(9^  80   *f®
Dolenjsko stran bodo dobili mnogo gradiva. Da bi pač gospod pisatelj hotel še na dalje porabljevati svoje poznavanje listin in svojo spretnost v zgodovinskem težavnem pregledu za druge dele naše domovine in tudi za druge dobe.
Grundriss cler slovenischen Grammatik. Von Dr. Jakob Sket, k. k Professor. Klagerifurt, 1888. Naznanili smo to knjigo že na str. 46 našega lista. Naše upanje se je potrdilo. Skušnja kaže, da je knjiga rabljiva, lahka, prijetna. Se-
stavljena je seveda na podlagi nemškega, jezika, ker je pisana za Nemce. Nemci, katerim nirzi do našega jezika, pač ne bodo imeli izgovora, da se ga ne morejo učiti Za vajo ima v drugem delu pogovore v slovenskem in nemškem jeziku, in nemško-slovenski slovarček. Zunanja lična oblika, nizka cena (80 kr.) in vendar obilni obseg (184 str.) priporočajo kaj zelo to knjigo, za katero smo gospodu pisatelju zelo hvaležni. — Dobiva se lahko v »Katol. Bukvami«. Naj jo  narodnjaki zlasti  tujcem  toplo  priporočajo.
Raznoterosti.
Jubilejna umetnostna razstava na Dunaju.  V
proslavo štiridesetletnice vladarstvanašega svitlega cesarja Franca Josipa I. se je odprla dne 3. marca t. 1. v cesarski prestolnici mednarodna umetnostna razstava ob navzočnosti nadvojvoda K aro la L u do vik a. Razstava obsega izdelke iz vseh umetnostij in skoro iz vseh evropskih dežela. Poročali bomo v prihodnjih številkah o zanimivostih te razstave. (Opisuje jo natančno in s podobami poseben list: »J ubi-laums-Kunstausstellungs-Zeitung«. Četrtletnih deset številk stane 2 gld. Administr.: Wien, Wahring, Giirtelstrasse 10. Izdaja Fr. Scherer.)
Največji daljnogled paralaktično montiran se je pred kratkim zvršil za Lick-ovo zvezdarno v Kaliforniji. Izdelala sta ga v mehaničnem delu Warner in Swassey v Klevelandu, v optičnem pa Amerikanec Clark iz steklovine, kojo je vlil Feil v Parizu.
Železen steber čveterovoglat, ki nosi daljnogled, tehta 360 stotov ter je visok dobri dve nadstropji navadnih hiš; spodaj je širok 10, zgoraj 5 čevljev. Vrh tega stebra je 80 stotov težek nastavek za sprejem polarne osi daljno-gledove, katera je jeklena, 10 čevljev dolga ter tehta 28 stotov. (Samo ob sebi se razume, da ta os teče popolnoma vsporedno s zemeljsko osjo.) Deklinacijska os, tej počez nastavljena, je skoraj enake velikosti in teže ter nosi velikansko daljnogledovo cev (tubus), ki meri v dolgosti 15 metrov, v premeru 91 cm ter je skovana iz 4 mm debelega jekla.
Steklena leča (objektiv) ima 91 cm v premeru, ter sama tehta 6V3 stotov; moč njena za gledanje v daljavo je za polovico večja kot največjih dosedanjih daljnogledov (n, pr. novega Dunajske zvezdarne) ter bo povekšavala do 4000krat. Luna se bo v daljnogledu tako natančno videla, kakor se vidi raz Triglav s prostim očesom   13   milj   oddaljena Furlanska   ravnina
med Vidmom in Benedkami, ah pa Snežnik pri Ložu. Skupna teža vseh delov je 650 stotov in visočina daljnogledova, ako je ravno v zenit obrnen, nič manjša kot 22 metrov; v Ljubljanski stolni cerkvi bi mu torej v ladiji za visočino že primanjkoval dober meter in le pod kupijo bi se lahko še prosto gibal.
Pa utegne si kdo misliti: Kako pa je mogoče takega velikana pregibati; kako je mogoče brati stopinje, minute, sekunde in njih stotinke iz njegovih fino razdeljenih krogov, ki so kakih 10 metrov oddaljeni od očesa gledalčevega? Čudovito lahko! Vravnan je namreč v ravnotežji; med opazovanjem ga gledalec z drogci brez težave premika sem ter tje, doli in gori. In da ne manjka skrajne ugodnosti: močna ura goni ga sama ob njegovi osi tako, da zvezda — enkrat vbrana v sredo daljnogleda — ostane vedno v njegovi sredini. — Električna žareča luč pa omogoči, da se bero zaznamki rektascenzije in deklinacije kar od okularnega konca.
Ker bo stal novi daljnogled na visokem hribu, tedaj v čistem, prozornem in mirnem zraku, — torej v zelo ugodnem položaju, bo zvezdoznanstvo, posebno takozvana »nebesna topografija«, marsikaj novega po njem zvedelo. Sila zanimivo površje planeta Marsa, krožni sestav Saturnov, lunino površje, naravo repatic in nebesnih meglic i t. d. bode preiskoval ta novi velikan med svojimi starejšimi tudi ne malimi brati.
Stekla tega daljnogleda stanejo 350.000 frankov; celi daljnogled z opazovalno kupijo skoro 3/4 milijona gld.
Naj tukaj za pregled in primerjanje navajam premere največjih objektivov (leč): Dunajski 68 cm; Pulkova 76 cm; Washington 66 cm; Chicago 425 mm; Cambridge Am. in Tulse-Hill po 380 mm; Greenvvicb 325 mm; Pariz 300 cm; Kiel 290 mm; Monakovo 270 mm.
ujEkiT' Današnji številki je pridejana četrt pole priloge. "3*2
Cena: Za celo leto 1 gld. OO kr.; za pol leta 80 kr.  Uredništvo in tipravništvo
je v Marijanišči.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.