steklar IZHAJA OD LETA 1959 LETNIK XXIII ŠT. 10 HRASTNIK, 15. 10. 1981 GLASILO DELAVCEV STEKLARNE HRASTNIK Izvoz ^ naša osnovna naloga Ker stanje na področju blagovne menjave s tujino tudi po osmih mesecih letošnjega leta nikakor ni bilo zadovoljivo, so pristojni organi v federaciji in za tem tudi v republikah in avtonomnih pokrajinah, bili prisiljeni podvzeti ukrepe, ki naj bi začasno tako stanje izboljšali. Ukrepi so bili nujni in njihovo izvajanje bo pomenilo bistveno omejitev uvoza — tudi re-promateriala! Do takšne odločitve je moralo priti, kajti izvoz, ki smo ga načrtovali, ni bil dosežen. Zaradi ugodnejših cen na vzhodu se je izvoz na klirinško področje sicer povečal, obenem pa je upadel na konvertibilnem področju, kar je imelo za posledico pomanjkanje deviznih sredstev. V nadaljevanju takšne situacije pa smo seveda kaj hitro porabili kvote, ki so bile v SR Sloveniji določene za uvoz. Prav takšno stanje pa je zahtevalo že omenjene ukrepe in širšo družbeno akcijo za povećavanje izvoza in zmanjšanje uvoza. V vseh republikah so bili ustanovljeni koordinacijski odbori in določeni pristojni organi, ki bodo do konca letošnjega leta nadzorovali in dajali soglasja za uvoz re-promateriala, opreme, rezervnih delov in ostalih izdelkov, ki jih potrebujemo. V celotno akcijo se je vključil tudi Izvršni svet Skupščine občine Hrastnik, ki je opozoril na naloge, ki jih imajo delovne organizacije na področju izvoza in, ki jih morajo uspešno izvršiti do konca leta. Ob tej priložnosti je bilo tudi ugotovljeno, da je v občini trenutno razmerje med izvozom in uvozom še pozitivno, da pa se to razmerje iz leta v leto poslabšuje, kar pomeni, da se bo na področju izvoza potrebno močneje angažirati in v mednarodne izvozne blagovne tokove vključiti tudi tiste delovne organizacije, ki imajo za to objektivne pogoje, pa doslej niso izvažale. - Za našo delovno organizacijo še vedno velja, da smo največji izvoznik v občini in, da imamo dokaj ugodno pozitivno razliko med 'izvozom in uvozom. Ta razlika v letošnjem letu ne bo tako očitna, ker bomo uporabili precejšen del deviznih sredstev za lastne potre- be, vsekakor pa bo večje v letu 1982. Sicer pa je po prvih osmih mesecih bil tudi naš izvoz nekoliko pod planiranim (za 1,8 %), enako pa tudi nismo realizirali uvoznih predvidevanj. Takšno stanje seveda zahteva od vseh delavcev v Steklarni večje angažiranje, ki mora ob koncu leta dati pozitiven rezultat. Na seji kolegija in na seji delavskega sveta DO so bili sprejeti nekateri zaključki, ki naj bi prispevali k temu, da bi do konca leta dosegli planiran izvoz in si s tem zagotovili tudi potreben obseg uvoza. Zlasti si moramo zagotoviti: — potrebne količine repromate-riala, — uvoz vsega potrebnega materiala za remont in rekonstrukcijo 40 tonske peči in materiala za popravilo 25 tonske peči, — da bomo izvršili uvoz stružnega avtomata za TOZD 4. Ker se zavedamo, da takšno stanje ni kratkoročnega značaja in, da ga je mogoče sanirati le z resničnim angažiranjem vseh zaposlenih, bo DPO posredovan predlog, da v zadnjih treh mesecih, delamo v proizvodnji, kjer je to mogoče in potrebno, tudi ob prostih sobotah, zaposleni v DSSS pa naj bi nekatere delovne sobote delali namesto v pisarnah, v skladišču, ki nam predstavlja ozko grlo. Ker pomeni povečanje izvoza v TOZD 1 nekoliko slabši končni finančni efekt v dinarjih, bo v kratkem posredovan predlog ustreznega sporazuma vsem TOZD v DO, po katerem bi solidarnostno kompenzirali eventualni slabši rezultat v tej TOZD. Pričakovati je, da bomo vsi delavci predlagane ukrepe razumeli, jih samoupravno verificirali in jih tudi vsak po svojih močeh na svojih delovnih mestih izvajali. Rezultat teh naših prizadevanj pa bo ob koncu leta pokazal tudi to, v kolikšni meri smo pripravljeni v težjih gospodarskih situacijah ponovno dokazati, da se zavedamo odgovornosti do naše družbene skupnosti, ki nam je zaupala gospodarjenja s sredstvi, ki jih uporabljamo. Ob zaključku menim, da je prav, da si ogledamo še nekaj številk, ki nam povedo, kakšne so naše obveznosti in kako smo jih realizirali v osmih mesecih leta 1981. Plan za leto 1981, ki smo ga sprejeli je predvideval, da bomo izvozili na konvertibilna področja za 7.252.000 USA $, od tega TOZD 1 6.190.000 $ in TOZD 2 1,062.000 S. V osmih mesecih smo izvozili: TOZD 1 4,310.218 $ TOZD 2 1,469.430$ Skupaj 5,779.648 $ Poleg tega smo se s planom obvezali, da bomo izvozili na klirinško področje tekom celega leta za 958,975 CL $. Izvoz na tem področju smo realizirali v skladu s planskimi prizadevanji. In končno velja omeniti še naslednje: za leto 1982 načrtuje SR Slovenija povečanje izvoza za 13%, kar pomeni, da bi glede na ocenjene možnosti, realizirali izvoz v višini 8,200.000 $, moral biti izvoz TOZD 1 večji za 1—2 % in izvoz iz TOZD 2 za dobrih 80 %. Direktor DO V prihodnje si bo tudi TOZD AVTOMATSKA PREDELAVA STEKLENE MASE prizadevala, da čim več svojih izdelkov proda na tuje tržišče Iz dela samoupravnih organov ODBOR ZA POSLOVNO POLITIKO PREGLED ZAPISNIKA 16. SEJE, KI JE BILA 28. 7. 1981 Pod točko ena: Obravnavano je bilo poslovanje v juliju 1981. Po poročilu tovarišice Zdenke Fabjan, je sledila razprava, v kateri je bilo poudarjeno, da je bilo za julij pričakovati slabši rezultat glede na dopust in remonte. Direktor DO je povedal, da je poslovni rezultat v TOZD 1 vse bolj zaskrbljujoč. Proizvodnja je, glede na število zaposlenih, premajhna. Zato se bo potrebno pogovoriti o avtomatizaciji tudi v tem TOZD. Prodaja ročno izdelanih steklenih izdelkov se tudi na zunanjih trgih ustavlja. Pojavlja, pa se tudi drug problem, to je, slaba kvaliteta našega stekla, ki bo vse bolj vplivala na prodajo. Ob koncu leta bomo morali sestaviti sanacijski načrt, ki se bo nanašal na število zaposlenih in na sredstva v tem tozdu. Zaskrbljujoči pa so poslovni stroški: če pogledamo poslovne stroške in jih primerjamo z lanskim obdobjem (lani 245,000.000, letos pa 440,000.000 din) je rezultat skoraj neverjeten. Zato bo zelo važno varčevanje na tem področju. Če vzamemo samo primer plina. Plinske cevi so razpeljane po vsej tovarni. Tako se veliko plina spusti v zrak. Direktor DO se je dotaknil tudi problema slabe kvalitete stekla. Res je, da je naša zmesarna zastarela, vendar ni tako slaba, da ne bi mogli izdelovati boljšega stekla. Vsekakor bo na tem področju potrebno ukrepati. - V zvezi z odločitvijo vrednosti točke za avgust je direktor DO povedal, da sq se na zadnji seji delavskega sveta DO dogovorili, da bi bila vrednost točke 10 din, vse do takrat, ko bodo znani rezultati ukrepov strokovnega kq-legija in DPO DO — to je do 15. oktobra 1981. Pod točko dve: Službeno potovanje — Na zadnji seji odbora je bil sprejet sklep o ogledu Frankfurtskega sejma, katerega naj bi se udeležili: inž. Žagar Anton, inž. Tušar Jože, tovariš Kobal Anton in dipl. inž. Us Aleksej. Prišlo pa je do spremembe, in sicer, da gre namesto tovariša Kobal Antona, direktor DO, in sicer zato, ker se morata z inž. Žagarjem do-goriti s firmo Sorg, glede nabave opreme. Obisk Leipzdškega sejma Pred desetimi dnevi smo dobili od firme' Glas Keramik obvestilo, da se bodo vsi predstavniki tovarn, ki proizvajajo steklo, udeležili tega sejma, kjer bo govora o celotni listi menjave stekla med DDR in ostalimi. Za te pogovore sta bila določena tovarišica Ida Vidovič in inž. Anton Žagar. Ker pa je letalski prevoz predrag, smo sklenili, da je bolje, če se prevoz Opravi z osebnim avtomobilom. Da pa bi bil avtomobil izkoriščen, si sejem še dodatno ogledata inž. Jože Gu-zej in Anton Kobal. Tu ne gre za razsipavanje, ampak za koristen ogled sejma. Sodelovanje z DDR je zanimivo in ga bomo morali še naprej krepiti, predvsem zaradi TOZD 2, ki si mora sama zagotoviti devize za uvoz opreme. Člani odbora so sprejeli SKLEP: Ida Vidovič, inž. Anton Žagar, inž. Jože Guzej in Anton Kobal opravijo službeno potovanje v Leipzig, NDR, zaradi ogleda sejma povezanega z razgovori s proizvajalci stekla. Za potovanje se odobri 5 dnevnic po osebi in akontacija za nočnine ter akontacija za gorivo. Potovanje se opravi z osebnim avtomobilom. Za inozemske dnevnice se koristijo devizna sredstva TOZD 2, dinarska protivrednost DSSS, TOZD 5 in TOZD 3. Obisk Hannoverskega sejma V dneh od 15. 9. do 24. 9. 1981 je bil Hannoverski sejem- orodnih strojev. Člani odbora so sprejeli SKLEP: inž. Karl Dragar, inž. Jože Guzej in inž. Jani Kavzar ter Albin Lavrič opravijo službeno potovanje v ZR Nemčijo — ogled Hannoverskega sejma orodnih strojev. Za' potovanje se odobrijo 4 dnevnice na osebo in akontacija za nočnine ter akontacija za gorivo. Potovanje se opravi z osebnim avtomobilom. Za inozemske dnevnice se koristijo devizna sredstva TOZD 2, dinarska protivrednost TOZD 5, TOZD 4 in DSSS. Direktor DO je seznanil člane odbora, da je bil pred kratkim sprejet odlok, ki ureja višino dnevnic. Predlagal je, da se sestavi obrazložitev in se na naslednji seji seznani člane odbora s pregledom in načinom izplačevanja dnevnic. Sprejet je bil SKLEP: Odbor zadolžuje gospodarsko računski sektor, da v roku 14 dni pripravi obrazložitev o višini in načinu obračuna dnevnic za potovanje v tujino. Obrazložitev naj se nanaša na naslednje države: ZR Nemčija, Italija, Avstrija, DR Nemčija, Švedska, Madžarska, SSSR, ZDA. Pod točko tri: Direktor DO je povedal, da se v zadnjem času vse večkrat pojavlja potreba, da bi nekateri naši delavci imeli telefon. Npr. dipl. inž. Aleksej Us, pomočnik direktorja za tehnična vprašanja. Gre za potrebe tovarne, saj moramo inž. Usa večkrat klicati v tovarno izven delovnega časa. Člani so sprejeli SKLEP: V interesu Steklarne Hrastnik je, da dipl. inž. Aleksej Us, pomočnik direktorja za tehnična vprašanja, stanujoč Log 15, Hrastnik dobi čimprej telefon. Telefon bo financirala Steklarna Hrastnik. PTT Trbovlje prosimo, da v kratkem času najde možnost za napeljavo tega telefona. Gospodarsko računski sektor Steklarne Hrastnik uredi vse potrebno po tem sklepu. Predsednik odbora Alojz Marčen DELAVSKI SVET DO PREGLED ZAPISNIKA 12. REDNE SEJE DELAVSKEGA SVETA DO, KI JE BILA DNE 17. 9. 1981 Najprej so člani pregledali sklepe, ki so jih sprejeli na zadnji seji in ugotovili, da so bili vsi realizirani. Pod drugo točko dnevnega reda je tovariš Vidovič seznanil člane z razpisom referenduma za spremembo in dopolnitev Samoupravnega sporazuma delavcev temeljnih Organizacij v sestavi delovne organizacije o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter za nadomestila v breme materialnih stroškov. Drugo referendumsko vprašanje pa je dopolnitev oziroma uskladitev Samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj^ v DO Steklarni Hrastnik z Družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem v občini Hrastnik. Ker je bil o tem že izdan informator, smatramo, da so delavci že dovolj seznanjeni. Pod tretjo točko pa smo obravnavali poročilo oziroma analizo ugotavljanja družbene režije, katero je na predlog Izvršnega sveta Skupščine občine Hrastnik sestavila komisija, da prouči dejanske potrebe po zaposlovanju delavcev na neproizvodnih delih. Analiza je zajela temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb. Komisija je zaključila: Iz podatkov, ki so bili dostavljeni oziroma dosegljivi in na osnovi katerih je analiza izdelana, komisija zaključuje, da do povečanja režije iz neupravičenih razlogov ni prišlo. Prav tako ugotavlja in zaključuje, da v tem trenutku ni mogoče ničesar storiti za njeno zmanjšanje. Taka ugotovitev komisije pa ne bi smela biti razlog, da si v prihodnje v vseh sredinah ne bi prizadevali doseči zmanjšanja z ustrezno organizacijo in mehanizacijo dela. Po razpravi so potrdili analizo, ki jo je izdelala komisija za ugotavljanje družbene režije. Ob tem je še izpostavil vprašanje štipendistov ter sklenil, da se bo le-te ob prihodu v DO moralo razporediti na ustrezna delovna mesta. Kot četrto pa smo obravnavali izvozno-uvozno problematiko v DO Steklarni Hrastnik, s katero je direktor DO seznanil člane DS. Tudi o tem smo vas že seznanili z informatorjem, zato o tem sedaj ne bi pisali. V razpravi; kako ravnati v takšni situaciji, so sprejeli SKLEP: Delavski svet DO predlaga delavskim svetom temeljnih organizacij in delovne skupnosti, da glede na naloge na področju izvoza, organizirajo delo tudi v prostih sobotah, in sicer zato, da bi s tem dosegli plan izvoza v delovni organizaciji. V ta prizadevanja-naj se vključita tudi TOZD 4 in TOZD 5. Za DSSS pa se predlaga, da eno od delovnih sobot delavci opravijo v proizvodnji (skladišču gotovih izdelkov). Pod peto točko dnevnega reda je tovarišica Fabjan Zdenka podala poročilo o rezultatih poslovanja naše DO v obdobju januar —julij 1981. Direktor DO je pod šesto točko dnevnega reda člane delavskega sveta sezanil s problemom, ki se je pojavil pri regresiranju toplega obroka med delom. V zvezi s tem so sprejeli SKLEP: Delavski svet DO se strinja s tem, da se vrednost bonom za prehrano delavcev med delovnim časom od septembra 1981 poveča od 32 din na 40 din za obrok. Mrzel obrok se količinsko zmanjša za polovico. Slaščice (kremne rezine, torte in krofi) se ne prodajajo za bone, dokler ne bo v obratu družbene prehrane sprejet sklep, da se to obračunava kot obrok. Pod zadnjo točko dnevnega reda smo obravnavali vlogo službe za SLO in DS za odobritev sredstev. Sprejeli so SKLEP: Delavski svet Steklarne Hrast- nik je sklenil, da Se za potrebe enote Civilne zaščite nabavi na- slednja oprema: Prenosni top Kom. Din za vodo in peno 1 45.000 Mešalec za top 1 7.065 Ročna akumulatorska svetilka 3 13.500 Čelada zaščitna 20 2.500 Megafon 1 1.600 Skupaj 69.665 Tovariš Cveto Milenkovič je predložil prošnjo za sprejem v delovno razmerje, vendar delavski svet ni pristojen za sprejem delavcev v delovno razmerje, zato je prošnjo odstopil odborom za razmerja iz združenega dela in kadre TOZD in DSSS. Tov. Bojan in Zlatka Pižmoht sta predložila prošnjo oziroma pritožbo glede dodeljevanja stanovanj v TOZD 1. Ker pa delavski svet DO ni pristojen za dodeljevanje stanovanj, je pritožbo oziroma prošnjo predložil odborom za stanovanjske zadeve TOZD 1 in TOZD 2. Tudi Kulturno rekreacijski center 14. oktober je poslal vlogo za ureditev prostora za izposoja-lišče Ljudske knjižnice. Hrastnik spodnji del. Ker trenutno ne razpolagamo s primernim prostorom, so predlagali, da ponovno organizirajo sestanek, na katerega povabijo tovariša Franca Vidoviča in predstavnika krajevne skupnosti spodnji del, ter skupno najdejo rešitev. Predsednik DS Rudi Kirhmajer I. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA DO PREGLED ZAPISNIKA 11. REDNE SEJE Pod prvo točko dnevnega reda so obravnavali zapisnik Službe družbenega knjigovodstva o predlogu določene dokumentacije v ĐO Steklarni Hrastnik, ki je bil opravljen na zahtevo družbenega pravobranilca samoupravljanja, dne 20. 8. 1981. Pregledovali so dokumentacijo pri izplačilu dnevnic članom komisije za izdelavo ana- litične ocene delovnih nalog in opravil. Ugotovili so, da so s takšnim načinom razpolaganja z družbenimi sredstvi delavci ravnali v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, ker so omogočili omenjen način izplačila delavcev — članom komisije. Člani samoupravne delavske kontrole so smatrali, da pri pregledu nepravilnosti ni bilo in se z vsebino zapisnika v celoti strinjajo. Kot drugo so obravnavali izvajanje pobude pravobranilca samoupravljanja glede zmanjšanja nadur in pogodbenega dela oziroma dela po pogodbi. Tov. Zdenka Fabjan je povedala, da ima samo TOZD 2 možnost, da pogodbeno delo zniža za 50 %, kar je v skladu s pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja. Iz podatkov,- ki jih je podala glede števila nadur pa je razvidno, da se pobuda družbenega pravobranilca samoupravljanja ne bo mogla uresničiti, saj smo na nivoju DO to vrednost že presegli. V zvezi s tem so prejeli SKLEP Samoupravna delavska kontrola DO je ugotovila, da se kljub pobudam družbenega pravobranilca samoupravljanja, glerde zmanjšanja nadurnega dela in dela po pogodbah, število nadur in pogodbeno delo v posameznih TOZD in DSSS ni zmanjšalo. Zadolžujejo se, SDK TOZD in DSSS, da v roku 14 dni posredujejo ukrepe,, ki so bili sprejeti v TOZD in DSSS, za omejitev števila nadur in pogodbenega dela. Pod zadnjo točko je tov. Vinko Brglez povedal, da je pri vratarski službi zvedel, da so v TOZD 4 in TOZD 5 na seji samoupravnih organov sprejeli sklep, če delavec dela nadure, lahko gre iz tovarne 15 minut pred uro, kar pa je v nasprotju s sklepom, ki'je bil sprejet za celotno DO. Zato so člani sprejeli SKLEP Samoupravna delavska kontrola je ugotovila, da delavci TOZD 4 in TOZD 5, če delajo v podaljšanem delovnem času, zapuščajo DO 15 minut pred uro, kar pa je v nasprotju s sklepom, ki je bil sprejet enotno za celotno DO, da delavci lahko zapustijo DO le 5 minut pred koncem izmene. Opozarjamo vodje TOZD, da smo se na nivoju delovne organizacije dogovorili, da velja izhod po končanem delu oziroma 5 minut pred uro, za vse delavce enako, ne glede ali so imeli malico ali ne, ko delajo v podaljšanem delovnem času. Vsaki drugačni sklep oz. dogovori so neveljavni. Za vsak izhod, ki se bo izvršil 15 minut pred uro se delavcu odvzame 1 ura. Poudariti je treba, da je naš odbor Samoupravne delavske kontrole dolžan raziskati vsako nepravilnost, ki se pojavi v delovni organizaciji. Vse to je potrebno za čimboljše delovanje vseh samoupravnih organov v naši DO in za nadaljnje poglabljanje samoupravljanja. Predsednik SDK Vinko Brglez - DISCIPLINA Sedamnajsto zasedanje disciplinske komisije, dne 11. 9. 1981 Priimek in ime Rojen TOZD- i -DSSS Izrečen ukrep Bagara Alojzij 5. 3. 1956 1 Prenehanje delovnega razmerja Pavšalna odškodnina 1.500 din Hubman Valentin 24. 3. 1949 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din Mustajbašič Ramiz 30. 6. 1960 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Stanič Zivorad 12. 12. 1964 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Šišič Refik 2. 1. 1958 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Trjlovič Dragiša 7. 9. 1964 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 900 din Gavranovih Vojna 9. 6. 1954 2 Opomin Pavšalna odškodnina 37,50 din Čufurovič Borka 10. 9. 1957 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Paveljšek Magda 4. 8. 1962 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Babič Zijad 13. 8. 1959 5 Javni, opomin Pavšalna odškodnina 168,75 din Duran o vič Nuhan 23. 7. 1960 5 Prenehanje delovnega razmerja Pavšalna odškodnina 168,75 din Petnajsto zasedanje disciplinske komisije, dne 10. 7. 1981 Gergar Jože 14. 3. 1965 1 Opomin Hasič Hasan 1. 12. 1960 1 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Keber Minko 9. 2. 1957 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 125 din Kahrič Husnija 9. 11. 1960 1 Prenehanje delovnega razmerja pogojno za dobo 6 mesecev Orsag Rado 5. 10. 1946 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 150 din Odžič Duško 14. 9. 1957 1 Opomin Pavšalna odškodnina 500 din Pap Edvard 26. 1. 1950 1 Javni opomin Pavšalna odškodnina 500 din Počuč Mile 23. 11. 1933 1 Opomin Sterle Goran 13. 11. 1964 1 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Bekič Velibor 14. 11. 1951 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Bradaševič Peter 20. 2. 1938 2 Opomin Gojgič Dragi 11. 7. 1958 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 600 din Jazbec Ivan 17. 6. 1932 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Jakopič Jože 6. 9. 1953 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 300 din Merdanovič Muharem 5. 1. 1954 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Mešič Šemsudin 22. 2. 1959 2 Opomin Pavšalna odškodnina 300 din Salobir Vinko 22. 1. 1934 2 Javni opomin Pavšalna odškodnina 1.000 din Majda JonteZ 23. 2. 1956 3 Opomin Mejač Andrej 21. 6. 1946 5 Opornim Šrenk Adolf 2. 6. 1941 1 Postopek se ustavi Volfand Alfred 13. 1. 1945 1 Postopek 'se ustavi Podatke zbrala Tajnik komisije Jelka Urbajs Franc Vidovič Počitniški odmevi Veliko delavcev naše DO preživi dopust v enem izmed naših domov. Pred nekaj leti že skoraj kritično stanje v počitniških domovih nam je v preteklem letu z nekaj dela in denarja uspelo nekoliko popraviti. Nabavljenega je bilo precej novega inventarja, opravljena so bila tudi nekatera druga dela, vse z enim samim ciljem, da bi nam ob dnevih oddiha bilo udobneje. Kakšne vtise pa so letos s počitniških domov odnesli tisti, ki so v njih letovali? Vprašanje, s čim ste bili, oziroma s čim niste bili zadovoljni v našem počitniškem domu, smo zastavili kar precejšnjemu številu dopustnikov. Ö tem so nam takole pripovedovali: boljše in okusnejše hrane, lepše sobe. Res pa je, da je s servir-kami bilo nekaj smole. Še dobro, da sta Ksenja Žlindra in Julita Selič priskočili na pomoč v najbolj kritičnih trenutkih. ROBI RANZ1NGER, steklar TOZD 1. Le kaj naj bi rekel. Bil sem zadovoljen in moja žena tudi. A s čim nisem bil zadovoljen? No ja, čeprav je človek na dopustu, si ne more kaj, da ne bi kdaj pa kdaj sedel pred TV. Res škoda, da smo lahko gledali le prvi program, pa še tega včasih bolj slabo. Do prihodnjega leta bomo pa menda že lahko kupili boljšo anteno. Osebje v počitniških domovih skrbi tudi za cvetje na oknih in v okolici domov. Za cvetje na oknih počitniškega doma v Bohinju skrbi upravnica Gita. Prav zaradi lepe zunanjosti je dom privlačnejši. MATIJA KORITNIK, obrato-vodja v TOZD 2. Rečem lahko, da sem bil zelo zadovoljen, še posebno razveseljivo je to, da smo dotrajani sobni inventar lahko zamenjali z novim. A tudi kuharice velja pohvaliti, saj je bila hrana izvrstna. Le pri serviranju se je zataknilo, saj smo včasih le predolgo čakali na obrok. Lahko pa bi uvedli tudi samopostrežbo, ker pač težko dobimo osebje. Dodal bi še to. Enkrat tedensko bi lahko imeli mrzlo večerjo ter na tak način vsaj malo razbremenili kuharice oziroma osebje na sploh. O tem smo se pogovarjali na dopustu in tudi drugi so bili enakega mnenja. BINE LAVRIČ, tehnolog TOZD 2. O vsem, kar je povedal Matiče, se strinjam. Dodal bi še to, da je pohvale vredno, ker je vedno dovolj tople vode, kar pred leti ni bilo. Lahko pa bi si z nekaj dela in malo denarja uredili tako,; da bi s pomočjo sončne energije segrevali še več vode kot sicer. JANKO KAVZAR, vodja transporta TOZD 5. Zadovoljstvo, ki sem ga občutil že ob prihodu v počitniški dom, saj je bilo že vse v naprej lepo pripravljeno, od parkirnega prostora, sobe in mize, me je spremljalo vse dni letovanja. Le kdo si mora želeti DELAVKE IZ BRUSILNICE: Naneslo je tako, da sem malo pred pričetkom dela popoldanske izmene v brusilnici naletela na manjšo skupino delavk, ki so bile na dopustu v Portorožu. Kot cela vrsta že prej ' vprašanih, so mi tudi one izrazile zadovoljstvo. Le čakanje na hrano jim je šlo malo na živce. Še to so dodale. Ob tej neznosni draginji smo lahko vsi zadovoljni, da smo poceni letovali. Če pa komu kaj ni prav, pa naj gre v hotel. DELAVCI TOZD 4: Ko sem enega izmed delavcev v tozd vprašala po vtisih iz Portoroža, mi je odgovoril: »Jaz sem bil zadovoljen. Sicer pa raje vprašajte kar celi tozd, saj smo bili tudi na sindikalnem izletu v Portorožu!« In ko povprašam skupino, ki je bila v bližini naju, kaj lahko povedo o vtisih iz Portoroža, s počitnic in sindikalnega izleta, so drug za drugim izrekali same pohvalne besede glede hrane (in kuharic), lepih sob in udobnih postelj. Ugotavljali so, kako zelo primeren je počitniški dom za tiste družine, ki imajo majhne otroke, saj jim lega doma in njegova okolica omogočata pravo varstvo otrok. In še to so rekli: »Kdor tukaj ni zadovoljen, naj raje ostane kar doma.« ČUDOVIN ZLATKO, strugar v TOZD 4. Jaz grem najraje na dopust v Bohinj, ker mi neizmerno prija svež gorenjski zrak. Letos je bilo lepo. Res pa je, da je dom potreben totalnega popravila, pa tudi prostora okoli doma je malo. Sem pa takoj zato, da dam »šiht«, če bi to kaj pripomoglo, da se kaj pripravi. Upam, da so tudi drugi pripravljeni kaj narediti, da domu izboljšamo stanje. Za konec smo se še pogovarjali z nekaterimi, ki so v počitniških domovih skrbeli za naše udobje. Najprej smo telefonirali v Bohinj, a ker zveze z upravnico Gito nismo mogli dobiti, še istega dne pa se je slučajno pri nas oglasila Ivanka Lorber, upokojenka, ki je letos v Bohinju pomagala v kuhinji in pa servirala, smo jo povprašali, kako je bilo v Bohinju. Nasmejana, kakršno poznamo, je odvrnila, da je delati pač treba, vendar to ni nič, če je človek dela navajen. »Meni delati ni težko«, pravi, »če pa dodam še to, da smo se pri delu imenitno razumele, pa je že to pol uspeha.« LADO LESKOVŠEK, upravnik v Portorožu, pa nam je na vprašanje, s kakšnimi težavami ste se srečevali pri delu v času sezone in kaj mislite, ali so bili gostje zadovoljni, odgovoril takole: Nepremostljivih težav sicer ni bilo. Nekajkrat so bile težave pri nabavi določenih prehrambenih izdelkov. Ne bi ponavljal težav zaradi pomanjkanja ser-virk. Je pa že skoraj odsluženi štedilnik povzročal težave kuharicam. Takšne pomanjkljivosti bi morali odpraviti, sicer bo v bodoče še večji problem dobiti kuharice. Ker pa me že sprašujete, kaj mislim o zadovoljstvu gostov, bi rekel takole: »Jaz sam ne morem ocenjevati, če so bili zadovoljni, a če so bili, potem je moje zadovoljstvo še večje.« Tako. Kar smo želeli, smo tudi zvedeli. Zvedeli smo celo več kot smo pričakovali, kajti v razgovorih ste dali tudi predloge, ki ne bi smeli ostati le na papirju, ampak so lahko dobra osnova za razpravo na sejah strokovnih teles in samoupravnih organov, s ciljem, da sj počitnice v domu napravimo še lepše. Tekst: Mili Kobal Foto: Drago Kreže Poznamo nevarne snovi? Vsaka snov ima določene karakteristike, določen namen uporabe in tudi določene delovne in druge postopke. Vsi ti določeni postopki, ukrepi, navodila pa so potrebni, saj nam zmanjšujejo nevarnost na najmanjšo možno mero. Nastane pa problem, ko se človek zna jde v situaciji, da je potrebno hitro ukrepati oziroma odstraniti ali zmanjšati nevarnost zaradi nesreč z nevarnimi snovmi. Nevarne snovi označujemo na veliko načinov, kateri nam povedo kako in kaj ukrepati. Poznati pa moramo tudi splošne postopke v primerih nesreče, to je spoznati ali Ugotoviti nevarno snov, nuditi pomoč poškodovanim, prijaviti nesrečo, preprečiti nevarnost. Na cesti in železnici srečujemo precej vozil z različnimi oznakami, kot so table s slikami, simboli ali pa številkami. Vsa vozila, katera prevažajo nevarne snovi, morajo biti zaznamovana z oranžnimi svarilnimi tablami velikosti 30x40 cm z črnim robom, kar je splošna oznaka. Specialna oznaka pa so števila na tej tabli. 23 1011 2 = plin 3 = vnetljiv butan Spodnje število pove točno katera nevarna snov je to. To število najdemo v priročnikih. Zgornja števila pa imajo vsaka svoj pomen, oziroma povedo nevarnosti. L številka je glavna nevarnost 2. plin 3. vnetljiva tekoča snov 4. vnetljiva trdna snov 5. snov, ki pospešuje gorenje 6. strupena snov 8. jedka snov 2. in 3. številki so dodatne nevarnosti 0. brez pomena 1. eksplozija 2. uhajanje plina 3. vnetljivost 5. snov, ki pospešuje gorenje 6. strupenost 8. jedkost 9. nevarnost zelo mpčne reakcije (razpad) Črka X pred zgornjo številko pomeni, da snov ne sme priti v stik z vodo. Če sta številki nevarnosti enaki, to pomeni, da nevarnost narašča. Št. 3 pomeni vnetljivo tekočo snov. Št. 33 lahka vnetljiva tekoča snov. Nekaj naj pogostejših snovi osnovno cnov Število število nevarnosti 1011 butan 23 1017 klor 266 1073 kisik 225 1114 benzen 33 1202 kurilno olje 30 dizel gorivo 30 1203 lahki bencin 33 1790 fluorovodikova kislina 886 1972 zemeljski plin 223 Vsakdo pride v položaj, da mora ukrepati, to pa lahko stori tako ali drugače. Če si zapomnimo teh par številk za opozorilne table, nam bodo v veliko pomoč pri pravilni odločitvi, pa naj bo ta potrebna na delovnem mestu, v prometu ali doma. Vodoravno In navpično Za razgovor »Iz delovne sredine« smo tokrat izbrali Karlija Dremla, po stažu sodelovanja najstarejšega pa tudi najbolj dosiednega sodelavca — avtorja nagradne križanke, ki v Steklarju redno izhaja že 16 let. Za uvod le nekaj osnovnih podatkov. Čez štiri leta bo dopolnil šestdeset let. V Steklarni se je zaposlil leta 1947. Karlijevo prvo delo v Steklarni je bilo na zunanjem obratu, katerega je po dobrih štirinajstih dneh zamenjal z delom v računskem oddelku. Od takrat, pa vse do danes, in najbrž bo tako tudi naslednja štiri leta, je njegovo delo povezano s številkami oziroma knjigovodskimi opravili. Čeprav je delo, ki ga v delovni organizaciji posameznik opravlja, pomemben člen v celotnem delovnem procesu, smo Karlijevo delo iz preteklih let opisali le bežno, kajti glavna tema tega razgovora je »naša« križanka in ugankarstvo na sploh. K temu razgovoru nas je vodila želja, da bi bralcem in reševalcem prikazali kaj več o nastanku naše križanke, pa tudi o enigmatiki na Slovenskem. Ko takole klepetava o križanki v Steklarju, ne morem mimo vprašanja, koliko let se že ukvarja s križankami, kot reševalec in kol sestavljalec? Smehljaje mi prične pripovedovati o prvih križankah, ki so kmalu po vojni bile objavljene v reviji Tovariš. Ko se danes spominja njihovega skromnega obsega in vsebinske zasnove, ugotavlja, da še zdaleč niso ustrezale današnji kvaliteti in pravilom. Vendar so Karlija tiste prve križanke privlačile kot magnet. Leta 1953 je začel izhajati list »Kaj veš, kaj znaš«, ki je objavljal tudi rešitve križank in ugank. To pa je že bil korak dalje v slovenski enigmatiki. Tako je iz dneva v dan Karlije-va vnema do križank rasla, raslo pa je tudi znanje. To pa je že bilo dobra osnova, da se je lotil tudi sestavljanja križank. Tako je Feta 1957 biia objavljena nje- gova prva križanka, in sicer v tedanjem Slovenskem poročevalcu. Od tedaj naprej občasno sodeluje s svojimi prispevki v Delu in reviji za Ugankarje »Kihu«. Tako se je najin razgovor približal tudi Steklarju, za katerega pa že več kot šestnajst let redno »prispeva nagradno križan- Človek nikoli ne more vsega vedeti, zato je kdaj pa kdaj treba za ustrezen izraz pogledati tudi v slovar ali leksikon. ko«. V razgovoru me spomni, da so prve križanke v Steklarju bile črno bele, da pa se je na osnovi sugestij reševalcev »rodila« skandinavska, kakršna je še danes. Šestnajst let vsak mesec pripraviti križanko terja mnogo več kot le znanje, poznavanje pravil. Terja tudi mnogo discipline, kajti mesec je hitro na okoli in prispevek je treba do roka oddati. Časovne stiske, ki kdaj pa vendar pa v isti sapi doda, da mu je križanka postala nenapisana obveznost, ki jo z veseljem izpolni, četudi zadnji dan pozno, ponoči. Sestaviti križanko je pravzaprav mnogo težje, kot jo reševati. Za sestavljanje je potrebno mnogo več časa, obstajajo pa tudi pravila, po katerih se sestavljalec mora ravnati, če hoče, da bo sestavil dobro križanko. Tako mi Karli slednjič le razkrije, koliko časa porabi za »našo« križanko. Pravi, da je čas sestavljanja odvisen od tega, kako mu delo »gre od rok«, vendar za križanko vseeno porabi osem pa tudi več, tudi do dvanajst ur, odvisno od zbranosti. Tudi pravil za sestavljanje križank mi našteje celo vrsto. Da bo križanka res kvalitetna, mora sestavljalec upoštevati naslednja pravila: — izbor besed, ki jih križanka vsebuje, mora biti tak, da zajema vsa področja (literarna, zemljepisna, slovnična...); — besede morajo biti čim dalj-' še; — kvaliteto prinašajo križanki tudi razne soglasniške (KRPAN, ČVRSTOST, ČMRLJ) in samo-glasniške (RAMEAU) skupine; — obstoje tudi besede, v katerih so samoglasniška zaporedja (KARAVANA), katerih se naj sestavljalec izogiba, saj zmanjšuje kvaliteto križanki. Ob teh najbolj bistvenih pravilih pa obstoji še cela vrsta odločnih prepovedi. Tako sestavljalec »ne sme« uporabljati besednih vrst kot so glagoli, in pridevniki, kot število pa se ne sme uporabljati dvojine in včasih množine, tudi besede morajo imeti določeno dolžino. Seveda pa vseh teh pravil vedno ni mogoče dosledno upoštevati. Kar nekoliko preveč samokritično mi Karli pove, kako nezadovoljen je včasih, ko sestavljeno križanko gleda in razmišlja, kaj bi se še dalo v njej popraviti. Reševalcu (in sestavljalcu) se včasih pri križanki tudi zatakne. Karli si je v ta namen pridno kupoval strokovno literaturo. Danes je že ima kar precej, vendar pravi, da bi jo kazalo še dopolniti. Tako malo še naprej sitnarim in sprašujem, kaj še počne v prostem času. Seveda Karli ne bi bil pravi ugankar, če bi rekel, da v prostem času dela kaj drugega, kot da se ukvarja z enig-matiko. « Križanka, ki nam jo Karli pripravi vsak mesec, pa je le del tistega, kar Karli zna in počne. Pravi enigmatik, in Karli to je, pozna še marsikaj drugega, na čemer si lahko človek preizkusi svoje znanje. Spretnost, logično mišljenje. Kar vsake vrste uganke se loti, čeprav odločno poudarja, da so mu križanke, najljubše, pa naj gre za skrite, tematske, katerekoli, tudi tiste na valu 202. Društva enigmatikov na Slovenskem sicer nimamo, kljub temu nam je delovanje enigmatikov poznano. Vsakih sedem let se ti »ljubitelji trdih orehov« pomerijo, najprej na območnih, nato na republiških tekmovanjih. »Vstopnica« na republiško tekmovanje je doseženo prvo ali drugo mesto na območnem tekmovanju. Karli se je udeležil dveh območnih tekmovanj in se obrakrat uvrstil na republiška. Leta 1968 je na republiškem tekmovanju dosegel osmo mesto. Leta 1974 sicer ni bil tako uspešen, časa je res manjkalo, je pa zato rešilni del bil točen. Karli ima do upokojitve manj let, kot je prstov na roki. Skoraj odveč je vprašanje, kaj bo počel potem, ko Ido »dan postal daljši«. Vsekakor mu bodo križanke in druge enigme zapolnile dobršen del prostega časa. Le to si želi, da bi mu oči preveč ne opešale. Pravi, če bo zdravje in oči v redu, bo kar šlo. Pa Steklar? Tako zelo smo se navadili zadnje strani, katero pokriva 285 kvadratov. Veliko je celo takih, ki skušajo te kvadrate zapolniti, še preden pričnejo brati Steklarja. Nekaj časa me gleda nato pa doda: »Saj sem že rekel, če bo zdravje in oči v redu, bo kar šlo.« S tem mi je torej povedal, da križanka v Steklarju bo (če bo zdravje pri hiši) in da njeni ljubitelji ne bodo prikrajšani. Naj ob koncu tega razgovora v imenu reševalcev in ostalih članov uredniškega odbora Kar-liju zaželimo, da se mu uresničijo njegove skromne želje in da bi nam še mnogokrat pripravil kakšen trd oreh. S Karlijem se je pogovarjala Mili Kobal, fotografiral je Drago Kreže. ZAHVALA Ob moji upokojitvi se vsem sodelavcem v gasilski službi iskreno zahvaljujem za prelepo darilo in cvetje, ki me bo vedno spominjalo na vas. Lepa hvala inž. Šivecu za izkazano pozornost in spodbudne besede ob slovesu. V naprej pa vam želim še veliko delovnih uspehov in medsebojnega razumevanja. Vinko Kurent ZAHVALA Delavcem na izmenah Risto-vič in Grohar ter Miklič in Razdevšek iskrena hvala za prelepo darilo, ki ste mi ga poklonili ob mojem odhodu v pokoj. Darilo mi bo drag spomin in me bo vselej spominjalo na va6. Obenetn vam želim veliko delovnih uspehov. Jože Sopar kdaj pride, seveda ne zanika, Podobno, kot Karli v sestavljanju, so posamezni člani našega kolektiva zvesti reševanju križanke. Nekatere izmed njih smo prosili, da nam povedo svoje mnenje o križanki in o Steklarju — brez križanke. IVAN RESTAR, upokojenec Steklar brez križanke, bi zame bil docela prazen. Saj rad berem, kaj se dogaja v steklarni danes, a križanka mi prinaša tudi del razvedrila. A ne samo meni. Kar veliko nas je, upokojencev, ki jo radi rešujemo. Jaz jo rešujem že od samega začetka, ko je začela izhajati. Posebno se mi je priljubila zato, ker je tudi njena težavnostna stopnja ravno pravšnja. Predlagam, da Steklar ostane tak kot je. ANA ROME, analitik v laboratoriju Križanko skoraj vedno rešim, res pa je, da je ne pošljem redno. Steklar brez križanke ... Nekaj bi mu manjkalo. JOŽE FRANKOVIČ, gasilec pa je povedal, da križanko v Steklarju redno rešuje od samega začetka izhajanja. Pravi, da je po vsebini tako, da se iz nje človek marsikaj nauči. In če je v njej še tako trd oreh, ne odneha. Pravi, da Steklarja prične »brati s križanko« in da bi brez križanke Steklar ne bil Steklar. Naše počitnice v Bohinju in prvi vzpon na Triglav Tudi letos, kot že dve leti poprej, je na družinskem posvetovanju padla odločitev, da gremo na oddih v Bohinj, kjer se vedno izvrstno počutimo. Lepote gorskega sveta odkrivamo skupaj s Tonetom Dornikom in njegovo ženo Štefko. Tako je bilo tudi letos. Prvo leto smo obiskali le nekaj bližnjih hribov, drugo leto smo se podali že do Komne, pa do koče na Planini pri jezeru (ki je letos žal pogorela), vedno pa smo se ozirali proti Triglavu (če ni bil v megli), s tiho željo in ob glasnem zatrjevanju, da bomo enkrat stopili na njegov vrh. Ko smo se lansko 'leto sprehajali po Usanka-rici, smo vprašali prijazno starejšo planšarico, kako daleč je do Triglava, in zraven še dodali, da se ga bomo lotili šele drugo leto, nam je dala koristen nasvet. »Na Triglav se kar gre in nič ne govori. Dokler pa bofste kar govorili, ne boste nikoli na njem«. Kljub temu nasvetu smo, letos, ko je padla odločitev, da gremo v Bohinj, največ govorili o tem, da bomo poskusili stopiti na njegov vrh. Priskrbeli smo si planinske čevlje, pa nahrbtnike in še vse drugo, kar je potrebno za tak podvig. 2e doma smo se odločili, da bomo za tri dni zapustili gostoljubje našega počitniškega doma in gostovali v planinskih postojankah. Končno je prišel težko pričakovani dan, nedelja devetega avgusta. Malo nas je skrbela vročina, ki je že več kot deset dni pritiskala na zemljo. 2e ko smo se peljali proti Bledu, pa -se je vlilo kot iz škafa. No sedaj pa imamo, smo mislili in nemo opazovali naliv. V Bohinju pa je sijalo sonce, o dežju pa ne duha, ne sluha. Počasi smo se zbrali, sami prijatelji ih družabni ljudje. 2e popoldan smo jo mahnili skupaj s Tonetom in Štefko v dolino Voj e, da bi si nabrali kondicijo za Triglav. Na začetku doline stoji lep, nov planinski dom, ki pa je gotov samo na zunaj, manjka pa mu še notranja oprema. Drugo jutro smo -se odpravili peš Okoli jezera, čeprav je bilo vreme kislo in še deževati je začelo. Pa je bilo kmalu bolje in najraje bi se' že v torek odpravili na potep. Ker pa so vremenarji napovedali nestalno vreme, smo' odhod. za en dan -odložili, medtem pa obiskali še Srednjo vas, pa slap Savico, seveda vse zaradi, kondicije. Popoldan se je vreme uredilo, sijalo je toplo sonce. 2večer smo napenjali ušesa, kakšna bo napoved vremena. Nič kaj s-padbudno ni bilo. »Spremenljivo oblačno, vmes plohe in nevihte«. Nismo verjeli, ker je bilo jasno. Zjutraj pa smo videli, da še vedno -drži,'da je za lepim vremenom vedno slabo. Ko smo se odpravili ob 5. uri zjutraj, nam je Gita napolnila nahrbtnike s suho hrano in čeprav je bila rana ura, nam je pripravila še zajtrk. Nato smo zakorakali v megleno jutro. Nenadoma se je vlilo kot za stavo. Hitro smo izbrskali dežnike, iz nahrbtnikov, ki smo jih za vsak slučaj vzeli s seboj in treba se je bilo odločiti, kaj zdaj. Za »napad na Triglav smo zbrali pot čez Uskovnico, do - Vodnikovega doma in Planike. No, domenili smo se, da se peljemo -do srednje vasi z avtobusom in če ho dež ponehal, gremo od tam na Usankarico in potem naprej. Tudi pot je tu malo lepša. Rečeno — storjeno. Ko smo se pripeljali do Srednje vasi, je že sonce kukalo izza oblakov,- sicer malo sramežljivo, a nam je le dalo korajžo za 'naprej. Do Uskovnice je šlo vse po sreči. Ko pa smo brli že dobro uro oddaljeni od nje in je bila dolina že globoko pod nami, se je nenadoma zaslišal odločen glas: »Jaz grem nazaj!« To j e -bil glas moje žene, ki je še enkrat ponovila: »Ne grem več naprej!« Meda smo jo malo prenaglo mahali v hrib in je začela delovati višinska razlika. V glavi ji je šumelo in bobnelo, pravzaprav pa ji letos sploh ni prijal svež bohinjski zrak. Najprej smo se vsedli, pa malo čaja, cedevite, prigovarjanja itd. Malo je še,poskusila, nato pa se dokončno odločila, da gre nazaj. Nismo je samo pustili in za spremstvo nazaj se je. kljub ugovarjanju žene odločila hčerka, čeprav -s težkim srcem rekoč: »Saj sem še mlada in bo še dosti časa za -osvajanje očaka Triglava«. Tone, Štefka, jaz in trinajst letni sin pa smo jo mahnili naprej, čeprav je bilo začetno veselje in navdušenje precej okrnjeno. No, da ženi in hčerki tačas, ko smo se mi potikali okrog -ni bilo dolgčas, so poskrbeli vsi ostali dopustniki, ter ju vzeli s seboj tudi na krajše izlete. To so 'bile družine Siimerl, Po-dko-ritnik, Podlunšek, Tržan, Zibre-to-vi, Stane pa tov. Korbar Heda, za kar -se vsem še enkrat zahvaljujem. Mi pa sm-o rinili naprej. V Bohinju je grmelo, pa tudi dež je padal. Koder smo hodili mi, pa deževalo ni, a hribi so bili vsi v megli, tako da razgleda ni bilo veliko. Ko pa smo prišli do Vodnikovega,,doma in si naročili enolončnico, je še deževati začelo. K sreči se je kmalu zvedrilo, mi pa hitro pot pod noge, ki -na-s je pripeljala k Planinki. Pot je precej strma, a šlo je. Na skupnem ležišču je bil še prostor. Kmalu smo se seznanili z vsemi planinci, kakor je. pač navada, ker v planinah menda vsak odvrže vsakdanjo masko in zaživi z naravo. Med njimi je bila tudi skupina desetih Ljubljančanov, ki so se tudi prvič podali na osvajalni pohod, zraven pa so. imeli še izkušenega vodiča. Kmalu smo bili zmenjéni, da se jim pridružimo in bomo šk-u-paj poizkusili stopiti na naš najvišji. vrh. Ko smo se odpravili spat, je začelo zopet deževati in treskati, a smo kljub temu upali na zboljšanje čeprav je burja tako pihala, da bi nas bilo skoraj strah. Zmenili smo se, da bomo vstali ob štirih, a smo se začeli -ozirati skozi okno še le ob pol šestih. Vse v megli, da nisi videl 3 metre -daleč, pihalo pa je z nezmanjšano silo. Zaslišal sem vodičev glas: »Če bomo ostali tu, smo koit izgubljeni v vesolju.« Ljubljančani so se odločili, da gredo pod Triglavom do Kredarice, da bodo vremenarji tam -kaj povedali o ' vremenu. Hitro sem zbudil ostale in Štefka se. je odločila, da ne gre z. nami. Na Triglav v takem tako ne 'boste šli, kaj bi še jaz lazila za varni, je dodala. Tudi nahrbtnike sm-o pustili v Planiki. Mi trije pa smo jo hitro ucvrli za drugimi, da se ni-s-mo v megli izgubili. Ko sem na Kredarici pozdravil upravnika z »dober dan«, -je rekel: »Slab dan, slab. Na vrhu je zjutraj snežilo, pa tudi obeti za naprej, niso nič kaj obetavni. Ostali so že posedli k mizam in k sreči niso sliša-li ta najin pogovor, -ker mene je le vleklo na vrh. Po zajtrku se j e.'bilo treba odločiti. Eni so bili za vrnitev in tudi Tone mi je prigovarjal: »Ivan bodi pameten, ne rinimo v takem naprej, ker n-i vse skupaj toliko vredno.« Na tihem sem ijiu dal prav, a sem molčal in poslušal kaj bodo ostali ukrenili. Tedaj pa se je oglasila učiteljica, ki je bila tudi v skupini ter u-darila po mizi rekoč: »Če sem pod Triglavom, bom tudi na njem, nazaj pa ne grem.« Vodič se je odločil: »Pa poskusimo, ker kdor ne riskira, ne profitira.« Megla, burja, mi pa na juriš. Ti presneti očak, ali nas res ne maraš, da se nas tako braniš in skrivaš svoj obraz, sem potihem jamral. Kmalu zagledamo markacijo: Triglav 1 ura in 15 minut. Ura je deset minut do osmih. Malo naprej in smo že pod malim Triglavom, kjer se' začne strma pot, posejana s klini. Pravici na ljubo moram povedati, da sem si predstavljal pot malo drugače. Kadarkoli sem govoril o poti s planinci, ki so že osvajali vrh, se je vsak petelinil: »Qh nič posebnega, samo kjer je -preveč strmo je nekaj klinov. Tako sem si predstavljal malo bolj strmo pot im nekaj klinov tu in tam, sicer pa nič posebnega. V resnici pa je vsa gora naježena s klini in polna jeklenih vrvi, ki ti sicer pomagajo, da varno pririneš na cilj, vendar pa je prvi vtis porazen, če nisi na to pripravljen. Najbolj strm je mali Triglav in ko smo se vzpenjali vedno više, mi je prišel na misel pregovor: »Gora ni nora ...« Sam sem lezel kmalu za vodičem za mano sin, za njim’ pa Tone, tako da sva sina imela v sredini. »Pazi se fant, da te me odnese«, sem zaslišal Toneta. »Kaj bo rekla mama, če se vrneva brez tebe.« Res je burja tako tulila, da sem mislil, da mi bo prelufcnalo ušesa. Kapo sem ši potisnil čisto na oči, ki so se od neprestane burje krepko solzi-, le. Sin se je dobro držal in če se je megla malo razkadila, je že vpil: »Glej jo Kredarico«, tako da smo ga morali vedno znova opominjati, naj raje gleda pot pod nogami. Nenadoma -se spet oglasi Tone: »Hudiča, kapo mi je odneslo!« To bo pa sigurno kazalo , pri cik-caku«, se je šalil, lasje pa so mu divje plapolali v vetru. Počakal sem ga in mu zavezal kapuco od vetrovke, nato pa naprej. Ko smo prišli na greben med Malim in Velikim Triglavom, smo se oddahnili. Greben varuje čvrsta jeklena žica in kar z užitkom stopaš po ozki poti. Takrat so se megle v dolini že razpršile, da smo lepo videli na eni strani Kredarico, Staničev dom, pa pot’ ki pelje iz Vrat, na drugi strani pa Planiko. Nato še nekaj vzponov in kmalu zagledamo Aljažev stolp, ker so se megle dokončno umaknile in je posijalo sonce. Triglav se je »unesel«, »sprejel« nas je. Še malo in na vrhu smo. Lep je občutek, da stojiš ’na najvišji gori svoje domovine, ’in kar si s trudom priboriš, je pač najlepše. Malo nam je zagrenilo veselje to, da nismo vsi člani odprave dosegli cilja. No, pa za to je še dosti časa, če bo le zdravje. Hitro -smo napravili nekaj spominskih posnetkov, pa vpis v knjigo, »štamplanje« kart, ogled po dolini, nato pa pol ure čakanja na o-s-talo polovico naše skupine, ki je bila malo bolj počasna. Z vodičem -smo prišli -na vrh ob deveti uri, se pravi uro in deset minut. »Častno je, če prideš v uri in pol, mi pa smo to celo presegli,« nas je hvalil vodič. »Vi trije pa gotovo veliko planinarite, ker imate tako dobro kondicijo«, je dodal. Mi smo kar žareli od ponosa, ko je še povedal, da so njega planinci iz Ljubljane najeli in se hvalili s formo, -pa bi mu kmalu do Planike -omagali. Nato se je popolnoma zjasnilo in v čudovitem vremenu smo se odpravili po drugi poti do Planike. Ta pot je malo lažja in manj str-ma, a burja nas je le spremljala vse do planinskega doma. Kaj naj rečem tistim, ki še niso bili na Triglavu? Le previdnost in mirna kri sta potrebni. Vsak lahko nanj pride, za varnost skrbijo gosto posejani klini in žice. Bo pa gotovo vsakega prvič tudi malo strah, posebno, če še vreme ne bo najboljše. Ko smo kasneje v Hrastniku srečali planinca, ki mi je vedno zatrjeval, da ni vzpon nič posebnega, sem mu dejal, da me ne bo nihče prepričal, da te prvič ni malo strah, ko se vzpenjaš vedno više. No, tedaj -je priznal, da je bil na vrhu že večkrat, da pa vsako pot znova, občuti spoštovanje pa tudi kanček strahu pred to goro. Nekaj dni pozneje so vrh osvojili še Milan Simerl, Marko in Stane in to še v slabšem vremenu kot mi. Tudi Milan se je strinjal z menoj, da takio enostavno tudi ni, kot se nekateri »važijo«. Ko sem' pozneje omenil vodiču, da smo bili kar preveč posiljeni, ko smo šli v takem vremenu in da imava s Tonetom Triglava kar zadosti, je bil mnenja, da o-stane še bolj v spominu, če je v malo slabših pogojih osvojen vrh; kar pa se tiče ponovnega vzpona, da sè v enem letu vse pozabi in te zopet vleče na v.rh. Bo menda kar držalo, ker se mi že danes zdi, da bom zopet šel, če bo le prilika. Kmalu bi pozabil napisati, da nas je Štefka v Planiki že nestrpno čakala in kakor je rekla, bi šla najraje z drugimi planinci na Triglav, ko se je vreme uredilo. Kar zdelo se ji je, da smo jo popihali na vrh, ko nas ,tako dolgo ni bilo. Po oddihu na Planiki, smo se odpravili na Dolič, kjer sm-o se malo predolgo zamudili, tako da za Prehodavce ni ostalo več časa, (za kar ,mi je še danes žal) če smo hoteli priti do koče pri Triglavskih jezerih. Nižje smo šli, bolj smo uživali v dišečem čistem zraku; od jezer pa mi je bilo najbolj všeč jezero Ledvička. Ker smo šli počasi, smo si pač hoteli vse ogledati in še noge namočiti v jezeru, smo -prišii do koče šele okrog pol sedmih. Postrežba je v redu, postelja pa ne, če -prideš prepozno. Prostor za spanje je bij namreč še čisto na podstrešju, kamoT smo prišli po ozki lestvi. Menda so imeli zračnik iz stranišča pokvarjeno, ker je bil precejšen smrad in še stiska za prostor, tako da je bilo spanje res bolj slabo. Šal pa je padlo precej, posebno na račun Ljubljančanov, ki so hiteli osvajati prostor na podstrešju, iz- (Nadaljevanje na 7. strani) Kako do sredstev za stanovanje Z razvojem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu se vse bolj uveljavlja načelo, da mora vsakdo, glede na svoje možnosti, prispevati lastna sredstva za izboljšanje svojih stanovanjskih razmer in za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja. Ena izmed možnosti, kako priti do lastnih sredstev, je stanovanjsko posojilo pri Ljubljanski banki, zato ne bo odveč, da o tem nekoliko več spregovorimo. 1. Za kakšne namene daje banka posojilo: — pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih (za soudeležbo); — pridobitev novih stanovanj in stanovanjskih hiš od proizvajalcev stanovanj ali organizacij, pooblaščenih za tako prodajo; — nakup stanovanj, zgrajenih iz sredstev solidarnosti, od stanovanjskih skupnosti, kadar kupujejo ta stanovanja mlade družine, ki stanujejo v njih; — graditev stanovanjskih hiš; — prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš; — plačilo odškodnine pri pridobitvi stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše od pooblaščene organizacije; — plačilo komunalno opremljanja stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske hiše; — nakup starih stanovanj od fizičnih oseb, pod' pogojem, da prodajalec obvezno porabi kupnino, dobljeno iz posojila, za nakup ali zidavo novih stanovanjskih enot prek banke. Občan dobi posojilo, če: 1. namensko varčuje; 2. nepreklicno veže dinarska sredstva ali dinarsko protivrednost prodanih konvertibilnih deviz; 3. predhodno namensko varčuje in po končani varčevalni dobi nepreklicno veže pridobljena sredstva. 1. Namensko varčevanje Občan dobi posojilo, če namensko varčuje najmanj dve leti. V ta namen lahko sklene z banko pogodbo o varčevanju, v kateri-določita višino privarčevanih sredstev in varčevalno dobo. Namensko lahko varčuje z enkratnim pologom, ali z rednimi mesečnimi obroki. Privarčevani znesek in obresti porabi na enak način in v istem roku kot posojilo. Občan, ki namensko varčuje, dobi po končani varčevalni dobi in vrača posojilo po naslednji lestvici: Posojilo vrača v mesečnih anuitetah, ki so v prvih petih letih odplačevanja nižja,, po petih letih se mesečno anuiteta poveča za 12,5 %, po desetih letih pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete. 2. Vezava dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz Občan dobi posojilo, če nepreklicno veže za določen čas dinarska sredstva ali, če proda banki konvertibilne devize po nakupnem tečaju, ki velja na dan odkupa ter nepreklicno veže njihovo dinarsko protivrednost. V ta namen sklene z banko pogodbo o vezavi. Najkrajša doba vezave je tri leta, najdaljša pa 16 let. Pogodbeno določena doba vezave je za eno leto daljša od dobe vračanja posojila. Višina posojila znaša: — 220 odstotkov vezanih dinarskih sredstev; — 250 odstotkov vezane dinarske protivrednosti prodanih konvertibilnih deviz. Banka izplača občanu vezana sredstva ter morebitne neizpla- čane obresti po končani pogodbeno določeni dobi vezave in po plačilu vsega dolga. 3. Predhodno varčevanje za vezavo sredstev Občan dobi posojilo, če varčuje najmanj tri leta z enkratnim ali rednimi mesečnimi pologi in po končani varčevalni dobi nepreklicno veže privarčevana sredstva za določen čas. V ta namen sklene z banko pogodbo o predhodnem varčevanju za vezavo sredstev. Posojilo dobi po naslednji lestvici: Varčevalna doba -leta Višina posojila, izražena z odstotkom od vezanega zneska (brez obr.) 3 350 350 4 400 5 450 6 550 7 600 8 650 9 700 10 in več 750 Referent za socialno delo Tri desetletja varnostne službe Prispevek ob razstavi VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Varčevalna Posojili, izraženo z % od privare, zneska (brez obresti) Doba vračanja posojila za izrač. mes. anuitete - prvih 5 let -leta Dejanska doba vrač. pos. leta mes. doba - leta z rednimi mes. pologi z enkratnim pologom 2 140 180 12 11 . 3 190 230 14 12 6 4 240 290 16 14 — 5 300 360 18 15 5 6 400 470 20 16 9 7 450 530 22 18 1 8 500 600 23 18 9 9 550 700 24 19 2 10 in več 600 800 25 20 — NAŠE POČITNICE V BOHINJU IN PRVI VZPON NA TRIGLAV (Nadaljevanje s 6. strani) brali pa tam, kjer je najbolj smrdelo in so potem vsi na našo stran rinili, kjer je bilo malo boljše. Poklicali so tudi receptorja, ki pa ni mogel pomagati drugače, kot da je odprl vsa akna in napravil prepih. Pa tudi rto je minilo in zjutraj smo se odpravili naprej proti koči pod Bogatinom in Komni. Popoldan pa smo jo končno mahnili nazaj v dolino v okrilje našega gostoljubnega doma. Za zaključek naj omenim še poslovilni večer. Zvedeli smo, da ima ta dan tov. Podlunšek 74. rojstni dan, pa smo na hitro zložili in mu zapeli za to slovesnost pesem, Gi-‘ ta pa je poskrbela za skupno majhno darilce, pa še steklenica je dobila pod spretnimi prsti Gite, obliko punčke. Gustelj pa se oddolžil z okusno kapljico, ki je priromala na mizo. Za jedačo pa je bilo tudi preskrbljeno, povrhu vsega pa sta poskrbela še za okusne ribe Tržanov Franci, ki jih je na- lovil in žena Polona, ki ’jih je očistila in pripravila. Skoraj vsak dan je kupil drago karto in lovil, za odškodnino pa nista hotela vzeti ničesar. No, seveda brez dobre volje in petja ni šlo. Pomagala nam je še Volajeva Mara, ki se je mimogrede oglasila z možem, pa Burger z ženo Jožico in tudi ta je dobil tu takšen apetit do Triglava, ki ga ni popustil, dokler ni mesec dni pozneje res potrkal na Aljažev stolp. No, da se vrnem na zabavo. Franci je potegnil še harmoniko, pa ples, kčerka pa je povedala za slovo še nekaj besed, ki jih je potem vpisala še v knjigo, ki je v domu. Menda je pritožna, pa je v njej samo pohvala. Kaj naj še napišem o našem domu? Hrana dobra, obilna, osebje prijetno in prijazno, ko bi bila pa vsaj še voda v vsaki sobi, bi bilo super. Vedno se bomo radi vračali vanj, seveda če ne bo stabilizacija prehuda. Ivan Hočevar Ob 40-letnici ustanovitvi varnostno obveščevalne službe in narodne zaščite, je v pokrajinskih središčih SR Slovenije na ogled zanimiva zvezna razstava VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA. Razstava je bila prvič postavljena 13. maja 1974 v Beogradu, in sicer pod naslovom TRI DESETLETJA VARNOSTNE SLUŽBE. V šestih letih je razstava obšla že vse republike, letos pa je že od marca v Sloveniji. Na svoji poti po Jugoslaviji si jo je ogledalo več kot 2 milijona obiskovalcev. V knjge vtisov pa je vpisanih že več kot 200.000 ocen in komentarjev. Namen predj stavljenega gradiva na razstavi je bil predvsem seznaniti občane z aktualnimi varnostnimi vprašanji naše družbe in seveda ob tem spodbuditi samozaščitno o-sveščenost ter varnostno kulturo. Posebej je bila na razstavi prikazana vloga in pomen varnostno obveščevalne službe. OF Slovenije in narodne zaščite pri varovanju slovenskega naroda v njegovem boju za nacionalno in socialno osvoboditev v času revolucionarnega delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve. Na razstavni površini v Delavskem domu v Trbovljah je bil prikazan zgodovinski razvoj varnosti in dejavnosti organov za notranje zadeve, prikazana so bila pomembna obdobja naše zgodovine in poskusov sovražnikovih vrst da bi onemogočili našo borbo in svoboden razvoj. Poleg bogatega slikovnega gradiva pa je bila prikazana tudi tehnična oprema organov za notranje zadeve, ki jo uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu. Obiskovalcem so demonstratorji prikazali televizijo zaprtega kroga, ki je v veliko pomoč pri varovanju objektov in njihove okolice ter nadzorov križišč. Zanimiv ogled so predstavljala tudi prisluškovalna sredstva, ob katerih je bilo predstavljeno tudi delo tujih obveščevalnih služb prav tako pa tudi kriminalistična tehnika, ki je v vseh desetletjih razvoja naše varnostne službe zelo napredovala. Le-ta uporablja najmodernejše naprave za odkrivanje in razpoznavanje mikrosledi raznih izvorov, kar je v veliko pomoč pri iskanju in odkrivanju storilcev. Terorizem se je v svetu zelo razbohotil. Tudi v sosednjih državah pogosto odmevajo eksplozije bomb, pogosti pa so tudi atentati na posamezne osebnosti. Tako je bil tudi na tej razstavi prikazan del sodobne opreme organov za notranje zadeve za borbo proti različnim oblikam terorizma. Poleg opisanih zanimivosti pa je razstava prikazala še številne tehnične naprave in njihovo delovanje. Posebno zanimanje je vzbudil tudi ogled panojev, kjer je bilo prikazano delo organov za notranje zadeve pri reševanju ob raznih elementarnih nesrečah, informacijski sistem organov za notranje zadeve, računalniški del, mikrofilmski sistem ter še vrsto drugih zanimivosti. Razstava je bila tudi v Zasavju sprejeta kot široka družbenopolitična in samozaščitna akcija. Obiskovalci so se ob pogledu seznanili in se prepričalni ob pomembni vlogi podružbljanja varnosti v obliki družbene samoza-zaščite, kjer ima svoje pomembno mesto in vlogo prav občan. Prav lahko trdimo, da je razstava VARNOST IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA v celoti dosegla svoj namen. Ogled jame Hrastnik Večkrat smo se pogovarjali, da bi si bilo zanimivo ogledati postopek pridobivanja premoga. V juniju pa smo se dokončno odločili in ogled opravili. Na upravi so nas lepo sprejeli. Najprej smo se morali vpisati v knjigo obiskovalcev. Tovariš Zupan nas je odpeljal v kopalnico reševalcev, kjer smo se oblekli v rudarsko delovno obleko in škornje. Največ težav so nam delale »šu-fece«, a z Janezovo pomočjo smo se le obule. Težka oprema, čelada, akumulatorska svetilka, samorèse-valec, nas je najprej ovirala pri hoji, sčasoma pa smo se nanjo privadili. V spremstvu tovariša Kušarja in Kiriča smo odšli proti jami Hrastnik. Vsi mimoidoči so nas nato se lahko zavarujejo. Od tam smo se odpravili na sedmo obzorje (globina 210 m), kjer smo si ogledali delo na širokem čelu. Tu je odikop najbolj mehaniziran, kajti uporabljajo novo hidravlično napravo. Z njo popolnoma zavarujejo strop, odkop je strojni in tudi odvoz je urejen s posebnimi transporterji. Vsalk izmed nas je s te globine odnesel košček premoga, ki nas bo doma spominjal na ta dan. Od tu smo odšli proti glavnemu odvoznemu jašku. Spet smo naleteli na del rova, ki ga je teža premoga stisnila le v ozko odprtino. Morali smo se plaziti po vseh štirih, da smo prišli skozi. V jašku je bilo tudi mnogo vode, tako da smo jo kar dolgo gazili skoraj do Skupaj z rudarji kritično opazovali. Z malo tesnobe smo vstopili v »šalo«, s katero smo se odpeljali na četrto obzorje (globina 100 m). Sprva so bili naši koraki negotovi, dokler se nam oči niso navadile na slabo svetlobo svetilk in omejen prostor za gibanje. Ko smo srečali prve rudarje, so nam'ponudili tobak. Le Vanda je zbrala pogum in ga poskusila, a tudi zanjo, čeprav je kadilka, je bil premočan in ji ni ugajal. Na našem obhodu smo si ogledali pripravljano čelo, kjer je delo naj-bol; nevarno, kajti delovno mesto se -proti varuje. Najprej morajo premog odkopati in narediti dovolj veliko odprtino za opornike, šele kolen. S »šalo« smo se zopet odpeljali na svetlo. Smejali smo se drug drugemu, saj smo bili vsi umazani, kot da bi opravili cel »šiht«. V kopalnici smo se skopale in preoblekle. V dežurni sobi so nam pripravili presenečenje. Čakal nas je narezek in ob dobri malici smo se pogovorili o prehojeni poti, o proizvodnji in težavah, s katerimi se srečujejo. Zanimala nas je tudi njihova ureditev po TOZD in načrti ter možnosti v prihodnje. Na vsa vprašanja smo dobili prijazne odgovore tako, da smo se zadovoljni poslovili. Sejem obdelovalnih strojev v Hannovru Letos je bil že 4. EMO sejem obdelovalnih strojev. Prireditev je vsaki dve leti, vsakič v drugi državi. Razstavni prostor Han-noverskega sejma je bil razdeljen po panogah obdelave, od enaindvajset pavljonov jih je bilo zasedenih petnajst. Na povabilo nekaterih firm, katerih obdelovalne stroje imamo v naši tovarni smo se sejma udeležili tudi predstavniki Steklarne. Predvsem nas je zanimal razvoj obdelovalnh strojev za kopiranje, struženje, rezkanje in elek-troerozijo. Splošni vtis s sejma je, da je elektronika pri strojih prisotna pri vseh proizvajalcih, tako z Vzhoda, kot z Zahoda. Razlika je le v velikosti in zmogljivosti računalnkov. Na kratko povedano, razširjenost elektronike oziroma programskega vodenja strojev je že v takem obsegu, da so z njo opremljeni celo vrtalni stroji, kar pred par leti ni bil slučaj. Posebno so napredovali proizvajalci strojev in opreme z Japonske, podobno kot v avtomobilski in optični industriji- Obiskali smo vzhodnonemško firmo VMV, katere programski rezkalni stroj že imamo. Sprememb na samih strojih ni, vendar je velik napredek v elektronskem delu predvsem v zmogljivosti. Poseben pomen smo namenili obisku firme Waterbury farrel — Textron. Elektronsko krmljeno stružnico, katero bomo od njih kupili, so razstavljali na sejmu. Da je kvaliteta in renome firme v samem svetovnem vrhu, smo se lahko prepričali, saj je njihov dobavni rok dolg. Kot dokaz za kvaliteto je največji in najkvalitetnejši proizvajalec rez-kalnih orodij SANDWIG svoja orodja demonstriral na stroju TEWTRON. Pri njih smo dokončno razčistili nekaj tehničnih problemov. Informirali smo jih o uvoznih težavah v Jugoslaviji, vendar upamo, da bomo uspeli posel končati do 31. 12. 1981. Najrazvitejše države so prikazale kompletne obdelovalne linije, katere poslužujejo industrijski roboti. Z njimi se nadomešča vsak dan dražjega delavca in istočasno pocenjuje proizvodnja. Tako je firma Renault prikazala avtomatsko linijo za izdelavo blokov motorjev z notranjim izgorevanjem. Roboti in stroji o-pravijo vse faze dela od začetka vpenjanja v obdelovalne stroje, vmesnega transporta od stroja do stroja, meritve in korekture, do skladiščenja ali pa transporta na montažno linijo. Enak poudarek kot strojem je treba dati tudi rezkalnemu orodju ter ostali opremi kot so vpenjala itd. Da je to res, je bilo razvidno iz velikosti razstavljenega prostora, ki je bil temu področju namenjen. Ob vsem tem primerjanju svetovnega napredka na tem področju kaj hitro lahko najdemo sami sebe. Iz prospektnega materiala in tega, kar smo videli, bomo skušali vsaj nekaj koristno uporabiti v naši delovni organizaciji. Jani Kavzar, inž. Takole izgleda elektronsko krmljena stružnica, za nakup katere smo se odločili ob sprejemanju razvojno sanacijskega programa leta 1978 in za katero upamo, da jo bomo lahko uvozili do konca letošnjega leta. KAKO JE POTEKALA AKCIJA, KI NAM JE LAHKO TUDI DOBRA LEKCIJA Pozno zvečer, dež in megla sta opravila svoje. Klic v sili nam pove, da je nekdo potreben pomoči. Kot že večkrat, se je tudi sedaj izkazala organiziranost, humanost in akcijska sposobnost našega sistema družbene samozaščite oziroma pripravljenost občanov in organizacij. Po sprejemu obvestila, da je pogrešan naš občan, so stopili v akcijo člani CZ, postaje milice in občani. Radi izredno nevarnega terena in slabih pogojev pa niso do jutra uspeli najti pogrešanega. Odločitev je bila jasna, širša akcija iskanja in ustrezna opremlj.enost ekip. ( Potrebno je bilo le malo časa. da je vodja akcije odpeljal iz gasilskega doma petnajst novih is-kalcev-gasilcev z ustrezno opremo. Med njimi so bili predvsem takšni, ki so poznali ta okoliš, kjer so zadnjič videli pogrešanega. Po nekaj urah sistematičnega iskanja se je stvar sicer srečno končala, precej tudi po zaslugi pogrešanega, saj je sam priplezal nazaj na pot, s katere je padel in se sestal z ekipami, katere so ravno takrat pričele s preiskavanjem tega področja. Nudili so mu prvo pdmoč in se odplavili v dolino. Ob spremljanju akcije se je pokazalo, da srno pripravljeni sodelovati, da smo organizirani in opremljeni. Beležimo pa tudi nekaj slabih strani, to je zastoj na avtomobilu in Slabe radijske zveze. Ta pa niso napake iz malomarnasti, ampak nekoriščenje opreme v težjih pogojih, slaba kvaliteta itd. Te drobne nevšečnosti nastanejo radi varčevanja, čuvanja opreme is še česa. Sredstva veze so nova, vendar oddajnikov ni 'dovolj ia se obstoječi precej koristijo. Tisti, ki so že itak slabo delali, pa niso bili dovolj uporabljeni oziroma s« se izpraznili. Naše ugotovitve nam dajejo »•-ve izkušnje za nadaljnje delu i» jamstvo, da smo pripravljeni pomagati vsakomur, ki je v stiski. Vsi poklicni ali prostovoljno sodelujoči v tej akciji so pokazali moralne, fizične in strokovne kvalitete ter zavest, da s vsojim humanim delom sledijo poti, ki je začrtana v našem socialistične» sistemu. À. S. Prehodni pokal ostal doma MPPŠ 1981 V nedeljo 20. 9. 1981 je Brodarsko društvo Hrastnik organiziralo že tradicionalno tekmovanje v slalomu kajak na divjih vodah za , memorial BRANKA DROVENIKA FUNE. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip iz Slovenije in Hrvatske, ki so prijavile kar 79 tekmovalcev. Samo tekmovanje je potekalo kljub manjšim spodrsljajem v športnem duhu, vendar je potrebna kritika organizatorju, ki ni poskrbel za obveščenost ljubiteljem te vrste športa, kajti tekmovalci so bili v večini tudi gledalci. Rezultati, ki so jih dosegli tekmovalci pa so naslednji: K 1 —- člani 1. Peter Kauzer, Hrastnik 2.17.80 2. Boštjan Vrabič, Rašica 2.23.20 3. Vili Vidič, Soške Elektrarne 2.23.60 5. Franc Sen-ičar, Hrastnik 2.28.09 11. Danilo Delič, Hrastnik 2.39.40 14. Danilo Stradar 2.49.20 K 1 — mladinci 1. Janez Skok, Rašica 2.16.20 2. Drago Delič, Hrastnik 2.26.20 3. Mišo Čižman, Rašica 2.31.60 5. Mustafa Hrstič, Hrastnik 2.46.60 KI — mladinke 1. Meta Densa, LBD C 1 ■— mladinci 1. Martinis, Slavij a C 2 — člani 1. Kukec—Pinter, LBD 3.05.80 C 2 — mladinci 1. Urbanc—Urbanc, Rašica 3.16.60 3 X K 1 — člani 1. Rašica 2. SE 3. —4. Hrastnik Rašica II 3 X K 1 — mladinci 1. Hrastnik 3 X K 1 — pionirji 1. SE SKUPNI ZMAGOVALEC 161.80 170.00 170.80 170.80 168.00 341.60 Kot leto poprej, je tudi to leto Komisija za idejno politično delo pri Predsedstvu RK ZSMS organizirala mladinsko poletno politično šolo za najodgovornejše aktiviste pri OK ZSMS. Te nadvse pomembne.in izredno kvalitetne šole se je udeležilo okrog 500 mladih iz cele Slovenije, iz zamejstva in enot JLA., V šolski center RSNZ v Tacnu pri Ljubljani, kjer je šola potekala sta se iz naše delovne organizacije Steklarna Hrastnik udeležila tov. Friderik Felicijan iz OO ZSMS DSS in tov. Vanja Vozlič iz OO ZSMS TOZD 3. Kaj in kakšna so bila predavanja in vtisi iz šole ,sta strnila v naslednjem prispevku. Mladinska poletna politična šola v Tacnu je bila organizirana s predavanji in s plenarnimi zaseda- 1. Hrastnik 187 točk nji. Dopoldan smo delovali v skupinah, popoldan pa Vsi skupaj na 2. Rašica 182 točk plenarnih zasedanjih. 3. LBD 101 točk Predavali so nam naslednji pre- 4. SE 74 točk davatelji: tov. Bogdan Petrič, tov. Jože Furlančič, tov. Roman Al- s?- Mura 52 točk breht, tov. Franc Šetinc, tov. Jože 6. Var-teks 24 točk Marcjan in tov. Lojze Senegačnik, ter tov. Vinko Hafner. .7. Vrbas 23 točk Slišali smo veliko zanimivih tem, 8. Slavlja 15 točk najbolj zanimive med njimi pa so bile: 2.51.20 KI-— pionirji 1. Dane Detič, Hrastnik 2.33.80 2. Andrej Kovačič, Hrastnik 2.41.80 3. G. Breznik, Rašica 2.49.S0 4. Leon Mihoci, Hrastnik 2.51.00 7. Mitja Vidovič, Hrastnik 3.04.40 10. Stopinšek, Hrastnik 3.31.20 14. Karli Medved, Hrastnik 3.52.00 C 1 — člani 1. Jože Vidmar, Rašica 2.33.80 2. Robert Halzer, Hrastnik 2.35.60 3. Borut Češek, LBD 2.50.00 Na koncu velja še povedati, da se kljub končani sezoni za kajakaše ih kanuiste na divjih vodah, med mladimi, predvsem pionirji, kaže želja ,po tem, čeprav nevarnem, pa vendar zanimivem športu. Anita a) Delitev po delu (planiranje, organiziranje ter merjenje dela, ugotavljanje osebnega dohodka in delitev OD). b) Resolucija (stanovanjska vprašanja mladih družin, obnovitev samskih domov, vzgoja in izobraževanje ob delu in po delu, mednarodno sodelovanje v obliki angažiranosti mladih na področju socialne pripadnosti med našimi izseljenci). c) Kosovo (na plenarnem zasedanju v sredo 19. 8. 1981 nam je tov. Šetinc govoril o nacionalnem vprašanju v Jugoslaviji s posebnim poudarkom na dogajanja na Kosovem). d) Samoupravna delavska kontrola (v vsaki OZD je potrebno informiranje, obveščanje delavca, komisije, ki delajo na tem. morajo kontrolirati na primer izvajanje statuta, skladnost aktov in sklepov, razmere v delu, kontrola delovnih organov in služb DO, načela delitve po delu). Mnenja sem, da je bil seminar oziroma šola uspešna, saj smo si pridobili veliko znanja in podlage za naše nadaljnje delo v OO ZSMS. