Ut® VB,, št, 152. OoSlRins platana v ga.Sow!Bl. M Ljubljani, v ei ^daS o B, IsaSila 2. Posam. 7B p. RflPREJ Glasil® SocšaBistiHne strank® Jugoslavile. I. Vsedelavski zlet 1922 v Celju. ni • ^ ,1larn^ ->e velika potreba spoznali in zbliževanja. Celjan ne pozna Jese-canov.- Mariborčan ne Ljubljančanov, ,• 5r5.jčan ne Zagrebčanov. Potrebno pa nmii1, da naši buržoaziji pokažemo v mn -tarski solidarnosti, da tudi mi živi-izrak?'?e. gibljemo. Proletarske moči je k Jal in deloma še izrabljajo buržuji. Dela0 -e]'m° Sokolski zlet v Ljubljani. g0a XCl bodo telovadili, se napenjali, bur-unifonLSe Da smeiala in nosila lepo kopitu 'Ljudstvo ie še danes po starem »panem et circenses« — kruha in igre sk0 j. zahteva kakor nekdaj starorim-iu jfg stvo. Tega se buržoazija zaveda Vah r 0na l^dstvo potrebuje ob volitve' T da kruha, sicer prav pičlo in Ve?n mu želodec potolaži in ga pri-cze nase. in bo delavec orožje buržoazije Delave .ma' toliko časa bo zasužnien. šen vn,C S- mora 'Sre sam prirejati. Kak-letariatiV irtla ta^a osamosvojitev na pro-^°d. k' na^ri delavsko gibanje dru-Ve (čJv,r s' delavci sami prirejajo zaba-^__ska. Avstrija. Nemčija). • Tudi v Jugoslaviji smo proletarci. Vi hočemo osamosvojitev. Slovenske proletarske organizacije so že precej močne in so se postavile na lastne noge. Odločile so se za nov korak: Vse celjske razredne organizacije bodo priredile 6. avgusta t. 1. I. VSEDELAVSKI ZLET 1922. V CELJU. Vabimo vse proletarce na udeležbo. Vsakdo nai prihiti ta dan v proletarsko trdniavo Celje, da istočasno, ko bo buržo-az;jski Sokol v Ljubljani defiliral pred kapitalizmom. defilrajo proletarci pred rdečo zastavo svobode. Povabljeni so tudi inozemci. Storili smo vse korake, da poskrbimo udeležencem za vse možne ugodnosti. Vsa naša društva prosimo, da iz solidarnosti ta dan opuste vse druge prireditve. Natančen program bomo ob-iavili te dni in poslali povabila z navodilom. Vse informacije daje in prijave sprejema : Zletaa nišama I. vsedelavskeea zleta 1922. v Celju. Vodnikova ulica 3. (Go Primorski begunci. v°r Poslanca sodr. Eibina Kristana na seji Narodne skupščine dne 16. junija.) (Konec.) ospodje. jaz se prav zelo bojim, da —*vuar *° VDrašanie od strani naše vlade ---------- - Vem l, ko rešeno. kakor bi bilo treba. ! šani medtem oa vendar pošilia zastooni- n. Hr ~ ~__1 „ , 1 m a! 1 q rr o + uco mnrrn^p lmntAron- * vlada ne trpi. da bi se Narodna skupščina doteknila teh nedvomno važnih vpra- venciie Dro da 50 se sklepale neke kon-Dara{;rnV 'apahu in Rimu. da so tam že baje Itarf konvencije, ki nai zavarujejo rojake 1 »ne na našem ozemlju, in naše naši dr*V . {ji- ^a. gospodje. Italijani v kor 7n so D0 *eh konvencijah več ka-ttioramVaroyani- V Dalmaoiji n. pr. jim Ce na*° Driznati konzularne šole. Pravi-inanje nar°da v Italiji niso niti naj- v na . zavarovane. ne v materijalnem, ne 'onalnem oziru. Niti to sc ni doseglo, dani« Se ,la§im zadrugam zamenjale nek-avstrUske denarne note; niti to ni So t?