Tečaj III. V sredo 8. vel. travna (maja) 185°- list 19. Štefan Dečanski, kralj serDski. ___ / WŽ« i 1 u t i n. kralj serbski, seje štirikrat ženil; malopridnež je namreč vsaki pot poprejšnjo ženo od-tiral (spodil). V zakonu s pervo ženo je dobil sina Štefana. Ko je bil s četerto ženo, GerkiirjV Simo-nido, oženjen, ga hoče njena mati Jerina z darili in drugimi zvijačami premotili, da nebi kraljestva Štefanu, ampak enemu njenih sinov prepustil. Štefan to zvediti in še poverh da je njegov oča v Jerinin naklep privolil, naumi očetu še za njegovega zivljena prestol m venec oteti. Pridobi si več pomočnikov in gre z veliko vojsko nad očeta. Skesa se in pade pred očeta na kolena. Oče mu obljubi odpustiti; ali kmalo ga da zvezati, mu oči z razbeljenim železom oslepiti, in ga (leta 1307) ž njegovima sinoma vred v Carigrad odpeljati. Štefan je v Carigradu neprestano z zavezanimi očmi prebival, četudi ni bil povse oslepel. Kakih deset let potem vmerje Jerina, jn duhovščina pregovarja Milutina, svojega sina Štefana iz Carigrada pozvati. Milutin stori to, mu da Dio-klejo za stolno mesto ali sedež, in sklene po velikih vojskah leta 1321. y Zdaj prevzame vladarstvo Štefan. Po Milutino- 146 vej smerti pa je bilo ostalo v Se rini veliko stranskih (ptujih) vojakov, ki po mestih nepokoj delajo in ljudem šiloma blago jemljejo, nato se pa sami saboj razpro, in drug drugu (lo je tovarš tovaršu, ali eden drugemu) dobitek otemlje. V tej zmotnjavi pošlje duhovščina po Štefana vDioklejo. Nemudoma pride, se pokaže narodu, pravi, da je vsled čudeža božjega spregledal, in da ne bode več nosil zaveze na očeh, ker lepo vidi, kakor drugi ljudje. In zares slišiš še dan danes med serbskem narodom pripovedko, da mu je bil žalostno šetajočemu pred Carigradom eden velikih angelov zdrave oči prinesil, in izpred njega zgi-nul, preden se mu je vtegnul zahvaliti prevelikega ve-selja,yda vidi spet rumeno solnce, beli dan. »tefan je venčan, in si da zdaj ime „Uros", Dečanski pa mu velijo, odkar je samostan „Deča-ne" sozidal. CKoneC siediT) Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 9. (Število ah broj. Broj kaže, ali se od ene, ali od dveh, ali od več oseb ali reči govori. Broj je tedaj troji: edinobroj, če od ene, dvobroj, če od dveh, više broj, če od več oseb ali reči govorimo. Več imen je, ki imajo ali samo edino-, ali samo vi še broj 5 takih, da bi imela samo dvobroj, pa ni v našem jeziku. Od udov, ki jih telo le po dvoje ima, govorimo rajše v više- kot v dvobroju; n. p. roke, noge, oči, ušesa (ali uha) me bolijo, ne pa: roki, nogi, oči, u-šesi (ali tihi) me bolite. Samo tačas, kedar imajo taka imena številnici „dva-e", „oba-e" pred saboj, se rabijo tudi dvobrojno; n. p. samo z dvema nogama, z obema rokama. LKaj več od imen, ki so samo v edino- ali više-broju navadna, na dragem mestu.} §. 10. Sklon in sklanja imen. Spremena imen poprek se imenuje sklanja; vsaka posebna spremena pa sklon. 147 Slovenska imena se dajo v vsakem broju šestero spremeniti, toraj je šest sklonov: 1. sklon ali imenovanik, 2. sklon }, rodivnik, /, 3. sklon ., i«a»^jWfrik,%^M^', 4. sklon „ k>wXvn>ji, „$W ^tA' 5. sklon „ mestnik, 6. sklon „ druživnik. V kterera sklonu ime stoji se spozna po končaju, naj Jaglje pa po vprašanju. Na vprašanje 1. kdo? ali kaj? stoji imenovanik, 2. čiga ?. „ česa ? „ rodivnik, 3. komu?,, čemu? „ prisvojivnik, 4. koga? „ kaj? „ kazavnik, 5. kje? „ mestnik, 6. s kom? ali s čim? ali druživnik. S prašavnimi besedami: kdo? čiga? komu? koga? s kom? se poprašuje pri imenih živih, — z besedami: kaj? česa? čemu? kaj? s čim? pa pri imenih neživih stvari. „Kje?" služi za oboje; n. p. Brat našega soseda hvali s svojima sinoma prijatlom pri kerčmarici vaše hlapce. * Kdo hvali? Brat ([edinobrojni imenovanik); Čiga brat? našega soseda (cdinbr. rodivnik); Koga hvali? vaše hlapce (višebrojui kazavnik); Komu ga hvali? prijatlom (jvišebr. prisvojivnik); Kje „ „ ? pri kerčmarici (edinobr. mestnik); S kom „ „ ? s svojima sinoma (dvobrojni druživnik). Bunka palice je razbila naši hiši pri vertu s svojo močjo okno. Kaj je razbilo? Bunka (edinobr. imenovavnik); Česa bunka? palice Q „ rodivnik); Kaj je razbila? okno ( „ kazavnik); Čemu? naši hiši L „ prisvojivnik); Kje? pri vertu {] „ mestnik); S čim? s svojo močjo Q „ druživnik). 148 Sklanje imatoo tri, ali: vsa imena slovenskega jezika se po treh sklanjali spremenjavajo ali sklanjajo, in sicer: po pervi moška, po drugi ženska, po tretji srednja imena. *) ("Dalje sledi.) _________ Imenitne lastnosti morja. CDalje.) . ------ Po pritoku morje, preden se odtok začne, skoraj oe-tert ure miruje; ravno tako po odtoku, preden se spet pritok začne. Vsaki dan (v 24 urah) je po dvakrat pritok, po dvakrat odtok. To gibanje morja pa je še mnogoverst-niše koristno, kot da vsmrajenju vkljubuje. Dostikrat o-stane kakšna ladija na klečeti**), ki jo pritok vzdigne in reši. To gibanje morja pomnožuje rast in življenje morskih rastlin in živali. Sleherni červiček o tem nepo-koju vode veselo gomzi, ker mora morje tudi zavoljo njega naraščati in uplahovati. Kako dobrotljiv je vendar Bog! Morje je zavoljo svoje velikosti in okrogle podobe naše zemlje, na kteri leži, neprezerno in mirovaje enako svetlemu, neizmernemu zerkalu. Pa ravno to tiho, svetlo zerkalo se včasi o viharju strahovito vnemiri in meče valove visoke kot hiše, ki naj večje ladije pokrivajo, in vse v brezdno pogrezujejo. Velikokrat ladijo vihar v kakšno steno buši, da se na kose razleti in se tako ljudje z vsim blagom potope, Nepopisljivo je bučanje nevihte na morju, ki ladijo veliko kakor grad, kot kakšno pero sem ter tje meče. Tačas,,pade tudi naj večji hudobnež v ladii na kolena in prosi Boga, ga strašne smerti rešiti. Toraj pravi pregovor: „Kdor molit' ne ve, na morje naj gre\ Morje nikoli popolnoma ne miruje; sape in sapice vsaj poversnino vnemirjujejo. Pred kako nevihto pa vse smcrtno potihne, se napenja, čcrneje prihaja, nazadnje po- *) Ta razdelitev Potočnikove slovnice po spolih nam bolj dopade od razdelitve slov. imen v štiri ali več ftklanj; toraj se je poprimemo. Želeti bi bila edinost. Yrdn. *¦) Foglej zadnjo stran. 149 černi kot očrnilo, in iz tega mornarji strahotna posnamejo, da je nevihta blizo. i »i« Tudi potresi so na morju, kakor na suhem. Že večkrat so vidili iz valov sopar in dim se kaditi, in podmorske ognjene gore mečejo včasi tako velike vnetljive snut-ke iz sebe, da lahko človeka nesejo.iosr,-: Med posebno gibanje morja grejo tudi tako imenovane struge. Jesapajaka (močna), derejo; je slaba, tečejo počasi. Ene struge tečejo pod vodo, ene zgoraj; ene tečejo od vzhoda proti zapadu; ene ravno od zapada proti vzhodu, in ene navskriž. Zgoraj po morju je tedaj včasi vse tiho, četert ure pod vodo pa velika struga, tako rekoč tekoča reka; ali zdolaj je vse mirno, po verhu pa velike struge, ki iz jutrovega morja v severno in iz tega spet nazaj tečejo. Koliko čudo zares! CKonecjlcdi.) Jedna Avstrija čez šest francoskili dežel. (Resnična, zgodba.} ------- Komaj je bila letos v Terstu kolera minula, so že , spet vsi ljudje od politike, to je od vladarskih reči govoriti začeli, kakor leta 1848, in ni se bilo mogoče nikamor oberniti, nikamor stopili, kjer nebi bil jeden ali drugi od politike govoril, prašal, svetoval, ali lagal, da je bilo kaj— To se je zgodilo tudi v Terstu okoli božičnih praznikov v neki kerčmi, v kateri je bilo med drugimi ljudmi, tudi nekoliko brodarjev (marinarjev). Sest. jih je sedelo skup pri jedni mizi, in so tako kričali, da ni bilo obstati. Leti so bili brodarji francoskega vojnega parobroda. Ker so vidili, da pri drugi mizi avstrijansk mornar sedi, in molčeč svojo južino pojeda, (Dalmatinec je bil), so Francozi čez Avstrijo gerdo govoriti začeli. — Dalmatinec jih dvakrat tiho pogleda; ko se mu je pa zadosti zdelo, reče: Avstrijan sim, in zavoljo tega vas opominjam, od Avstrije po pravici govoriti! — Kaj ti, šleva! nam boš zapovedoval, jeline veš, da Francosko se ne boji šest vaših deržav? — Vsaki vas šestkrat debelo laže, odgovori Dal- 150 matinec. — Tiho, mi nismo lažniki, ti si pa uboga reva! •— Naj sim reva, pa vam lahko pokažem, da moje besede niso laž, in sim pripravljen vam svoje govorjenje hitro poterditi. Pri teh besedah si rokave svoje srajce zaviha, stopi čez mizo k Francozom, oklofuta vsih šest, da tako kerčmi mir, plača svojo pijačo in smehoma reče: Jedna Avstrija je zmagala šest francoskih dežel, in odide na svojo ladijo. J. N Kvk. ijoin »buMissJb j _.v , ,, i, ¦;¦ Deklic liratkeaa pogleda. (Prilika po Subertu.J -:>t o ___ Kmet je imel edino hčerko, ki je bila revica kratkega pogleda. Pri svitlem solncu, okoli poldana, je vendar kake tri korake pred sabo razločila, jeli stvar, kterasejije bližala, človek, jeli kakšno drugo živo bitje; v večjej dalji, ali o meglenem vremenu pa ji ni bilo moč. Ako je kdo le malo pazil, je lahko spoznal, da dekle ni ostrega pogleda. Zdaj je stanoval v soseski revice nekega najemnika sin, kteri bi jo bil rad za ženo vzel. Ker mu pa ljudje pravijo, da je zlo kratkega pogleda, da jo bo komaj za gospodinstvo rabiti„mogel, sklene, pervo pot prav natanko paziti, če je tema.res. To je bilo dekletu razodeto, ki ga potem sklene prepričati, da ni tako kratkega pogleda, in da jo ljudje le čemijo. V ti namen zabode šivanko v skedenjska vrata. Ko enega dne mladeneč njene stariše klavern obišče, in ona odhajajočega do vrat spremlja, zavpije nagloma z gospodinsko skerbjo: Oj, kdo je to lepo šivanko v skedenjska vrata zabol? Takemu ostrovidu se čudi in razveseli mladeneč o pervem trenutku neizrečeno. Ali ko za gospodinstvo vneta deklina k vratom hiti, pade čez očetovega velikega vola, kterega ni vidila, ker je prav tiho pred vozom sena vprežen stal. Prav veliko ljudem se taka godi, kakor temu kineti-škemu dekliču, ker po bogastvu segajo, ktero jim je oso-tia odrekla, zraven pa reči prezrejo, na ktere bi morali 151 naj* bolj gledati/ in se po tem takem v velike nesreče Zakopljejo. A. Navratil. Šesto pismo. Učenec prosi očeta potrebnega denarja, r r s j Ljubi oče! j,((j Teško mi dene, da morale zmeraj toliko denarja za me izdajati. Rad bi Vam vse stroške povernil, ko bi le mogelj toda sedaj ne more drugače bili. Ko bi Vi, oj dragi oče! za me ne skerbeli, bi bilo pač slabo z manoj. — Znano Vam je, da sim zdaj v drugo polovico šolskega leta stopil, kjer se bom zopet drugih reči učiti začel. Zapovedano nam je po gosp. učeniku, da si moramo dvoje nove bukve omislili. Tudi za^pisanje mi je xe roba potekla. — Prav lepo Vas tedaj prosim, pošljite mi zopet nekaj denarja, da se bom s potrebnim preskerbeti in naprej učili mogel. Zdaj, ko je ravno somenj, mi lahko po kakem domačem človeku pošljete. Ce pa sami vtegnete k meni priti, me bo pa naj bolj veselilo. — Vse, kar mi bote dali, bom prav dobro obernil, in se zmeraj pridno učil, da se ne bote nikoli kesali zato, kar sle, in še bote za me izdajali. Lepo pozdravim Vas, ljubo mater in sestrice, ter ostd- nem vedno Vaš pokorni sin V Ljubljani i. velk. travna 1860. Janez. Novico za mlade ljudi. (Zvit Tboj.) Neki gospodar iz gornje Lososiane na Moravskem je ravno krov svoje nove hiše stavil, ko reven Jud pred hišo sede in začne mervico svoje gotovine šteti. Moža na strehi se polasti tolika spohotnost do denarjev, da spusti na Juda težko bervno, ki ga vbije. Hudobnež si vsvoji nato denar, zagrebe skrivaj nesrečnika in misli, da se hudodelstvo ne more soznati. Ali kar se ne stori, se ne zve. Hudodelec je že zapert, in čaka pravične kazni. 152 (StraSnanesreča.) 17. dan preteklega mesca je šlo pri Angersu na Francoskem bataljon vojakov čez most, kar se most podre, in 239 jih vlone. Neki strugar je bil prišel svojemu edinemu sinu do mosta naproti, in ga objame, preden na most stopi. Sin mu obljubi, da bo v pol ure že doma. „Tvoja mati te težko pričakuje", mu reče. Komaj to izgovori, pade sin z mostom vred v vodo. Oče skoči za njim in pet vojakov iz vode reši; ali njegovega sina ni bilo med njimi. Se le drugi dan so mertvega izvlekli. (BJaS mladi presvetli cesar) pride v petek 10. maja potovaje v Terst v Ljubljano. °'H °V.un" --------s—- iij»rib Maj je kleče t? kaj so stene? kaj grebeni v morju? §«t 8 Vzvišana peščena tla morja imenujemo kJečet, iz-podvodne skale ali pečine stene, več sten skup pa greben (Kin;. j , ^jrj /vN-n^o^; ,Sa, en sam, če je dosti velik", odgovori mož, in ga plača. Slovensko - ilirski slovnik. M Ceber, čaber. Qebricačabrica. QeaUj četa, stado. Čjeden, čedan, čist. Cedili, čistili. Čednost, čednost, čistoča. Čeh, Čeh. Čehljati, češljati. Čeljdda (Vojaška kapa ali klobuk, ki čelo zakrije, večjidel v4Z kositarjaj, kaciga. Čeljust, čeljust. Čjelo, čelo. čelovodja, čelovodja. Čemer (grenkost}, čemer. Čemerin, čemeran. Založnica Rozalija Jiger. - Odgovorni vrednik J. Navratil. V Ljubljani. /mVi;,j