolgoročno zelo pozitivni), niti eden od ukrepov pa še ni posegel v našo drago nadgradnjo na vseh nivojih, ki nič ne prispeva, da bi gospodarstvo dosegalo boljše rezultate in ima do gospodarstva le dušebriž-niško obnašanje. To vse samo z enim ciljem, kako od njega potegniti največ, kadar je to v interesu administracije.
Ko smo načrtovali plan za leto 1988, smo že vedeli, da nas čaka težko in neznano leto, vendar takih težav pa vseeno nismo pričakovali, predvsem kar se tiče financiranje in nenormalnih obrestnih mer. Načrtovali smo rekorden izvoz 26 Mio 8 v upanju, da bodo končno enkrat izvoznikom priznali v ekonomskem smislu tisto stimulacijo, ki jim gre, če hočemo enkrat povrniti dolgove Jugoslavije. Vendar smo se ponovno razočarali in ponovno ugotovili, da eno govorimo in sprejemamo na konferencah, druga pa je potem dnevna realnost. Ponovno smo prevrednotili klirinški dolar, tako, da je trenutno najbolje uvažati iz zahoda in izvažati na vzhod, ker so dobički največji, država pa s tem samo izgublja in večajo se terjatve do zahoda, kar je vse popolnoma nasprotno od dogovorjenega.
Naši tovarni izvoz v letošnjem letu gre še kar dobro, zaradi tečaja dinarja, tržnih možnosti na domačem trgu in vedno večjih stroških uvoza ponovno postaja vprašanje naših kooperacij, ki se zaradi nestanovitne tržne politike ekonomske u-pravičenosti menja iz leta v leto. Ugotavljamo namreč, da je trenutno bolj stimulativen čisti izvoz kot kooperacije, ker doma kupna moč pada, če-
prav so cene gospodinjskih aparatov sproščene, ne moremo s cenami pretiravati, če hočemo, da vsaj nekaj prodamo. Prav to pa nam v zadnjem času povzroča velike likvidnostne težave in te se bodo do konca leta samo še povečevale.
Težave se nabirajo skozi celo leto. V prvem kvartalu so bile cene gospodinjskih aparatov zamrznjene, po ukrepih v maju so se izvozne stimulacije zmanjšale za 3 - 4 krat, denar za pripravo proizvodnje se je podražil na normalnega, vedno več materiala moramo uvažati, če hočemo biti poslovni do naših kupcev glede roka in kvalitete: Ne glede na to, da so cene danes sproščene in da ni omejitev glede povečanja, se že dogaja, da se nam zaloge večajo, da manj prodamo, kot smo planirali, s tem pa tudi primanjkuje likvidnega denarja in nam zaradi visokih obresti iz dneva v dan pada akumu-lativnost proizvodnje.
Db sedaj sem naštel le tiste probleme, ki nastopajo od zunaj in nam manjšajo ekonomsko moč, treba pa je povedati, da to ekonomsko moč slabimo tudi mi s prevelikimi stroški v proizvodnji, prevelikimi zalogami materiala, slabim izkoristkom delovnega časa, slabo pripravljeno proizvodnjo, dnevnimi izpadi v proizvodnji zaradi vseh mogočih vzrokov, za katere pa vedno najdemo opravičila, samo, da ne bi spremenili ustaljenega načina dela. Težko bomo v tovarni vplivali na ukrepe ZIS, mislim pa, da je skrajni čas, da bi nekateri začeli vplivati na ukrepe za izboljšanje gospodarjenja v tovarni, na katere imamo neposreden vpliv, vendar je odgovornost do tega dela veliko premajhna.
Zaradi zgoraj naštetih problemov, e katerimi se v tovarni dnevno srečujemo, načrtujemo v naslednjih mesecih dve večji akciji v organizacijskem smislu, tako da bi izboljšali likvidnost, predvsem pa zmanjšali materialne stroške in boljšo evidenco proizvodnje. Gre za zmanjšanje zalog re-promateriala in a tem manjše vezave finančnih sredstev in tudi boljšo evidenco pretoka tega materiala skozi vse faze proizvodnje.
Druga akcija pa se vodi, kako zmanjšati zastoje v proizvodnji in s tem povečati fizično proizvodnjo na račun bolje pripravljene materialne oskrbe, tehnološke priprave in vseh ostalih služb, ki so dolžne, da skrbijo za nemoteno proizvodnjo. Podatki, ki so znani za prvih devet mesecev^ kažejo, da imamo prav tu še velike rezerve, ki pa jih moramo čimbolje izkoristiti, če hočemo, da dosežemo planirano proizvodnjo. Povedati je potrebno, da imamo zaenkrat dovolj naročil za izvoz (predvsem za sesalne enote) tudi do konca leta, tako, da Je te sedaj odvisno predvsem od nas (kvaliteta, roki), da bomo obljubljene obveze tudi izpolnili, da pa bo velik problem pri proizvodnji gospodinjskih a-paratov, ker se Je prodaja zelo ustavila in izboljšanja ne pričakujemo tako hitro. To pa lahko
povzroči velike likvidnostne probleme, zato bo uspešnost tovarne zelo odvisna od prodaje na domačem trgu.
Kakorkoli že, leto bo težko in temu primerno se bomo morali v tovarni tudi organizirati, da bomo vsaj sprotno reševali notranje probleme in iskali rezerve v boljšem izkoriščanju prostih kapacitet in bolj fleksibilni organizaciji. To bo naša primarna naloga še posebej, če hočemo izpeljati investicijo, ki je pred nami, in je nujna za odpravo ozkih grl in iztrošene opreme, ker bomo le tako lahko konkurenčni na svetovnem trgu.
Poslovanje v letu 1988 in’končni rezultat za to leto pa ocenjujem takole:>
V letu 1988 smo poslovali slabše kot v letu prej, saj dosegamo tudi manjše fizične količine kot pred letom. Analiza bo pokazala,da se nam produktivnost zmanjšuje ne glede na to, da smo planirali drugače, če še upoštevamo, da smo že v devetih mesecih zaposlili 2,3$ več ljudi, kot nas je bilo v lanskem letu, in da gre zaposlovanje v glavnem na račun režije, potem je več kot očitno, da ta režija kljub povečanju ni sposobna tako pripraviti in organizirati delo, da bi bila proizvodnja v stanju več narediti. V kratkem povedano, režija oz. pri*-pravljalni oddelki niso upravičili svojega dela, zato bo naloga vodstva, da bo predvsem strokovni kader motiviran in bolje organiziran za dosego boljših rezultatov tako v proizvodnji s količino in kvaliteto, kot v končni fazi z dohodkom DO.
Anton Rakovec
Od kod in zakaj hkikSeti izmet iz vidika j>voizvodje ?
V	naši proizvodnji se srečujemo kar s precejšnjim izmetom, ki nastaja kot posledica:
-	napak ali neprilagojenosti razvojne dokumentacije,
-	slabih materialov in kupljenih delov,
-	nepopolno pripravljene proizvodnje (tehnologija, orodja, stroji in naprave),
-	napak vodstva in delavcev proizvodnje.
V	kompletni proizvodni proces je vgrajen sistem kontrole kakovosti, ki s postopki za preverjanje kakovosti več ali manj uspešno pomaga proizvodnji preprečevati nastajanje izmeta. Zahteve kakovosti so v ISKRI Elektromotorji kar na precej visokem nivoju, pa tako vsaj v letu 1988 ni bilo zabeleženih kakšnih večjih reklamacij naših kupcev. Seveda se moramo vsi zavedati, da moramo ni-
vo kakovosti še izboljšati, saj naši kupci zahtevajo kakovost "NIČ NAPAK".
Žal je sedanji nivo kakovosti dosegan s prevelikim izmetom oziroma % slabe kakovosti.
Pod izmetom mislim na:
-	uničeni izmetni material,
-	izmetne polizdelke in podsestave,
-	izmetne gotove izdelke,
-	izdelke reklamirane od strani kupcev.
Slaba kakovost pa so:
-	dodatna dela, da bi rešili polizdelke, podsestave ali izdelke,
-	dodatni materiali, da bi usposobili izdelek do predpisane (dogovorjene) kakovosti.
Največji izmet po vrednosti dosegamo prav pri rotorjih. Vzrok je večkrat že v slabih reterskih listih, gredeh, pa tudi nabavljeni žici (npr. ELKA). Tako večkrat stroji za balansiranje niso kos tako veliki nebalansirnosti rotorjev, ki gredo nato v izmet. Naslednji vzrok pa je slaba nastavije-nost strojev in orodij, pa tudi nepazljivost delavcev (npr. obtolčeni kolektorji, žica, nenatančno lakiranje ipd.).
V letu 1988 smo imeli veliko izmeta in slabe kakovosti na sesalnih enotah 496.3.5xx in 494.3.470 (PADI). Ocenjujemo, da smo na ta način izgubili proizvodnjo 30 - 40.000 kosov. Zato je bilo izvedenih več akcij za izboljšanje tovrstne proizvodnje. Tako je od 12. septembra 1988 proizvodnja navedenih enot v mejah ostalih. To smo dosegli z nekaterimi konstrukcijskimi spremembami, izboljšavo posameznih orodij, delno opreme in tehnoloških postopkov,pa tudi večjo tehnološko disciplino.
Eden od problemov je tudi velik pritisk na količinsko proizvodnjo sesalnih enot ter velikokra-tno spreminjanje posameznih vrst sesalnih enot, da ustrežemo našim kupcem. Velikokrat to pomeni, da proizvajamo tudi s slabšimi materiali, deli, o-rodji in stroji. Manjkajoče delavce (zaradi odsotnosti) pa v trakovih dopolnjujemo z manj privajenimi z drugih delov proizvodnje. Imamo več ozkih grl (struženje gredi, brušenje gredi, navijanje rotorjev in balansiranje), ki jih rešujemo z nadurnim sobotnim, pa tudi nedeljskim in prazničnim delom. Rešitev vidimo le v novi kvalitetni opremi. ki pa mora biti dimenzionirana tako, da bo omogočala zahtevano proizvodnjo v dveh izmenah z neka.j količinske rezerve.
Izdelava gredi je eden najzahtevnejših tehnoloških postopkov v ISKRI Elektromotorji. Prav tu je problem ozkih grl najbolj evidenten, je pa tudi precejšen količinski izmet in z več potrebnih dodatnih operacij. Mislim pa, da bi morali še z dodatnim znanjem urejevalci in delavci na liniji
za izdelavo gredi več prispevati za zmanjšanje izmeta. Nepotrebne dodatne operacije bi morali odpraviti skupaj s pomočjo tehnologov.
Pri servomotorskem in posebnem programu beležimo precejšnje zmanjšanje izmeta predvsem zaradi dobre' opreme, orodij, tehnoloških postopkov pa tudi zaradi dobrega priučevanja delavcev na delo. Kljub temu pa je prav pri tem programu potrebna največja stopnja kakovosti izdelave, ker so vsi ti izdelki vgrajeni v stroje in naprave milijardnih vrednosti.
Največje težave pa beležimo prav pri proizvodnji koračnih motorjev. Velike natančnosti, ki so tu potrebne, dosegamo le z velikim izmetom. Vzrok je predvsem v nedodelanem razvoju in procesu proizvodnje in večji zahtevnosti dela. Prav ta večja zahtevnost dela zahteva tudi bolj usposobljene vse, ki pripravljajo in vodijo proizvodnjo, ter delavce. Glede na predvidene še večje zahteve pri izdelavi koračnih motorjev 4?9.3-xxx in motorjev 620.3.xxx bomo morali precej dodelati tehnološke postopke, pridobiti nova znanja v proizvodnji in zaostrite odgovornost za kakovostno izvajanje dela.
Poleg navedenih se proizvodnja srečuje še s problemi, kot so:
-	večkrat slaba oskrba s standardnimi in pomožnimi orodji in pomožnimi materiali, pa zato uporabljamo v določenem trenutku tisto, kar imamo (tudi slabše od predpisanega),
-	slaba ali nepopolna oskrba z nekaterimi merili (npr. pasametri),
-	neizvajanja poskusnih serij in direktno 'odpravljanje napak v redni proizvodnji,
-	nepopolno vzdrževanje strojev in orodij.
Proizvodnja v ISKBI Elektromotorji se izvaja z velikim številom izvajalcev, kar seveda omogoča veliko možnosti napak pri delu, zato bi morali tako kot tovarne na razvitem zapadu predvsem avtomatizirati proizvodnjo, ki bi zahtevala manj izvajalcev, le-te pa z višjo izobrazbo.
Na koncu bi rad navedel misli znanega japonskega strokovnjaka Shigeo Shinga, kako upravljati proizvodnjo, da bo le-ta brez napak:
"Dejanske funkcije upravljanja so:
-	planiranje - zagotoviti optimalne pogoje pro-
cesa,
-	kontrola - zagotoviti, da izvajalec vzdržuje
optimalne pogoje procesa,
-	preveriti - pomeni, da moramo takrat, ko od-
krijemo napako, s povratno informacijo in ukrepi vplivati na planiranje in izboljšati kontrolo ter delovni proces.
Ne bi smeli samo delati, ampak stalno razmišljati o izboljšanju proizvodnje".
Najpomembnejša stvar našega bodočega delovanja glede zagotavljanja kakovosti proizvodnje je v projektiranju in izvajanju takih tehnoloških o-peracij in celotnih postopkov, ki že v samem začetku onemogočajo slabo kakovost, kar pomeni, da ne povečujemo časa potrebnega za kontrolo kakovosti, ampak enostavno tako delamo, da je kakovost zagotovljena. Tako proizvodnjo bodo po letu 1992 od nas zahtevali vsi tuji, predvsem pa evropski kupci. Nekatere naše tovarne tako miselnost že kar pospešeno in s konkretnimi akcijami osvajajo in uvajajo.
Peter Ceferin, dipl.inž.
Kajprtča&ijemo ocf nove investicije ?
(povzetek iz elaborata)
Predložena investicija predstavlja program razvoja Tovarne elektromotorjev in gospodinjskih aparatov od leta 198? do leta 1990. To je del širše zastavljene naloge, ki je bila predstavljena v preliminarni študiji februarja 1988, ki je dobila od Komiteja za oceno investicij v SR Sloveniji 26. 2.1988 pozitivno mnenje.
Proizvodne kapacitete Elektromotorjev ao nastajale s postopnim investiranjem v programe, ki so večinoma opravičili naložbe. Vse od začetka dalje tovarna vztraja pri konceptu moderne tehnologije in lastnem razvoju izdelkov, ki jih proizvaja. Vseskozi je tudi odprta za tehnično sodelovanje in izmenjavo znanja s poslovnimi partnerji, ki i-majo sorodne programe. Tako se je obseg znanja in izkušenj večal. Elektromotorji so se vedno bolj specializirali v proizvodnjo nekaterih vrst elektromotorjev in jih izmenjavali z gospodinjskimi aparati ter motorskimi krmilji, ki jih poslovni partnerji znajo bolj kvalitetno in ceneje delati. Hiter in uspešen prodor na trg omogoča tudi dobro usposobljena orodjarna, ki izdeluje najzahtevnejša orodja in specialne naprave, pretežno za potrebe Elektromotorjev, v prihodnosti pa tudi vse več za prodajo. Zahvaljujoč omenjenim prizadevanjem je tovarna uspela na zunanjem trgu prodati 80 % proizvodnje elektromotorjev in zadnjih dvajset let ni imela resnejših poslovnih težav.
Elektromotorji so bili v preteklosti temeljna or-
gani zacija Iskre - Široke potrošnje. Po razpadu te organizacije, konec 1986.leta, so Elektromotorji postali enovita delovna organizacija, ki so v svoj sestav sprejeli tudi bivši temeljni organizaciji Široke potrošnje: Tovarno gospodinjskih a-paratov iz Reteč in Raziskovalni inštitut iz Ljubljane.
Pripojitev Tovarne gospodinjskih aparatov s 570 zaposlenimi, z neakumulativnim proizvodnim programom in nezavidljivim finančnim stanjem, je za novo delovno organizacijo težka naloga. Rešitev tovarne je v zamenjavi proizvodnega programa: postopno opuščanje programa gospodinjskih aparatov in nadomeščanje s proizvodnjo elektromotorjev. To pa zahteva nova investicijska vlaganja v opremo, zgradbo in kadre.
Pripojitev Raziskovalnega inštituta s 30 strokovnjaki za raziskave na področju profesionalnih motorjev, pomeni za tovarno veliko pridobitev in še povečuje njeno razvojno neodvisnost;
Načrtovana investicija se nanaša na tri lokacije
in zasleduje cilje:
-	vpeljava tehnološko zahtevnejših programov oz. povečanje obsega le-teh (koračni motorji, servo motorji, specialni komutatorski motorji),
-	zamenjava proizvodnega programa v Retečah (elektromotorji namesto gospodinjskih aparatov),
-	tehnološko moderniziranje in zamenjava izrabljene opreme za izdelavo sesalnih enot in elektromotorjev za široko rabo,
-	usposobitev razvoja in kontrole za osvajanje novih izdelkov oz. izboljšanje kvalitete proizvodov ,
-	usposobitev orodjarne za izdelavo najzahtevnejših orodij in opreme za potrebe tovarne in za prodajo.
Naslednji grafi prikazujejo spremembe na posameznih skupinah izdelkov do leta 1991.*
REALIZACIJA 1988,1991
So.onot« Kd.mot. V7\ 1968
AeiKmot,
Specm,
_____Ofupo 1x1 d kov	_____
KS 1991 i i h r t )T.	E22
Go ep,op,	Ostelo
1991 bt-e) ia/etf.
REALIZACIJA PRODAJE
grupe proizvodov
70 -
50 -
30 -
1990
aea. enota kol. motor aaln. motor apec. motor goap. aparat ostalo
mag. Janko Jelenc,dipl.ini.
'Proizvodnja v M Rdeoz
Z namenom kolektiv čim boljše seznaniti s proizvodnim programom v DE Beteče, s programskim pre-struktuiranjem in tekočimi problemi navajam nekaj grafičnih prikazov o količinski proizvodnji in zaposlenih za zadnjih nekaj let z oceno za leto 1988 in 1989.
000 NU
160
sik dis iHš
85 1 66 ' 87 1 88	89
3fi3_ «n
Motorska proizvodnja
leto
!• Realizacija izražena v NU od leta 1985 - 89.
000 NU						
						
	326	325	330	S		
	65	86	87	88	69	leto
5. Delež realizacije motorsko gnanih GA v NU.
000 NU						
	135					
		82	101	. 1PS,	60	
	65	66	67	88	89	leto
2.	Delež realizacije GA na bazi pločevine v primerjavi z motorsko proizvodnjo v NU.
4.	Količine posameznih programskih skupin pa so sledeče:
H y f if M M f M » » f H H f f H H H
8
i
88
8.300 ~| 14.300
J 20.200
Tl9 500 | 20.000
88
73.600
114.000
80.000
70.000
92.500
88
71.000
31-000
41.000 |
J 30.000 | 23.000
X
0 r
o<
m
3
</>
>
3E
a
z
x
5
8
1
ut
5
x
to
x
c
5
z
88
89
71000
80 000
63.000
52.000
88.000
86
88
89
225 000
48-000	|
J 25.000
J 17.500
68
89
58 000
1
76.000
63.000
66
87
88
89
184.000
253 000
187.000
74.000
210.000
86
88
225000
153.000
134.000
110.000
60.OOP
5.	Realizacija je bila dosežena oz. ocenjena z naslednjim številom neposrednih proizvodnih delavcev.
St. del.
Komentar k prikazanim podatkom bi strnil samo v nekaj misli:
a)	Proizvodnja v DE Reteče izražena v NU je dokaj stabilna.
b)	Delež motorsko gnanih GA v skupni proizvodnji ne narašča, kar je v nasprotju e planskimi u-smeritvami.
c)	Dokaj stabilna količinska produkcija se kaže
na štedilniku, kuhalniku, kaloriferjih in sesalnikih.
d)	V izrazitem upadanju je proizvodnja toaster-Jev, fenov in kavnih mlinčkov.
e)	Delež GA na bazi pločevine v celotni proizvodnji DE Reteče Je preko 50iM, motorske proizvodnje pa med 8 in 15 ji.
Zaključek:
Struktura proizvodnje v DE Reteče se v obdobju prikazanih pet let ne bo bistveno spremenila, kar je pravzaprav razumljivo.
Večjo spremembo nam lahko omogočijo le investicije v opremo in razvoj.
Anton Pušar, dipl.inž.
Vvzdnotinjo ckCa v orodjarni
Študij dela je iz dneva v dan v vsaki tovarni bolj potreben. Znano je namreč, da se tehnologija, delovna sredstva in materiali razvijajo z neverjetno hitrostjo. Če hočemo iti v korak s časom, moramo neprestano izpopolnjevati metode dela, s katerimi se zboljšuje vrednotenje samega dela.Da pa orodje lahko naredimo pravočasno in kvalitetno, moramo v celoti obvladati potek izdelave. Le.' pravočasne in kvalitetno izdelana orodja nam pogojujejo redno in nemoteno proizvodnjo elektromotorjev in ostalih proizvodov v naši tovarni.
Prav tako pomembna Je naloga planiranje in krmiljenje izdelave orodja. Da pa lahko uspešno krmilimo izdelavo orodja, morajo biti poznani vsi izdelovalni časi, iz katerih se sestoji izdelava nekega orodja.
že v začetku smo se odločili za določanje časovnih normativov s pomočjo nomogramov - časovnih standardov, ki so narejeni na osnovi WF analiz in tehnologije odrezavanja. Ta način normiranja de^ lovnih operacij nam omogoča hitro določanje izdelovalnih časov za posamezne izdelovalne operacije. S pravočasnim in točnim določanjem stroškov dela in materiala za orodja ali naprave lahko obvladamo stroške pri proizvodnji orodij in naprav. Točno določeni časi s predkalkulacijo dajo osnovo ta racionalno in gospodarno predpripravo obratnih sredstev za orodja in priprave. Če primerjamo predkalkulacijo s pokalkulacijo, lahko ugotovimo cenovno vrednost orodij, kar nas navaja k iskanju cenejše izdelave orodij.
Do sedaj so bili urejeni časovni standardi za sledeče operacije:
-	struženje,
-	rezkanje,
-	pehanje,
-	koordinatno vrtanje,
-	ploščinsko brušenje,
-	profilno brušenje,
-	okroglo brušenje,
r koordinatno brušenje,
-	žična erozija,
-	potopna erozija,
-	ročno delo.
Delovni normativi so vpeljani na vseh strojnih skupinah, razen na ostrem brušenju. Časovni standard za ročno delo Je že narejen, vendar Je še na preskušanju.
Iz naštetega vidimo, da sedaj dela približno dve tretjini delavcev v orodjarni na normativni čas a ali točno 61 delavcev v juliju.
Sam projekt vrednoteni® dela v orodjarni delno kasni zaradi zastojev pri uvajanju na nekaterih strojnih skupinah.
Z uvajanjem dela na normirani čas v skupini ročni nih orodjarjev, ki nastopa kot zadnja skupina, bi predvideno končali delo do konca letošnjega leta s tem, da traja preskusno obdobje za vsako skupino tri mesece.
Matija Jelenc,dipl.inž.
Mvi (gospodinjski aparati, iijlf izcktaje Js£ta v Žž£zni£i£
V glasilu Iskra smo vam predstavili že nekaj novih aparatov in sicer: Bio sušilnik, Pasteriza-tor, Sesalnik Hydro 20, Sesalnik Hjdro 25. Zdaj pa vam predstaviJamo nove modele štedilnikov CORONA, ki so lepo in moderno oblikovani. Vsaka gospodinja se bo razveselila novega štedilnika CORONA, saj bo imela v kuhinji nekaj praktičnega, sodobnega in lepega. V programu so električni ali kombinirani štedilniki.
Prednosti štedilnikov CORONA so:
-	ekspresna plošča za kuhanje je pri »nun velikosti močnejša od navadne kuhalne plošče. Vgrajen omejilnik temperature izklopi del plošče, ko ta doseže določeno temperaturo in e tem onemogoča pregrevanje. Označena je z rdečo piko.
-	avtomatska plošča za kuhanje ima vgrajen termo-regulator. Ta vključuje in izključuje pritok električne energije enakomerno, ter a tem zmanjšuje porabo električne energije.
-	funkcionalno oblikovana mreža za plin zmanjšuje porabo plina, ker Je nižja od dosedanjih.
-	programska ura omogoča, da se vam avtomatska
fjzbvatijt v sezoni 1966

Štedilnik CORONA
plošča ali ura vklopi tudi takrat, ko niste prisotni. Lahko jo nastavite 24 ur prej.
-	vsi štedilniki imajo pečico z večjo prostornino, ki Je lahko klasična ali ventilatorska.
Obe pečici sta osvetljeni, imata vgrajen infra grelec, klasična pa ima tudi raženj. Klasično segrevanje Je primemo za jedi, ki se morajo peči počasi in dalj časa. Ventilatorsko segrevanje omogoča pečenje na več nivojih hkrati, primerno pa Je tudi za sušenje sadja in zelenjave, ker to omogoča kroženje vročega zraka v pečici.
-	električni vžig s trajno iskro se avtomatsko sproži z enkratnim pritiskom na tipko.
-	segrevanje z infra grelcem Je primemo, da gotove jedi popečemo ali za pripravo manjših kosov mesa.
Cene štedilnikov CORONA: Corona 2202 - 2.066.870
Corona 3102 - 2.172.870 Corona 4002 - 1.701.100
Za vse IskraŠe velja 20 % popust v Iskrini prodajalni v Železnikih in Retečah.
Lojze Tarfila
V sezoni 1988 je letovalo preko DO Elektromotorji 281 naših delavcev z družinami, kar predstavlja glede na leto 1987 126 družin več.
-	V Počitniškem domu Veli Lošinj je od 24.6.1988 do 25.9.1988 letovalo 64 družin, 26 smučarjev in 22 delavk, ki so že dalj časa v tovarni in so pred upokojitvijo.
-	V Umagu imamo 3 prikolice in je od 20.6.1988 do
12.9.1988	letovalo 32 družin.
-	V Vrsarju imamo ? prikolice in je od 20.6.1988 do 12.9.1988 letovalo 33 družin.
-	V Stoji pri Puli imamo 5 prikolic in je od 20.
6.1988	do 8.9.1988 letovalo 33 družin.
-	V kampu Njivice na Krku imamo 1 prikolico in
je od 30.6.1988 do 29.8.1988 letovalo 6 družin.
-	V kampu Poljana na Malem Lošinju imamo 1 prikolico in je od 20.6.1988 do 18.9.1988 letovalo
9 družin.
-	V Moravskih toplicah imamo 1 prikolico in je od
30.6.1988	do 16.10.1988 letovalo 8 družin.
-	V Moravskih toplicah imamo 1 kontejner in je od
20.6.1988	do 16.10.1988 letovalo 12 družin.
-	V Barbarigi imamo 3 stanovanja in je od 30.6. 1988 do 18.9.1988 letovalo 25 družin.
-	V Strunjanu imamo 4 bungalove, skupaj 20 ležišč, in je od 20.6.1988 do 5-9.1988 letovalo 36 družin.
-	V Počitniškem domu v Portorožu imamo 10 ležišč na izmeno in je od 21.6.1988 do 30.8.1988 letovalo 23 družin.
Zbrali smo vse pripombe in predloge, ki ste jih vpisali v knjigo gostov. Vse pomanjkljivosti bomo skuhali do naslednje sezone odpraviti. Vsi pa se moramo zavedati, da se nekateri naši počitniški oojekti starajo in bodo zato potrebni vedno bolj skrbne nege, da jih obdržimo v dobrem stanju, ker nam bodo le tako služili za prijeten oddih. Komisija za letovanje je ugotovila, da veliko delavcev ni pregledalo inventarja ob prihodu na letovanje in se niso vpisali v knjigo gostov, zato je sprejela sklep, da vse tiste, ki tega niso naredili, kaznuje s tem, da ne bodo imeli prednosti letovanja v naših kapacitetah dve sezoni.
Sami ste lahko ugotovili, da je bilo letos letovanje poceni. S sprejetimi cenami bomo le delno pokrili stroške tekočega vzdrževanja. Da bo tako lahko tudi vnaprej, pa je odvisno od vseh nas, ki koristimo naše kapacitetete, da bomo z njimi ravnali kot dobri gospodarji.
Majda Bohinc
Jz de(a čamoopravruti otjanov
Delavski avet je na svoji 5- redni seji dne 3.11.
1988 sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrjen je bil predlog vodje razvojnega sektorja, t.j. povečanje količnika delovne uspešnosti tov. Nastran Francke za 2 %.
2.	Z 11 glasovi ZA/in 2 VZDRŽANIMA glasovoma so bili sprejeti naslednji sklepi:
-	pritožba tov. Hafner Milana je zavrnjena kot neutemeljena, potrdi se sklep DS z dne 19.7. 1988, ker je pismeno izjavil, da ne sprejme opravljanja novih del in nalog vodje skladišča in glavni skladiščnik prevzema;
-	pritožbe Rozin Borisa, Hafner Cveta, Pokorn Staneta , Megušar Jožeta, Jereb Dušana, Demšar Staneta, Debeljak' Vlade, Jerman Edvarda in Virant Janeza na prenizko ocenjena dela in naloge se zavrne kot neutemeljene in potrdi sklep DS z dne 19.7.1988;
-	delavcem, ki občasno upravljajo z viličarjem in imajo za to opravljen izpit za vožnjo z viličarjem, se prizna dodatno na ocenjena dela in naloge 1 GD s tem, da smejo ta dela opravljati le delavci, ki izpolnjujejo zahteve službe za varstvo pri delu. Dodatna grupa se prizna naslednjim skladiščnim delavcem V Železnikih: Pokorn Stanetu, Demšar Stanetu, Eržen Grogu in Kalan Ivanu, v Retečah pa Virant Janezu, Jerman Edvardu, Božič Stevu in Žontar Blažu.
-	Za ostale delavce pa naj vodje oddelkov oz. delavci s posebnimi pooblastili, ki imajo v sestavi svojih oddelkov tudi primere, ko delavci opravljajo dela z viličarjem, in če ti delavci izpolnjujejo predpise iz varstva pri delu, predlog posredujejo KMDR v potrditev, če delavci ta dela prenehajo opravljati, se jim grupa ukine.
-	Tov. Rovtar je zadolžen, da za skladiščnike gotovih izdelkov v Retečah ponovno pregleda točke za pogoje dela in gotovo posreduje komisiji za medsebojna delovna razmerja oz. delavskemu svetu.
3.	Potrjen je bil periodični obračun za 9 mesecev in pa povečanje OD za 10 %.
4.	Sprejet je bil sklep, da se inventura za 9 mesecev leta 1988 in razvrednotenje materiala po seznamu. Prav tako je delavski svet zadolžil tov. Pogačnika za organizacijo seminarja glede materialnega poslovanja za vodje skladišč in glavne skladiščnike.
Sprejet je bil tudi sklep, da je treba pregledati sklepe zadnje inventure in ugotoviti realizacijo le-teh.
3.	DO ISKRA Elektromotorji Železniki je sklenila
dolgoročno kooperacijsko pogodbo s firmo IKRA HOBI MOTOR G.M.B.A. Munster Althern ZRN na področju HOBI električna ročna in električna vrtna orodja.
Prav tako je bil sprejet sklep, da se podaljša pogodba še za nadaljr\ih pet let s firmama Fera-ri in Indramat.
6.	Zaradi pomote pri pošiljanju vzorcev firmi Tel-ma Frankfurt (vzorci pomotoma fakturirani), je delavski svet potrdil odpis 213 DEM firmi Telma Frankfurt.
7.	V predlagani obliki je bil potrjen terminski koledar za leto 1989.
8.	Delavski svet je pritožbo tov. Rihtaršič Ivana zavrnil in potrdil sklep disciplinske komisije z dne 12.10.1988, t.j. prenehanje delovnega razmerja s 13-8.1988.
9.	Sprejet je bil sklep, da se cene gospodinjskim aparatom, elektromotorjem, storitvam in rezervnim delom povečajo za 15 Nove cene se začno uporabljati s 10.11.1988.
Prodajni pogoji po SaS med SOZD ISKRA in prometnimi organizacijami združenega dela. Cene so maloprodajne brez prometnega davka. Cene veljajo Fco. iztovorna postaja kupca pri odpremi po železnici oz. skladišče kupca pri kamionskih pošiljkah. Plačilni pogoji po SaS oz. za štedilnike, sesalnike in kalofiferje velja 90-dnevni plačilni rok.
10.	Delavski svet je potrdil sklepe komisije za družbeni standard in sicer:
-	da se delavcem, ki jim je oz. jim bo poteklo namensko varčevanje, izplača le razliko (če so kredit dobili po razpisu), oz. tistim, ki po razpisu kredita niso dobili, celo vsoto, ki jim po varčevalni pogodbi pripada.
Teh sredstev je 61.197-964 din;
-	da se potrdi plačilo akontacije za nakup 15 parcel v Dasnici v višini 60.000.000 din.
7-11-1988 je komisija za družbeni standard na svoji 3- redni seji sprejela naslednje sklepe:
Zaradi povečanja stroškov storitev družbene prehrane od 7-11-1988 veljajo nove cene in sicer:
-	topli obrok v Železnikih za delavce DO ISKRA 3-530 din, od tega 3.400 din materialni stroški in 130 din lastni prispevek delavca.
-	topli obrok	za	delavce	Tehnika 4-. 500	din
-	topli obrok	za	ostale	4.000	din
-	kosilo	5-000	din
-	kosilo za delavce Tehnika	5-500	din.
2. S 1.10.1988 je Alpetour povišal cene prevoza v povprečju 35 %• Prispevek delavca bo ostal v istem razmerju kot v preteklosti, s tem, da se osnova za izračun deleža poviša za 35 %• Za enak odstotek se bodo povišali tudi prevozi,
ki jih opravljajo privatni prevozniki. Nove cene veljajo s 1.11.1988.
Iz zapisnikov zbrala:
Olga Vrhunc
AHivaosti m področja civilne zaščite
V soboto, 23.4.1988 popoldne je bila v tovarni ISKRA Železniki gasilska sektorska vaja gasilskih društev sektorja Selške doline z udeležbo štaba civilne zaščite, gasilsko tehnične ekipe in ekipe prve medicinske pomoči tovarne.
Predpostavka vaje: V lakirnici tovarne pride do nenadne eksplozije. Nastane požar, poškodovani so tudi delavci.
Aktivirani: kurirji, člani štaba civilne zaščite, gasilsko tehnične ekipe in ekipe prve medicinske pomoči.
Gasilsko tehnična ekipa civilne zaščite tovarne skuša kot prva pogasiti požar in omejiti širitev na notranje prostore in navezujoče objekte. Ko štau civilne zaščite ugotovi, da ekipa sama ne more lokalizirati požara in da so v prostoru po možnosti še poškodovani delavci, se odloči poklicati na pomoč vsa gasilska društva sektorja.
Ekipa gasilskega društva Železniki in ekipa z av-tocisterno gasilskega društva Alples, ki prihitita prvi, pričneta z akcijo reševanja in gašenja lakirnice. Dva člana gasilskega društva Železniki, oolečena v "preflam" obleki in opremljena z dihalnima aparatoma.vstopita v zadimljeni prostor lakirnice in izneseta poškodovanega delavca. Zunaj mu ekipa prve medicinske pomoči tovarne nudi prvo pomoč in pripravi za transport v zdravstveni dom.
Preverjanje ekip prve medicinske pomoči
(Foto: Rajšek)M.)
Prikaz reševanja (foto: Rajšek'M.)
Prihod gasilskih vozil gasilskih društev pri vhodu v tovarno urejuje odgovorna oseba, razporeditev gasilskih društev na samem požarišču pa ureja poveljnik sektorja z izdajanjem ustnih (preko zvez) in pisnih navodil (skic), kam in kako naj poveljniki prispelih gasilskih društev usmerijo svoje desetine.
Medtem, ko sta desetini gasilskih društev Železniki in Alplesa usmerjeni v gašenje požara v lakirnici z aparati S 50 in S 100, cisterno in vodnim topom, so ostala gasilska društva usmerjena v zaščito ostalih navezujočih objektov z vzhodne in severovzhodne strani s Črpanjem vode iz Sore in polaganjem cevovodov po požarnih stopnicah v zgornjo montažo ter branjenje širitev požara po strehi proti montaži. Eno gasilsko društvo pa je napajalo gasilsko cisterno s topom iz hidrantnega omrežja.
Prioližno ob 17- uri je poveljnik sektorja dal znak za zaključek vaje, pospravljanje orodij ter zoor vozil in moštev na dvorišču pred tovarno.
Po posvetu poveljnikov je tov. Žaberl Franc pre-
V spomin na sektorsko vajo (foto: Rajšek M.
dal raport poveljniku sektorja in ta je po pozdravu navzočim podal analizo vaje.
Na koncu sta zbranim spregovorila poveljnik štaba civilne zaščite DO ISKRA mag. Janko Jelenc in predstavnik Občinske gasilske zveze Škofja Loka tov. Lotrič Rado.
V	vaji so poleg naših članov štaba civilne zaščite , gasilsko - tehnične ekipe in ekipe prve medicinske pomoči ter kurirjev (skupaj 27) sodelovala še gasilska društva: Železniki, Alples, Selca, Bukovica, Davča, Rudno, Zali log in Sorica, skupaj cca*8A članov z 10 gasilskimi vozili. Skupaj je v vaji sodelovalo približno 111 članov.
V	soboto, dne 11.6.1988 , sta Občinska organizacija Bdečega križa Škofja Loka in občinski upravni organ za ljudsko obrambo organizirala preverjanje usposobljenosti ekip civilne zaščite za prvo medicinsko pomoč iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in drugih organizacij in skupnosti v občini Škofja Loka.
Preverjanje znanja in usposobljenosti je bilo v Šolskem centru Boris Ziherl v Škofji Loki.
Našo delovno organizacijo sta na tem preverjanju zastopali ekipi (po dve trojki iz Železnikov in Reteč).
Ekipo iz Železnikov so sestavljali:
I. trojka:	Kavčič Ema
Čufer Irena Andreevski Dušan
II.	trojka:	Rant Franc
Rovtar Jana Markelj Branka
Ekipo delovne enote Reteče pa je nastopala v sestavu:
Sodelujoči v sektorski vaji (foto: Rajšek M.)
Gašenje požara (foto: Rajšek M.)
I.	trojka:	Bašelj Lucija
Šiler Elza Stepanovič Kosta
II.	trojka:	Arhar Joža
Rupnik Anica Mohorič Peter
Preverjalo in ocenjevalo se je delo trojk (vodja trojke bi moral imeti 56 urni tečaj - bolni- • čar). Iz rezultatov obeh trojk se je izračunal končni doseženi rezultat ekipe.
Preverjanje znanja usposobljenosti je potekalo v obliki praktične vaje v reševanju ob elementarnih nesrečah (požar, potres, zastrupitev). Vaje pa so vključevale:
-	oskrbo fiktivne poškodbe, ki jo je ponazarjala slika, pritrjena na manekenovo oblačilo, in
-	izvedbo triaže, določitev vrstnega reda, dajanja prve pomoči in določitev vrstnega reda
evakuacije po oskrbi poškodbe, položaj poškodovancev za transport in transportno sredstvo.
Čas, v katerem je morala trojka poškodovanca oskrbeti, je vnaprej določen, glede na vrsto poškodbe in vpisan na ocenjevalni poli praktičnega dela tekmovanja.
Ocenjevanje:
Največja možna ocena iz triaže je 30 točk, oskrba poškodbe pa 90 točk ali skupno 120 točk. Delo trojk so ocenjevali zdravniki zdravstvenih domov Škofja Loka, Železniki in Gorenja vas.
Rezultati:
Ekipa Železnikov je dosegla 106,5 točk in je v skupni razvrstitvi vseh nastopajočih zasedla 6. mesto. Ekipa delovne enote Reteče pa je dosegla 85 točk in zasedla 9. mesto.
Preverjanje znanja gasilskih ekip v Škofji Loki (foto: Rajšek M.)
Z ozirom na to, da člani ekipe iz Železnikov še nimajo predhodnih znanj tečajev (bolničar, pomožni bolničar), je za to ekipo, ki se je takega tekmovanja prvič udeležila, lep uspeh.
Za ekipo iz delovne enote Reteče, ki ima v sestavu enot prve medicinske pomoči več usposobljenih mlajših članov, pa bi bilo v bodoče priporočljivo na takšno preverjanje znanja pošiljati mlajše člane enot.
Vsem članom ekip prve medicinske pomoči, ki so se v dneh pred preverjanjem znanja udeleževali vaj in sodelovali na samem preverjanju^lahko za trud in prizadevnost izrečemo vso priznanje.
Miro Rajšek
Jtiformactja o da&ivi iti govafo sinčGfcaCm članarine
Vprašanje delitvenega razmerja zbrane sindikalne članarine se je zadnje čase pojavilo tudi v nekaterih škofjeloških osnovnih organizacijah. Članarina v Zvezi sindikatov je enotna za vso Jugoslavijo in znaša 0, 6 % od neto osebnega dohodka člana. Po veljavnem pravilniku o financiranju in finančno materialnem poslovanju ZSS ostane v osnovni organizaciji 40 % zbranih sredstev, ostalo se odvaja za delovanje občinske organizacije 54,1 #, republiške 19,1 % in zveze 6,8 %. V oočitni se je po podatkih za lansko leto 16,6 % pripadajočih sredstev vrnilo neposredno članstvu v obliki zagotavljanja pravne pomoči delavcem, finančne pomoči osnovnim organizacijam, podpore delov-
nim ljudem in dotacije Počitniškemu društvu. Slednjemu občinski sindikat v Škofji Loki po sporazumu namenja 10 % zbrane članarine mesečno. Na ta način omogoča delovnem organizacijam članicam Počitniškega društva ceneno letovanje za njihove delavce v počitniškem domu v Portorožu in v bungalovih v Strunjanu.
Nadaljnih 22,26 % zbranih sredstev je bilo lani namenjenih programom, s katerimi poskušamo zadovoljiti potreoe članstva in izpeljati sprejete programe (kultura, šport' in rekreacija, izobraževanje, organizacija prvomajskega praznovanja na Križni gori, proizvodno delovna tekmovanja in podpora drugim organizacijam in društvom v občini.
Preostalih 61,14 % od pripadajočih sredstev pa je bilo porabljenih za funkcioniranje občinskega sveta, za vse materialne izdatke, stroške sej, sodelovanje s sindikati pooratenih občin in obveznosti do medobčinskega sveta ZSS za Gorenjsko ter skupnih akcij.
Gledano z republiške ravni je v Sloveniji delitveno razmerje po pravilniku res 40 : 60 za osnovne organizacije, upoštevajoč podatke pa se to razmerje spremeni na 51 : 49 (osnovna organizacija : ostalim nivojem sindikalne organiziranosti).
Do konca letošnjega leta naj bi po sklepu razširjene seje republiški svet ZSS vsestransko pretehtal sedanje delitveno razmerje in pobude za spremembe ter pripravil predlog morebitne drugačne delitve.
Občinski sindikalni svet
JSc£m igrače m oSbEu v
ŽjeEmiiiE
Železniki - V soboto, 22. oktobra 1988 je bila v OŠ Prešernove brigade Železniki razstava dobrih igrač, ki jih izdelujeta Jožica in Milan Šubic. S to oortno dejavnostjo se ukvarjata že 21 let in imata kar 15 t.i. doorih igrač. V večnamenskem prostoru sta svoje izdelke razstavila, mogoče pa jih je bilo tudi kupiti. Za otroke sta pripravila tudi majhno igralnico, kjer so otroci lahko sami preizkusili, kaj je to dobra igrača. OŠ pa je gostila tudi doore knjige, založbe Mladinska knjiga.
Starši in otroci so imeli tokrat priložnost spozr nati, kaj je to dobra igrača, ki jo v naših trgo-
vinah tako težko dobimo. Zakaj tako? Odgovorov je, kot pravita Milan in Jožica, veliko. Eden je, da starši niti ne vedo, kaj dobra igrača sploh je; ne vedo, zakaj je ena dobra in druga slaba, ne vedo, kako se dobra igrača uporablja .... in zato se raje odločijo za tiste, ki so namenjene res samo igranju, in ne razvijajo otrokovih ročnih spretnosti in umskih sposobnosti. Drugi mogoče še pomem-onejši vzrok pa je gotovo v ceni, saj so dobre igrače zelo drage. To pa po eni strani zato, ker so že sami materiali, iz katerih so izdelane, pri nas izredno dragi npr. les, po drugi strani pa te igrače niso oproščene prometnega davka,in ker jih izdeluje obrtnik, je ta obremenjen še z davki, dražjo elektriko. Na koncu koncev pa se pri nas ne dobi določenih artiklov, ki jih je potrebno uvažati in plačevati visoke carjLne (npr. nestrupene barve). Takih igrač se trgovine zato izogibajo, ker enostavno. ležijo na policah in ne gredo v promet. Po njunem mnenju bi dobre igrače morale biti cenejše in tako dostopne vsem otrokom, ki bi se tako imeli možnost razvijati v skladu z bodočimi potrebami in načinom življenja.
Igračke, ki jih izdelujeta že 21' let so večinoma iz lesa. Nekaj je tudi plastike in kartona.
To pa zato, ker se iz lesa takega izdelka ali ne da narediti ali pa bi bil predrag. Do neke mere tako poskušata igračke prirediti tržišču, .vendar pa ne na račun kvalitete. Kakor sama pravita, od nje ne odstopita, pa če bo šlo še tako slabo, raje zapreta obrt. Kvaliteta njunih igrač je izredno visoka, saj imata kar 13 t.i. dobrih igrač in sicer 10 družabnih iger in 3 sestavljanke. Za pridobitev takega naziva, mora posebna komisija, ki jo sestavljajo psihologi, pedagogi, tehnologi, likovniki, igračo testirati. To so izredno zahtevni testi, saj se morajo prepričati, da igrača ustre* za, ne le didaktičnim zahtevam, da razvija otrokovo ustvarjalnost, kombinatoriko mišljenja, logičnost mišljenja...., ampak tudi, da ni nevarna. Naše norme ne ustrezajo evropskim, saj bi pri nas morali najprej osnovati jugoslovansko komisijo,ki bi vseoovala predstavnike iz vseh republik in pokrajin, kar pa je seveda predrago. Zato je sedanja komisija samo v slovenskem merilu. Prav to bo, kot sta razložila Jožica in Milan, njima in drugim izdelovalcem igrač zaprlo pot, da bi se leta 1992 vključili na enotni evropski trg.
Njune igrače so namenjene predšolskim otrokom, le tiste, ki se nadaljujejo v šolsko in odraslo obdobje, sta razvila tudi naprej, npr. družabne igre, kot človek ne jezi se. Program se Je v teh dveh desetletjih izpopolnjeval, saj Jožica, ki Je po poklicu vzgojiteljica, pravi, da z idejami sploh ni problem. Njun prvi izdelek niti ni bil igračka, pač pa garderobna značka, ki so ji potem sledile domine.... Za slike zdaj uporabljata tehniko sitotiska, medtem ko sta jih prva tri leta žgala. Ig-
rače,ki jih izdelujeta, otrokom razvijajo rocr.a spretnosti, natančno opazovanje, koncentracijo, logično mišljenje, kombinatoriko mišljenja, vse, da se bo otrok čim bolje pripravil na svoj vstop v svet elektronike in računalnikov.
To je edini način, ki otroku omogoča pridobivanje izkušenj, učenjej ali kot sama pravita, da otrok pridooi tisto, kar rabi za preživetje.
Prav zato bi naša družba morala dobrim igračam dati svoje mesto, ki ga zaslužijo in ki ga imajo povsod drugod po svetu. Vendar pa otrok ne rabi igrače le enkrat na leto, za Miklavža ali dedka Mraza, ampak celo leto, vse otroštvo, da bo imel dovolj izkušenj in dobro razvitih sposobnosti in spretnosti, da bo uspešen v življenju.
Milan in Jožica vabita vse, ki bi radi kupili dobro igračo za svoje otroke, da od 2. do 31. decembra obiščejo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani , kjer bodo v Jurčku razstavljali in prodajali dobre in nagrajene igrače. Vstopnine ne oo, bo pa na voljo velika igralnica za vse otroke in starše.
Tadeja Lotrič - Šuštar
SOBA 3 - MESTO
V prejšnjem sestavku smo obravnavali gradove na Škofjeloškem, danes pa si oglejmo zgodovinsko urbanistični razvoj mesta. Podatke črpamo iz publikacije dr. Ceneta Avguština Škofja Loka 1.
S svojo tlorisno, prostorsko in vedutno podobo in zaradi bogate stavbne dediščine je Škofja Loka med najbolje ohranjenimi in pomembnimi primeri urbanističnega in arhitekturnega razvoja slovenskih mest. Razvijati se je začela konec 12. in v začetku 13* stoletja v naravnem središču frei-sinškega loškega ozemlja. Kot trg se omenja leta 1248, kot mesto 1274.
Zavarovana z ooema Sorama, Poljansko in Selško, in izrastki Loškega hribovja, kjer je na Kranclju stal Zgornji stolp, dogajanje na njem je bilo mogoče opazovati a Starega gradu pod Lubnikom, in kjer so na tretji terasi, tik nad mestom,škofje dali postaviti škofjeloški grad, Je bila še naravno utrjena. Obrambna sposobnost mesta Je še povečevalo mestno obzidje, ki je povezalo stavbne gmote mesta v celoto, mesto pa z gradom, kjer bi meščani v primeru nevarnosti našli varno zatočišče. Ooenem je bila Škofja Loka povezana z ostalim sve-
tom po važni tovorni poti, ki je tod mimo potekala iz Ljubljanske kotline prek obeh dolin tako v Beneško Slovenijo (Čedad) in Italijo kot v mesta v elovenskem Primorju (Trst, Milje, Koper, Izola, Piran).
Tloris mesta se je prilagodil pravokotni obliki terasastega terena. V smeri sever - jug ga prepletata dve široki lisi - Mestni in Spodnji trg in vrsta ožjih in krajših prog, ki pomenijo ulice in prehode. Najprej je bil zgrajen Mestni trg ali Plač. Tu so se naselili podjetni domačini in tudi tujci, ki so se ukvarjali z novo dejavnostjo -obrtjo in trgovino. Da je bil grajen po določenem urbanističnem načrtu, izpričuje oblika izogo-vilastega razcepa, v katerega prehaja Mestni trg tako na južni strani prek "grabna" kot na severni , kjer se pri Homanovi hiši razcepi v dve manjši ulici, od katerih ena vodi po Kamnitem mostu iz mesta, druga pa na Spodnji trg. Taka oblika rogovilastega razcepa je pri nas redka, medtem ko jo drugod po Evropi srečamo izvedeno v različnih variantah.
Tudi oblika Mestnega trga samega govori o načrtni urbanistični ureditvi. Mestni trg kot tržni prostor nima več obliko razširjene ceste, kakršno imajo trgi in mesta, zasnovana v vzhodnoalpskem prostoru pred letom 1200, temveč ima obliko pravokotnika; njegova pravilnost pa je seveda odvisna od oblikovanosti tal. Proti jugu se trg lijakasto oži, dokler v bližini nekdanjih Poljanskih vrat ne doseže običajne cestne širine. Te lijakaste vpadne ceste, ki jih srečamo tudi v nekateri^ drugih mestih pri nas in na Koroškem, so sočasno s pravokotnim tržnim prostorom. Dokaz je podobna Oblika stavbnih zemljišč, ki se ne razlikujejo od parcel, razporejenih okrog tržnega pravokotnika. Po drugi strani pa so lijakaste vpadnice imele pomembno vlogo pri fortifikaciji mesta, posebej pri postavitvi mestnih vrat, saj so predstavljale njihov organski zaključek.
Tlom Škof)* U>ke v	kutruitru iz lela 1H26
Pomembni mestni predeli so bili gotovo obzidani že pred letom 1314, ko se mestno obzidje prvič omenja. Gradnja obzidja je sledila ustanovitvi mesta, ko je vladar podelil naselbini pravico do sejma in sejemskega miru, mestnemu gospodu, ki je bil izločil del ozemlja za to novo naselbino trgovcev in obrtnikov, pa pravico na sejmih pobirati tržnino. Zato je moralo biti blago, ki se je prodajalo v mestu, varno. V prizadevanjih škofa Konrada III. (1314 - 1322) doseže fortifikaci-ja svoj vrh. Vendar se po znanju C. Avguština2 obrambni posegi tega mestnega gospoda nanašajo na utrditev starega naselbinskega jedra, t.j. Mestnega trga, medtem ko naj bi za časa škofa Bertolda med leti 1397 in 1401 utrdili Spodnji trg, ki se v virih prvič omenja šele konec 14. stoletja. Po analogiji z drugimi mesti so razbremenilni "novi trgi", "spodnji trgi" ali "spodnja mesta", tako kot Lontrg v Škofji Loki, nastajali dosti kasneje kot matične naselbine in so bili zato tudi kasneje utrjeni.
Tržišče obrambe mesta je bilo vseskozi na Škofjeloškem gradu, ki je neposredno varoval severozahodni predel, zato ta tudi ni bil posebej utrjen.
Spodnji trg dokazuje živahno urbanistično in kolonizacijsko dejavnost Škofje Loke v zgodnejši razvojni fazi. V tloris mesta vnaša t.i. paralelni sistem komunikacij, ki je poznan tudi v drugih slovenskih mestih, npr. v Kranju, vendar se je tam razvil iz t.i. gospodarskih poti mnogo kasneje.
V talni črti se Lontrg še bolj kot Mestni trg prilagaja oblikovitosti terena. Zemljiške parcele,ki se navezujejo na obrobje mesta, s svojo podobno obliko, tako kot na Mestnem trgu, dokazujejo srednjeveško, načrtovano in kolonizacijsko poreklo.
Opomba št.l: Avguštin, Cene: Škofja Loka - Maribor, 1988 - (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 131)
Opomba št.2: Opomba št.l, str. 6
Se nadaljuje
Mira Kalem
Kustus pedagog
Zj&dlm jMzgfedm razstava
del članov likovne skupine ISKRA iz Železnikov
V soboto, 20.8.1988 Je bila v Kulturnem domu v Železnikih otvoritev slikarske razstave v sklopu Čipkarskega dneva. V kulturnem programu sta sodelovala Veronika Kamenček in Marjan Peternelj. Umetnostni zgodovinar Andrej Pavlovec pa je takole predstavil delovanje likovne skupine iz ISKBE.
Pod takim naslovom smo predstavili dela članov likovne skupine Iskra v Ljubljani ob in za Dan Iskre, in takrat tudi omenili, da je to skupina likovnikov, ki deluje že deset let, enkrat z več in drugič z manj člani-udeleženci«*razstav. Splošna ugotovitev takrat in tudi danes je,da je likovna skupina Iskre, da se ob ta steber, ki je prepleten tako s številom članov navezuje tudi kvalitetni nivo takorekoč vsega ljubiteljskega dogajanja v občini. In če že moram, potem naj že spet odgovarjam vsem tistim, ki nekako oporekajo tem mojim - in tudi trditvam drugih opazovalcev - žirovska skupina se je osula, v Škofji Loki, kjer je bilo včasih še največ prizadevnih slikarjev, so mnogi zapustili tamkajšno likovno skupino, le v Železnikih še vztrajajo v močni, in vsaj upam, da trdno povezani skupini, ki vztrajno dela in nastopa na skupnih razstavah. Ko smo že omenili skoraj desetletni obstoj in razvoj likovne skupine Iskra iz Železnikov, se mi zdi povsem pravilno, da ga vsaj v grobih obrisih poskušamo osvetliti od začetkov do danes. Prvo pojavljanje posameznih članov in celotne skupine je bilo najprej zaprto v nekakšen krog šolanja pri mentorju akademskemu slikarju Janezu Hafnerju. Z njim Je marsikateri član likovne skupine pridobil dobršno mero znanja, ki ga je bolj ali manj izkoriščal za svoj osebni slikarski razvoj. Temu obdobju "šola-
nja" so sledile prve skupinske in potem tudi samostojne razstave, nakar, vsaj tako bi lahko presodil, so se zopet zaprli vase, poslušali pohvale
in tudi kritične pripombe, ki pa so bile vedno dobronamerne. Delali so in ob delu spoznavali potrebo, ki jim je narekovala še več od tistega, kar so pridobili pri mentorju. To pa je bilo odpiranje v širino: začeli so se udeleževati slikarskih srečanj ali ex temporev po vsej Sloveniji in tudi v zamejstvu v Špetru v Italiji in v Beljaku smo jih nekaj lahko srečali tudi letos. Spoznali so, da je treba mnoge stvari videti tudi z lastnimi očmi in sedaj redno obiskujejo razstave v Ljubljani in tudi drugod, še celo nekatere razstave v tujini so si ogledali. Tako so spoznali, da le s stalnim spremljanjem razstav ali ali likovnega dogajanja, lahko zori njihov osebni slikarski razvoj, se plemeniti osebno dojemanje in se pretaka v njihova dela.
Tokratna razstava potrjuje vse tisto, kar je bilo povedano o skupini in pred nami Je še, da vsaj z enim ali dvema stavkoma pregledamo posameznike v tej skupini. Najlepše bi sicer bilo,če bi jih naštevali po abecednem redu, vendar bi s tem razstavo kot celoto nekoliko razbili, kajti vsa razstava je v pretežni meri posvečena kraji-narskemu slikarstvu in sta le dva slikarja, ki se ukvarjata a figuraliko ali s tihožitjem. Tako se je RAFKO PRIMOŽIČ že večkrat predstavil s portreti, ki jih slika v duhu modernega realizma z močnimi vplivi hiperrealizma in s temi svojimi slikami dokazuje obvladovanje obrtnega znanja in tudi smisel za prevzemanje najnovejših slikarskih dognanj. JOŽICA REJC slika predvsem tihožitja in najljubši ji je motiv tihožitje z rožami, ki jih pred gledalce postavlja na način, ki so ga mojstrili holandski mojstri tihožitij v sedemnajstem stoletju. Jožica Rejc je od teh mojstrov prevzela tisti način dobesednega posnemanja narave, torej rož, ki morajo na njenih slikah izglodati takšne kot v resnici tudi so.
Na otvoritvi razstave del likovne skupine ISKRA (foto: Galjot M.)
Takšnemu slikarskemu verovanju sledita tudi pri slikanju krajin VLADIMIR POLAJNAR in MATEVŽ JENSTERLE. Prvi se v zadnjem času ukvarja predvsem s pastelom in ga skuša obvladati do tiste mere popolnosti, kakor ga Je v slovensko umetnost prinesel Božidar Jakac. Dosegel Je že tisto značilno mehkost, kakršno ta tehnika zahteva, vendar jo prekinja z risbo, da so mehki pastelni prelivi ujeti v risarsko konstrukcijo, s katero poudarja kompozicijo krajine. Matevž Jenšterle Je eden izmed tistih razstavljaloev, ki se Je otresel naivnih primesi in v svoje slike vnaša vedno več dokumentarnih elementov, točnih opisov krajev, v katerih izginja naia kulturna dediščina. Prav do-kumentaričnost in vernost slikarskega zapisa kra-i Ja, tudi samo dela vasi, morda nekaterih stavb,
Še en povzetek iz zgledne pregledne razstave (foto: Galjot M.)
je tista vrednost, ki Jo moramo ceniti pri tem slikarju.
Tem takoimenovanim "veristom" sledijo slikarji, ki pa krajino povsem po svoje, svojim slikarskim interesom podrejeno preoblikujejo in ustvarjajo, tako kot naprimer LOJZE TARFILA, ki se odloča za motive v pokrajini, ki se diagonalno poglabljajo skozi perspektivo v globino gozda, išče bolj zaprt in vase zagledan svet, torej motiv, ki odgovarja v intimo zagledanega slikarja. Ostaja sicer na realističnih tleh, a vendar opušča vse podrobnosti, ki jih tudi odstranjuje na račun jasnejše zgradbe slike kot celote, ki jo podreja tudi tonski vrednosti na široko položenih barvnih lis, iz katerih je pravzaprav zgrajena slika kot celota.
Še do nedavnega skoraj neopazni akvareli ŠTEFANA BERTONCLJA polni nadrobnosti in drugih nepotrebnosti, so danes odrešeni vseh odvečnosti in so naslikani v čisti akvarelni tehniki kot ploskovna sestavljanka pojmov o krajini, ki jo moramo čele mi, gledalci, napolniti e podrobnostmi, se pravi dograditi. Slikar sam namreč z akvarelom, ki ga zares oblada, samo nakazuje slutnjo videnega v naravi, tako da slika izraža samo bistvo motiva, ujetega v nekem trenutku, ki mora biti tudi naglo prelit na papir z zares zahtevno akvarel-no tehniko.
FRANC RANT se vedno bolj poglablja v nekakšen analitični pristop k obravnavanju krajine kot tistemu motivu, skozi katerega hoče doseči pravo slikarsko govorico slike. V zelo kratkem času se je poglobil v likovno problematiko zemeljsko rjavih tonov in opustil dobesedno prepisovanje is narave, kajti zdaj ga predvsem zanima le barvna pojavnost motiva in odnosi tonskih vrednosti znotraj ene, predvsem rjave barve.
STANE ZGAGA se če najbolj drži motiva kot tiste o-pore, ki jo kot slikar potrebuje, da lahko izpove
svoj osebni odnos do polnih zelenih barv in modrih odtenkov, s katerimi kombinira predvsem svoje gozdne pokrajine.
To je samo nekaj pomisli ob razstavljenih delih.
0 nekaterih slikarjih smo več povedali ob njihovih samostojnih razstavah, ki jih v preteklem, in tudi letošnjem letu, ni bilo malo. Kljub lapidarnim orisom članov likovne skupine ISKRA je lahko pred nami zrasla celovita podoba ustvarjalnih naporov te posrečene združbe slikarjev, ki ji želimo še naprej uspešno delovanje.
Andrej Pavlovec
SCifars&a razstava
V ponedeljek, dne 14.11.1988 je bila otvoritev slikarske razstave. Ob otvoritvi je bila tudi predstavitev pesniške zbirke Rafaela Zormana -Raffa. Sodelovali so prijatelji ter kitarist Bojan Rakovec. Izbor in postavitev razstave, ki je bila v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki,je pripravil kustus Loškega muzeja:
" Že v uvodu k tej in še nekaterim drugim,razstavam izmed petih samostojnih v letošnjem letu sem zapisal, da si je za te razstave v letu 1988 vzel premislek in se šele po njem odločil za samostojne predstavitve svojih del. Seveda je sodeloval tudi na skupinskih predstavitvah in se udeleževal ex temporev, kjer so tudi opazili njegovo kvaliteto,o čemer pričajo kar tri odkupne nagrade v letu 1988.
Kompleksnost problemskega razpona Tarfilovega slikarskega snovanja bi morda lahko celovito zasledovali le na pregledni razstavi njegovih slik, nastalih v zadnjih petih letih. Potem bi se nam prikazala pričujoča razstava v neki posebni luči in kot nekakšno oklevanje pred vožnjo mimo Scile in Karibde ali med striktnim opisovanjem predmetnosti v naravi v duhu naturalističnega realizma in med zavestnim opuščanjem tega in takega načina v korist poti, ki v končni konsekvenci vodi v abstrakcijo. Seveda je do tja še daleč in je celo sama misel na to nekoliko pretirana ob sedanjih odmikih od verističnega prepisovanja narave in njenega delnega reduciranja na golo bistvo motiva. Toda k takšnemu premišljevanju me vodijo Tarfilove slike, ki so polne a-naliz fizičnih sprememb oblik v naravi. Tako Tarfila kot slikar raziskuje možnosti deformacije predmetov - predvsem posameznih delov krajine, oblik hribov ali dreves - da oi "se izognil vernemu posnemanju le teh, če.jih lahko po svoji volji prilagaja lastnemu konceptu slike.
Zato Tarfilovo današnje slikarsko izpovedovanje teži k svobodnejši obravnavi osnovnih elementov linij, barv in njihovih odnosov do forme. Slikar vse bolj stopnjuje intenzivnost tona znotraj barve in se tako oddaljuje od tematske predloge, od dejanskih barv v naravi. Vzrokov za tak način slikanja je več in med drugim tudi izbira slikarskega materiala. Slika z akrilnimi barvami, ki zahtevajo zaradi hitrega sušenja skoraj enak postoe pek kakor tehnika akvarela. Akrilne barve ne dovoljujejo doslikav in preslikav, kakor oljne barve, in tudi izbira posameznih barv je omejena npr. modro, zeleno, rdečo, belo ter črno. To pa je skoraj vsa slikarjeva paleta,s katere pobira barve in jih s trdimi, skoraj kot izklesanimi.,potezami čopiča polaga na platno, kjer mu pomagajo ustvariti organizem slike v primeru skrajno sumira-ne vizije krajinskega pojava osredotočenega na konstrukcijsko trdnost kompozicije.*
Andrej Pavlovec
Kramarski sefetn p-r&C Ja£to
Po dolgem razmišljanju kako popeljati našo OOZSMS tudi v širši krog Selške doline, smo prišli na zamisel, da organiziramo "boljši trg" za vse krajane naše doline. Začeli smo se dogovarjati, kje naj bi se to odvijalo. Prva zamisel je bila, da bo to na parkirišču avtobusov pred pošto. Pokazalo pa se je, da je tam mnogo prometa, kar tri ceste obkrožajo ta prostor, da je to nevarno za obiskovalce, posebno za otroke. Naslednji predlog pa smo vsi z navdušenjem sprejeli, "boljši trg" naj bi bil na parkirišču pred ISKBO, samo od vodstva tovarne moramo dobiti dovoljenje. Pri tem nismo i-meli problemov, zato smo sklenili prvi kramarski sejem organizirati zadnjo nedeljo v avgustu. Mize smo si izposodili pri krajevni skupnosti Selca, pripeljal in odpeljal pa jih je Prevcov Jure iz Studena. Poskrbeli smo tudi za pišemo in zvočno reklamo. Za popestritev smo organizirali tudi skromen srečelov. V nedeljo zjutraj smo z nestrpnostjo pričakovali prve obiskovalce. Celo dopoldne se je zvrstilo precej obiskovalcev, le prodajalcev je bilo bolj malo. Vseeno pa smo se odločili, da do zime priredimo kreunarski sejem enkrat na mesec. Septembra je prišlo zaradi prenatrpanosti našega internega programa do tega, da sejem ni bil organiziran. Oktobra je spet bil "boljši trg", sicer zaradi slabega vremena z manjšim o-biskom, pa vseeno zadovoljiv. Za letos smo prenehali, za drugo leto (spomladi) pa smo se morali soočiti s problemom, da nam krajevna skupnost Selca ne bo več posodila klopi. Razmišljali smo o
tem, da bi nam krajevna skupnost in delovne organizacije v Železnikih prispevale malo denarja za nakup šestih klopi. Že kmalu se bomo na vse obrnili s prošnjami.
Splošen namen tega kramarskega sejma pa je, da se ljudje znebijo starih, še dobrih predmetov, novih predmetov, ki so bili zanje mogoče zgrešena inve* sticija in ležijo nekje založeni. Vse to naj bi ljudje prinesli in seveda za zmerno ceno prodali. Po dosedanjih izkušnjah smo opazili, da gredo najbolj v promet drobni izdelki svobodnih umetnikov. Dobro vemo, da imajo ljudje doma ogromno takih stvari, ki jih ne rabijo, samo sram jih je stvari prodajati, pa še kupca skrbi, da bi ga kdo videl, da je kupil rabljeno stvar. V dolini je to drugače kot v Ljubljani, saj se ljudje med sabo preveč poznajo.
Vseeno upamo, da bo tudi pri nas to uspelo in da se bomo ljudje lažje znebili stvari, ki jih ne uporabljamo več, pa tudi v napoto so nam. Mogoče pa bomo lahko po znatno manjši ceni kupili zase kaj uporabnega.
Roman Megušar
Dne 12.7.1988 so se '-a skromni slovesnosti ob odhodu v pokoj zbrali upokojenci, njihovi nadrejeni in predstavniki sindikata. Dali so jim skromna darila in se jim zahvalili za vse, kar so v dolgih letih dela prispevali k razvoju tovarne.
Na tej slovesnosti so bili naslednji upokojenci: Minka Kenda, Mici Koblar, Matilda Thaler, Marinka Rejc in Julka Thaler.
Želimo jim še mnogo erečnih let v nadaljnem življenju.
črni večer-da t&disejoonoviT
Pričelo se je novo šolsko leto 1988/89, temna jutra in temni večeri, naši cicibani z rumenimi ruticami so postali šoloobvezni otroci in so se podali na prometno cesto.
Oskrbimo jih z odbojnimi svetlobnimi znaki, ki Jih imenujemo KRESNIČKE. Kresničke naj tudi uporabljajo, ker bo voznik opazil pešca na večji razdalji in bo tako prej ukrepal.
Statistike nam kažejo, da število smrtnih primerov v SRS narašča, povečanje v Selški dolini pa znaša cca 500 %. Ce pa pogledamo samo žrtve med otroki, to pomeni en razred mrtvih otrok in osemletna šola težko poškodovanih v Sloveniji.
Zavedati se moramo, da na cesti nismo sami in poskrbeti moramo za lastno varnost in varnost naših otrok.
Starši z vsakodnevnimi opozorili se pridružite akciji AMD Železniki, komisiji za varnost v cestnem prometu in akcijam prometne vzgoje na šoli, da bo nesreč čim manj.
AMD Železniki
J6č spominov
Sedim v sobi. Nočem prižgati luči. Vse okrog mene je zavito v črno temo. V sobi razločim le blede obrise posameznih predmetov. Tipajoče stopim do okna in gledam v deževno noč. Španski beseg pod mojim oknom se e težavo upira vetru, ki e svojimi sunki odpihuje rumeno, na pol suho listje.
Dež daje tej podobi zastraiujoč videz. Na oknu se nabira vedno več drobnih kapljic,ki drsijo po šipi in se stekajo v čisto majhen potok. Zagledam se v eno in jo opazujem na njeni poti. Nenadoma se mi zazdi, da v njeni kostanjevi obliki vidim njegov obraz. Smeje se in s tistimi rjavimi očmi zre vame. čuden občutek gre skozi moje srce. Vedno močneje bije. Vidim njegov nepozabni smeh in zdi se mi, da mi je s tem nasmehom pokazal vso svojo bolečino.
Z očmi gledam pot kapljice, ki je že pretekla, in vidim, da se bo v naslednjem trenutku zlila v potok. Se zadnji trenutek zrem v njega. Tik pred koncem se ustavi in zasije v vsej svoji lepoti. Njegov obraz zasije in zazdi se mi, da ga Je obsijalo sonce. Seveda sonce - ljubezen mojega srca. Ta hip se zavem, da ga ljubim. Toda ne, v trenutku, ko se zavem, zdrsne v globino. Zdrsnil Je v globino mojega srca. V globino lepih, nepozabnih spominov, ki me vežejo nanj.
Nikoli v svojem življenju ne bom pozabila fanta, ki mi Je podaril prvi poljub, nikoli ne bom pozabila fanta, ki mi je pokazal, kaj je ljubezen.
Ostal je spomin, ki Je pokopan v delčku mojega mren in ta delček bo ostal ranljiv, ostal bo le že spomin na njega.
I.P.
Hada bi, da bi bil srečen, rada bi te osrečila Jaz.
A če ti ne smem podariti sreče, naj ti Jo podari druga, želim le, da ti podari več, kot bi ti jaz lahko kdajkoli.
Iz tvojega življenja naj napravi srečo in ljubezen.
Tvoj obraz, tvojo podobo ižčem I Povsod odseva, povsod žari.
Tvoje poteze bi morale bledeti, se izgubiti,
a postajajo vedno bolj jasne.
Nikoli te ne bi smela vzljubiti, nikoli česarkoli do tebe čutiti...
A zdaj Je prepozno...
Tvoja podoba se prikazuje v sanjah, v resničnosti, o, povsod...
Vse te odseva.
Zame si ostal ideal ljubezni in moškega, ki bo počasi bledel, bledel...
A vedno bo ostal tisti del, ki bo povzročal solze v očeh, bolečine
in pekoče spomine.
I.P.
JSeCav&z iz Zzlčmilčov itL&čkč
(pred upokojitvijo)
NA VELEM LOŠINJU OD 18.9. do 25.9.1988
So skupaj se zorali, sindikat in ostali in sklenili tako,
STAREJŠE naj delavke na Lošinj gredo.
Veselo na delo, pa cunje na plan, kopalke, brisače, pa "flašo" ob stran.
Se krilo, trenerke, tampon in rjuho, pa hajdi na pot,
šoferja od krame, vročine, oblival je pot.
Tudi kuharici Jožica in Francka sta se potili,
da bi nam kakšnega obroka ne izpustili, tudi njima vsa zahvala
in da bi se še kdaj tukaj taka družba zbrala.
V	domu postrežoa za jest in za pit, družoa enkratna, ne da se pozabit I
Za konec najlepša vam hvala za vse, kdor kolčkaj pri tem pripomogel nam je!
V	imenu vseh udeleženk sestavili in napisali
Tončka Kejžar in Rezka Koblar
— Popi) kozarček vode, Konrad, da Izgine okua po zdravilu!
— In kaj nel potem storim, da bo Izginil okus po vodi?
— BI ml lahko odprli še to konzervo, ko ate že ravno pri delu?
Jurček se noče In noče učiti angleščine. Zaskrbljena mamica mu dopoveduje »Poslušaj vendar, sinko, pol sveta govori angleško.«
»Mar ni to dovolj?« se odreže nadebudnež.
Učiteljica:	»Janezek,
spregaj glagol hodim.«
»Ja, ja« prične Janezek prav počasi. »Hodim, hodim hodiš, hodiš...«
»Daj no, malo hitreje.«
»Tečem, tečeš, teče.«
— Vedno vem, kdaj Imam dosti.
— In po čem sklepate, da bi bil pijan, gospodična?
ELEKTROMOTOR
Glasilo izdaja delovna organizacija ISKRA ELEKTROMOTORJI Industrija elektromotorjev in gospodinjskih aparatov Železniki.
Ureja:
uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik -Vladimir Polajnar, urednik in lektor - Darinka Šekli, tehnični urednik - Lojze Tarfila, fotodokumentacija - Matej Galjot, člani: za področje športa in rekreacije - Brane čenčič, za proizvodno tehnično področje - Janez Hostnik,inž., za ekonomsko-komercialno področje - Matevž Pogačnik,oec., za področje družbenega standarda -Martina Logar, soc. delavka, za samoupravno-po-litično dejavnost - Marjan Šmid,inž., in za nabavno področje - Stane Zgaga.
Naklada: 1700 izvodov.
Po mnenju sekretariata za informšcijo SRS šteje "ELEKTROMOTOR" med proizvode, za katere se ne plača prometni davek.
Tisk tiskarna DU Tomo Brejc Kranj