**, , da bi se iim povrnila škoda, ki terih d ? storili fašisti, ki so jim v nekake ip, 1 uničili vse do kraja. In tako Je rodilo tudi v drugih rečeh. k tiP^Z ni^em človek, ki bi zahteval, kar • Nikdar nisem vpisoval kak-2aciii oveku ali pa kakršnikoli organi-flei2n(wu8:re neuspeh, če ie bil ta neuspeh človek - Dobro vem. da ne odločuje nacijaVam’ Da da tudi kakšna država ali do”e-0d'°^ll’e sama. Lahko razumem. Lahko lVl tudi naša diplomacija poraz. v°lji na^hUmertl' da se naiboljši konvpnrT- zastQonikov ne dosežejo take Gospodi kakor bi jih mi želeli. Toda, ^ania v J vicbmo. da se na naša vpra-da ležp rečeh nikdar ne odgovarja, interpelacije v arhivih, da visoka ke in deleeate na vse mogoče konference kjer se rešujejo največja vprašanja. ted"; imamo vso pravico dvomiti, al' se nai' interesi tani tako zastopa:o. kakor b: bilo treba. In ob vsem tem so se dopoldne ar ospodje rocrali. ko sem jaz dejal, da ie zlo. če se pri r.as začenja govoriti, da ie bilo ood Avstriio bolje. Mislim, gospodje. da bi b:lo naimanie enako zlo, če bi dovolili, da bi ti reveži, ki so poiskali zavetja ori nas. ki so kri naše krvi. mogli začeti misliti, da bi iim pod Italijo utegnilo biti bolje ne^ro pri nas. To ie veliko, a doslei nerešeno vprašanje. zakaj Rapallo more biti provizorij. nikakor ga na ne moremo smatrati za de-finitivum. In če imate želje in nade za bodočnost, ie treba računati s temi liudmi. ki bodo prvi podaiali svoi vtiske roiakom. ki so ostali pod Italijo. Ce dopustimo, da Drideio do prepričanj da ne bi nič pridobili. ampak nemara še celo izgubil če pridejo pod našo suverenost, tedai ne dolžimo niih. ampak recimo: Mea culpa, no-stra maxima culpa! Želel bi. da se te reči enkrat resno obravnavajo, in da se ne oreha :a, preko niih enostavno na dnevni red. Ne maram utruditi skupščine, ne mislim se spušiat' v podrobnosti. Tudi jaz bi lahko imenoval tega ali onega, pa tretjega in četrtega, ki Izhaja razen pondeljlia in dneva po praz-uiku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljnbliana pošt. pred. 168. Tel. int M. 312. ček. rač. št. 1.H59. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. bi lahko pripovedoval tragično Odisejo od leta 1914. do 1922. Lahko bi vam navedel družine, ki so leta 1914. imele po pet otrok pa nimajo danes ne enega zaradi bednih razmer, v katere jih je vrgla Av-. strija in jih mi nismo rešili iz njih. Marsi-i kaj bi lahko pripovedoval, pa nočem zavlačevati. Kakor mi gre k srcu vse. kar se zgodi hudega v kateremkoli kraju naše dežele, bi želel, da se tudi vi zainteresirate za tragedije, ki se odigravajo tam na severozaoadu in zaoauu dežele, Če hočete, da pride narod do prepričanja, da ja to res vse ena domovina. Predlagam sledeči prehod na dnevni red: »Po zaslišanju odeovora gospoda ministra za socialno politiko in govornikov o interpelaciji posl. g. Golouha o razmerah primorskih beguncev, konstatira Narodna skupščina, da niso niti centralna vlada niti kompetentne pokrajinske vlade vršile dolžnosti, ki so K.h zahtevale pravičnost in potrebe beguncev ter poziva vlado, da kolonizira še preostale begunce iz Strnišča. da se briga za vdove in sh rote, da se pobriga za ureditev vprašanja nenzionistov. in prehaja na dnevni red.- v ;>čina seveda ni imela odločnosti, da bi bila vladi izrekla nezaupnico, spre-iela le na vendar dnevni red. ki je bil enak od soc alističnega kluba predloženemu. le s tem. da je odpadel izrek, da vlade niso vršile svoie dolžnosti. OKROŽNA KONFERENCA ZA LJUBLJANSKO OKROŽJE. se vrši v nedeljo 9. t m. ob 8. zjutraj v seini dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Vsled predstoječih volitev v oblastno skupščino so vabljene tudi vse organizacije brežiškega okrožja. Delegati morajo biti izvoljeni po § 23. organizacijskega pravilnika. Dnevni red bo: 1. Organizacija (volitev okrožnega odbora). 2. Oblastna skupščina. 3. Agrarna reforma. 4. Razno. Pokrajinsko tajništvo SSJ In KDZ v Ljub-________liani, noštni predal 168. Polltlin® vesti. + Pretekli četrtek se je vršila na Bledu II. konferenca industrije v naši kra^ lievini. Predsednik Zveze industrijcev, Vinko Majdič iz Kranja je povdarjal, da je ravno industrija oni faktor v Jugoslavi-« ji. ki prvi praktičnim potom koraka nasproti ujedinieniu vse industrije v kraljevini. Vse to naše delavstvo prav dobra ve. vedeti pa bi moralo tudi, da je rešitev edino le v delavskih organizacijah, v katere nai bi nrav pridno vstopalo in s tem množilo socialistične bojne vrste. 'i' Špedicllsk! delavci v Zagrebu so pričeli pretekli petek s stavko, ker so delodajalci odklonili njihovo zahtevo po ; 30% povišanju mezd. Podajanja se še niso pričela. -f- Kongres narodnih železničarjev sc vrši v Sarajevu 15. t. m. -f Beograjskega trgovca Milinkoviea bodo tožili, po zakonu o zaščiti države, ker je prevzel 300.000 dinarjev, ki mu jih je nakazal, komunist Ilija Milkič. ki je v Rusiji komisar za Jugoslavijo. Trgovec ie izjavil, da je bil denar namenjen za vrnitev nekega dolga in ne v komunistične svrhe. Za novi komunistični proces vlada veliko zanimanje, ker je osnovan na samih domnevah. + Z občnega zbora Splošne delavske zveze. Preteklo sredo se je končal v Trstu občni zbor Splošne delavske zveze, ki je razpravljal o razmerah v Zvezi. V borbi z reakcijo ie bilo organizirano delavstvo že večkrat poraženo, kar so zakrivili v prvi vrsti proletarski voditelji sami, nadalje ie zakrivila precej brezčutnosti III. internacionala s svojo razdiralno taktiko, ki je ni mogla rešiti niti »enotna fronta«, za katero so komunisti zelo demagogično nastopili. Največ krivde za proletarsko apatijo pripisujejo fašizmu, zato pa so se borila na občnem zboru tri glavna naziranja: 1. Socialisti naj stopijo v vlado ter vpostavijo svobodo za vse. 2. Socialisti ne smejo v nobenem slučaju sodelovati z meščanstvom in mu pomagati rešiti gospodarsko krizo, ker bi to nomenilo delati proti socialni revoluciji in 3. Proletariat naj odgovori na kapitalistično reakcijo s splošno stavko, ki bi pomenila pravi začetek revolucije. Pri glasovanju so zmagali pristaši sodelovanja z 537.351 glasovi. Za drugo resolucijo je glasovalo 247.439 glasov in za tretjo 253.558. Skupno število oddanih glasov je tedaj znašalo 1,038.348. Končnoveljavna odločitev bo seveda padla na občnem zboru socialistične stranke, ki se bo vršil v jeseni. + Ruraunskl kovinarji so v hudih mezdnih bojih. Odvzeti jim hočejo Surni delavni čas. znižati plače ter uveljaviti akordno delo. V Sattu Mare in Barosi je 9000 delavcev brez dela. Delavstvo z veliko žiiavostio parira naskoke delodajalcev, ki si pomagajo z uvozom tujega delavstva. Kakor vidimo, je delavstvo na svetu še precej pomanjkljivo organizirano. + Sovjetski voditelji pravijo, da ne bodo prav nič Dopustili, Karl Radek. šef publicitete ie izjavil v pogovoru z zavezniškimi diplomati: »Konferenca izvedencev v Haagu je za Rusijo coklja. ne pa pomoč. Vzajemna diskusija o problemih je tam nemogoča, pač pa vidimo združeno kapitalistično fronto. Ruska vlada še ni tako na slabem, da bi se pustila poniževati in pestiti od Francije in Združenih držav. Rusija vkljub svoji revščini ne bo stopila v stike s tujimi državami drugače, kakor na temelju vzajemnosti in enakopravnosti.« + Maksim Gorki je v posebnem pi smu francoskemu pisatelju Anatole Fran-ceu, ostro obsodil moskovski proces proti socialnim revolucionarjem. Pozval je Anatol Fraiicea. naj poduzame vse svoje korake pri sovjetski vladi za socialne revolucionarje, ki so se borili za svobodo ruskega naroda. Sloviti ruski pisatelj povdarja, da pomeni moskovski proces pripravo za ubijanje ljudi, ki sc ne strinjajo z komunistično taktiko. Ta napad na sovjetsko vlado je izzval velikansko presenečenje. 4- V nemških strokovnih organizacijah ie ljut boj med pristaši amsterdamske internacionale, ki so v večini in mcid pristaši moskovske strokovne internacionale. Organizacija pekov in slaščičarjev se ie razcepila v dve frakciji, ki sc imenujeta: »Frakticn Moskau« in »Fraktlon Amsterdam«. Pristaši amsterdamske Internacionale pozdravljajo zdravo opozicijo. nikakor pa ne razdiralno početje, s katerim pričenjajo komunisti. Kakor je morda že znano, se ie angleška delavska stranka Labour Party izrekla s tremi milijoni glasov proti dvesto tisoč glasovom, proti moskovski strokovni internacionali. -r V Nemčiji bodo zaradi nastale zmede najbrže razpisali volitve, ki bi se vršili s parolo: Republika, ai monarhija. Baje bodo razpustili parlament že v najkrajšem času + Berlinsko sodišče je obsodilo ca-ristična častnika Sabelskega in Taborec-kega na 12 oziroma 14 let težke ječe. Častnika sta nameravala usmrtiti Mi-Ijukova. vodjo kadetske stranke v Rusiji, usmrtila pa sta urednika Nabokova. -f- Francoski militarizem. Zračne sile francoske armade v okupiranem delu Nemčije ob Renu so se dvignile na 2400 letal. To je danes najmočnejša zračna flota na svetu, ki se lahko na vseh mestih v trenutku dvigne v zrak in kontrolira središča nemških industrij. Vrhutega izdeluje Francija nova bojna letala noč in dan. Bregetove in Bleriotove tovarne v Parizu delujejo s polno paro kakor za časa vojne. Poleg letalskega moštva v aktivni službi ima Francija veliko rezervo plotov in bomboletalcev, ki so vsak čas mobilizirani. -!- Brutalno nastopanje z delavci ob Saari. Celo konservativne nemške «kr-ščansko-socialne unije so se naveličale šikan in izkoriščanja v splošnem od francoske vlade, katera si je po okupaciji doline Saar prilastila ondotne premogovnike. Vlada hoče ponovno znižati mezdo rudarjev. Omemene unije so poslale pritoZ-bo na francosko vlado proti nezaslišani potratnosti francoske uprave. Kjer je prej zadostoval en nemški uradnik, so zdaj štirje ali pet francoskih, ki imajo tako visoke plače, da si lahko kupujejo gradove, medtem ko žive rudarji v neznosni bedi. Francozi postopajo z nemškimi rudarji kot z živino. Podaljšujejo jim delavnik, stalne mezde in rudar je odpuščen za vsako malenkost. Unije apelirajo na francosko vlado, naj upelje sposobno upravo, ako hoče. da se bodo rudniki izplačevali. + Velikanska stavka rudarjev v Ameriki sc bliža svojemu koncu. Rezerva premosra pada namreč dnevno za 4 milijone ton. Premogokopni lastniki vse to dobro vedo, vkljub temu pa še vedno špekulirajo, kako bi razcepili stavkujoče, organizirane rudarje, katerih število znaša nad 800.000. John L. Le\vis, predsednik rudarske organizacije, je dejal pred dnevi., da igra vlada v V/ashingtomt ulo-Ko Nerona, ki je brenkal na harfo, ko je gorel Rim, Zahteve po premogu so vedno večje, toda administracija ie slepa in gluha za priporočila tistih, ki urgirajo. da je dolžnost vlade, prisiliti lastnike, da se drže pogodb ter pristanejo na skupno mezdno konferenco z zastopniki rudarske organizacije. 4- Položaj v Indiji postaja vedno bolj pereč za Angleže. Značilno znamenje ne samo nacionalne, temveč tudi socialne revolucije so bile besede predsednice kongresa v Bengalu, ki ie povdarjala. da ie treba povsod začeti z organizacijami delavcev, kar mora biti prva naloga na- rodne zbornice. Govor predS'eiim, 20.000 domačih prebivalcev, Glas (0 ročil. ki prihajajo iz raznih virov. najhujša morija na Kitajskem l?zaayia&l ga bokserskega upora. Teror je po celi provinci Kiang-Si. # Avstra* -r Delavski in obrtni sveti v* flstr0 liji so sprejeli resolucijo, v ka gaudu obsojajo streljanje na delavce P sun-v južni Afriki. V resoluciji lzTe granit11 patije afriškim strokovno 01 "P ^li ka-delavcem v njihovem boju proti . ge-pitalistični taktiki za znižanje m jj te. solucija končava z vzklikom: » aflipak ga je geslo tega sveta: Ne zali • .tajjZ-organizirajte! Doli z_mon''l111,,^]aVci vse- mom in živeli revolucionarni ga sveta!« NARODNA SKUPŠČINA. prorauj1n 7. julija, Nadaljevanje - r ^ debate. Velik vtis je naprav{ urj_ po- vata dr. Trumbiča. Govonl ,ia- dal ie sliko, kako ie bilo m'sl] nozab^1' rodno ujedinjenje. (Ne sme _.oKrU na- rodno ujedinjenje. UNe rf>jstvU »f da je dr. Trumbič kumoval pr . j; svoJe še države!) Dočim so Hrvati . j0go-cilje tia kulturno ujedinjenje gioven- Slovanov, torej Srbov. ujedi113®' cev in Bolgarov ter na P°\'l'c!atoV, se ® nje Slovencev, Srbov in */ ,,;edinjel13 izkazalo, da je pri Srbih miS®hsiiO-Pravv0.j bolj enostranska, in sicer . najvec. slavna. Priznal je. da .ie SrD -jryati ne izjavil ie. da se vkljub ten izjavil je. da se vKUUD Zato/1 morejo ukloniti srbski ‘ ji morejo ukloniti srbsKi čudno, če je pri Hrvatih d v o-za S s umetniški razstavi v Beigr* ni^np «da se mu o umetnosti nicn tov1f3a' bos:' da imamo celo ko-dno takih »umetnikov«. SiovS^* H0^Sayiiat za ‘“ist* Promet v Muhrovo viln nharf i,- ra,liu Aleksaildri! biv3o itomfearSiat V; ' ohin-jSKem jezeru. To je tisti more plačati Vi lxiti svoiih oznan‘t ne ki se naVf nV; ? • P • ne govorimo o občutkih, V r? P, te,J nov,lC1 vzbujajo. Bertič ie Prostovoljno končal Dušan star 65 t V sodnega stola. Pokojnik, nam di , 3e °hesil na koraopec. Poročajo iustfco J ta ^omor zelo pomemben za našo Ema čn!!^m S,aPu. ?e, ie zastrupila 181etaa Pri občeva-i • V v tamoS,Ui javni hišL k. ]e na,rzla sPolno bolezen in ta Dec žrtev k 7. PJostovolino smrt. Kdaj bo ko-v J .?bstojeceKa sistema, ka šefa J?'^u s? obtožili tamošnjega policijske-denarja ever'en)a velike svote državnega grških !lkkolera, razsaja zelo občutno na Gjevsreljii. ! Be,.graiska vlada je vpeljala v stila in 11 karanteno, ki pa jo bo najbrž opu-Prepovedala prehod čez mejo. četrtek ^r^kih zaPorih se je obesil pretekli žen. Smlt -, tirossmann. ki je umoril več Landru, • m?r“ca, k' s° sa imenovali »berlinski • ie izzvala veliko senzacijo. Ljubljana. £|ode«^0f, s,e h'anc na gozdni izlet v nedeljo po-J0- Za 7ir.f‘ Zbirališče je pred Šišensko cerkvi-?°d vodvt, V° t)0 skrbel viški tamburaški zbor vnlžnost „,°[n s°druga Lehpamerja. Udeležba ie Bivšf1 tx.člana-briznai °Winski svet ljubljanski je današnji ^ bencem Mestne liranilnice če. P0kr^a-inii vsaj malo primerne pla- ajinska vlada je pa sedaj po še- vW1 . . ua vo- icuaj IJU sc ^‘nskeo-a 1 sistirala pravilni skleo ob h^užben SVebl ‘n s -em znižala plače stradat; Cem' Uslužbenci torej morajo ha Cagliostro. je naslov filma, ki s'et]e«'Zvaia te dni kino Tivoli. Film pre-Dr *° SV°H režiji in igralcih. o1 Priiato?11’ H,ub uradništva vabi svoje člane • , tulija ioi7a tzlet, ki ga priredi v nedeljo dne tnžnega i. , .na Št. Jošt. Odhod z vlakam iz • °*°dvorn ?v, fa. °b 7. zjutraj. Zbirališče na 1 v neftki- Tbičaju slabega vremena se vrši V ne* k 16- t- m> Xlaki jz j.®“ 7. t. m. pričnejo voziti kopalni Pdho6 i7 > . jane glavni kol. v Laze in obratno. az ob js7nub,tane gl. kol. ob 14.18, odhod iz r®d 3 D.in n Vozne cene tja in nazaj III. raz-h- razred 6 Din. fboru« !Pa'n° presenečenje na »Zagrebškem 'ZzVala' . r kitamo v hrvatskih časopisih je Dri bas no-v'n?znaila tvrdka Meinl — katero t>resenečp?ZnanZ.e vsako dete — nepričakovano Jršiio r,nPri tvrdki Meinl se je namreč ^olade pUSn,° kllbai'iu črne in bele kave ter ^ Pozval; r, ,,s° kupci zapustili trgovino, so boldne m OI>°tdne na brezplačno kavo, po-^ ^-£r_5^__v°kolado. To je izvrsten način, s ; katerim nas je tvrdka prepričala o svojih prvovrstnih izdelkih. Vsekakor bodo kupci mnogoštevilno posctili ta lokal v četrtek, ko se bo zopet vršilo to poskušno kuhanje ter delile brezplačne južine. — Vsled teh vesti smo se obrnili na tuk. podružnico omenjene tvrdke na Aleksandrovi cesti št. 1. z vprašanjem, dali se bo vršilo tudi pri tuk. podružnici to zelo poučno poskusno kuhanje. Z veseljem smo izvedeli, da se vrši tudi v Ljubljani pri tuk. podružnici na Aleksandrovi cesti 1. to poskusno kuhanje in sicer dne 13. t. m., nakar že danes opozarjamo naše cenjene čitatelje. 2971 Celja, »Nova Doba« in fašisti. Naša priljubljena tetka in znanka se spomni na vse mogoče stvari in tako ji je šinila v glavo misel: za »državotvorni« element fašizem. Pa veste, kaj ji je dalo povod? Mala nagajivost celjskih atletikov. O ti pustna šema, s kakšnimi frazami se našemiš! Tetka, ali si pozabila, da stoji v Celju tisoče zavednih proletarcev na straži pred fašizmom? Smeh nas posili, ko vidimo, da so Atletiki kljub temu dobre volje. Krajevna politična organizacija v Maribora je imela v četrtek, 6. t. m. v »Ljudskem domu« svoj prvi članski sestanek (doslej so se prirejali samo zaupniški sestanki). Odobrili so se sklepi mariborskega okrožnega odbora, ki priznavajo prvi dve točki resolucije, sprejete po glavnem in pokrajinskem odboru na celjski konferenci 29. t. m. Glede 3. točke iz-iavliata okrožni odbor in kraj. politična organizacija, da se pokori sklepom cen-tra]nega odbora vendar se vloži še poseben memorandum na osrednje strankino vodstvo. V ostalem pa naj odloči sporna vr všanja strankin kongres. O stvari bomo še pisali. Oreh je na 'Tati tjudstvo k pijančevanju. In socialisti smemo biti ponosni na to. da smo kot prvi izpovedali, da se veliko gibanje, združen z veliko idejo, zlasti z našo 'idejo, nikakor ne a izpolniti z netreznimi možgani. Zato smo tud odločno proti temu. da se goji v našiti vr-sta.M alkoholizem z vsem. kar se ponavadi plete okrog njega. Ampak od načela do izvrševanja ie trnjeva pot in še danes moramo doživljati, da se organizacije, ki korakajo za rdečim prapor-jem, nič ne ženirajo prirejati ta.kzv. »zabav«, na katerih teče in pleše vse črno in prašno. V »Naprejti* srno pričeli boj proti takim pojavom s tem, da objavlja protialkoholne članke in da načeloma ne prinašamo naznanil mokrih veselic, ki jih prirejajo še tu pa tam socialistične organizacije. »Svoboda« ima na tem polju ogromnega dela, ki ga tudi pošteno izvršuje z ustanavljanjem abstinentskih krožkov in z odpravljanjem plesnih tečajev ter »veselic« pod svojim imenom. Navzlic temu se nerodnosti še vedno gode. Ne vemo sicer, kako je v zadnjem času drugod, dejstvo pa je, da ie mariborska podružnica »Svobode« še v soboto, na dan resnega koncerta in celo v neposredni zvezi s tem koncertom priredila »družabni večer«, velikansko ironijo na ves lepi naimen, ki ga je hotela doseči z nastopom pevskega odseka. Čemu potem organizacija abstinentskega gibanja in pisanje v »Kresu«, če sc podružniški odbori sami nočejo zavedati svojih dolžnosti? Kulturno hotenje in surova razvada ne moreta biti na istem programu ene in zlasti socialistične organizacije. Aut - aut, eno ali drugo! Dvema gospodar- jema ne moremo obenem služiti, čc nočemo potem čuditi se, zakaj je tako malo zavednosti v delovnem ljudstvu, da ne ve, kaj pravzaprav hoče. Ni čuda, če ne jemlje kulturne organizacije resno, ko pa se posamezni vodilni členi V tej organizaciji sami ne vedejo resno. Upamo, da bo mariborska »Svoboda« odslej vedela, da pod imenom delovanja za kulturno povzdigo delavstva ne sme več prirejati nekulturnih zabav, ki škodujejo ljudem moralno in materialno. Ali vam je v resnici več za tistih par dinarjev, ki jih v najboljšem slučaju ob takih prilikah vtaknete v svojo blagajno, kot pa za težke tisočake, ki jih nevedno, zapeljano ljudstvo ob istem času izda za alkoholizem. is strok.,gibanja. Globoko pri Brežicah. Rudarji tukajšnjega rudnika Nova Nada d. d. v Globokem se nahajajo sedaj v mezdnem gibanju. Obveščamo vse delavce cele Slovenije, posebno pa naše sodruge naj ne hodijo k temu rudniku povpraševat za delo. Strokovno gibanje. »Smev«. strojna tovarna v Bjelovaru išče kovinarje in mizarje. Izvedeli smo, da se nahajajo delavci te tovarne v stavki ter zato ni delavcem priporočati potovanje v Bjelovar, dokler traja mezdno gibanje. UTRINEK. Živino izvažajo, prekupčevalci se de-— delavci pa stradajo; to je jugoslovanska obznana. — Gorvin. zastopnik Nansenove rešilne ekspedicije poroča, da je sovjetska vlada že precej zboljšala železniško stanje. V maju so uvozili v Rusijo 194 lokomotiv. uvozili pa jih bodo še okoli 300. — V bitki na Beli gori na Češkem 1. 1620. so nemške čete zaplenile čez 100 čeških zastav, ki so sedaj v Rimu. Češkoslovaška vlada je stopila v stik z laško vlado, da dobi te zastave zopet v svoje roke. — Po statistiki, ki jo je objavil Jakov Lezniski iz Berlina, je na svetu vsega skupaj 15,783.632 Židov, izmed katerih -jih je v Evropi 11,478.668, v Aziji 433.332. v Afriki 359.000, v Ameriki 3,496.225, v Avstraliji in Novi Zelandiji pa 20.000. V Jugoslaviji jih je okoli 100.000. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SS.J). Odgovorni urednik: Anion Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. | Več | tesarjev £s se takoj sprejme za priprosto fvj delo na akord, prosto stanovanje. Ponudbe na i§ i. Sinit,, LJ> Ljubljana, Bohoričeva ulica 20. 1 Kdor uporablja ZLATOROG MILO podaljša trajnost svojega perila. Glavno zastopstvo in zaloga: R. Bunc in dr., Ljubljana-Celje-Maribor Prvovrstni. Brez konkurent®’ Tovaraa za gumbe, Siov. Bistri*0, ZAHVALA. Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela s smrtjo našega nepozabnega sina ' IHadimira smo prejeli toliko dokazov iskrenega sočustva, da nam jo nemogoče se vsem pismeno zahvaliti. Sprejmite zato vsi, ki ste nas tolažili v najtežjih trenutkih najiskrenejšo zahvalo. Hvala vsem darovalcem Irrasnih vencev in Šopkov. Posebna hvala vsem akademičnim društvom, ferijalnemu savezu ter akademični mladini, ki je korporativno spremila našega nepozabnega sina k večnemu počitku. Hvala blejskim zdravnikom in vsem onim, ki so sodelovali pri rešilni akciji na Bledu, blejskeme Zupanu gosp. Tomcu, kr. namestniku gosp. Hribarju, ministru dvora gosp. Jankoviču, ki sta izposlovala automobil za prevoz dragega nam ranjkega. Vsakemu posamezniku in vsem skupaj najiskrenejša zahvala! Ljubljana, 7. julija 1922. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem na Poljanski cesti St. 19 (nasproti realne gimnazije) prenovil in otvoril staroznano gostilno. Domača kuhinja in mrzla jedila, dobro štajersko in dolenjsko viuo, vedno sveže pivo vsak čas na razpolago. Točna in solidna postrežba, primerne cene. Za manjše zaključene družbe posebna soba. Za obilni obisk se priporoča Frane Bučar. laiiiijii M mi lipovo cvetje suhe gobe tsr raznovrstna zdravilna seSIIšža in korenine. Radioaktivno termalno kopališče TOPLICE pri Novem Mestu. Renovirani kopališki prostori se bodo otvoriii 15. julija 1.1. Stanovanja v kopališkem domu se radi temeljitih renovacij ne bodo oddajala. Železniška postaja: Straža-TopjiCe_ Dr. K. KOBVilil^. za člane, članice, naraščaj in deco po predpisu JUGOSLOV. SOKOL, SAVEZA ima v zalogi Drago Schwab (preje Schwab & Bizjak) EEEE Ljubljana, Pod Narodno kavarno, Dvorni trg 3. Slavnostni kroji po meri se izdelujejo v najkrajšem času v lastnem modnem salonu; na željo se razpošiljajo P®' samezni deli in sokol, sukno pr0 povzetju. ElekMMM zavod. Oddelek ,aTvornic® *a a Voinovtt & Cie.«« .Mana O. Kisik (Oxygen) Blaga za prevleko divanov intaga pobišlva v veliki izbiti, dalje razlitso platno in jate za tapetni’«!, sedlarje i. t. d. priporoča tvrdka: a. & E. Skabernč Ljubljana, Mestni trg 10. m ali dobri nagradi iščem. Re-rlektiram na Poljansko, Tržaško n1 v cesto v Šiški ali na Vicu. Plačam najemnino za pet let naprej. — Naslov v upravi _______»Naprej-a“. Vajence sprejmejo Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani.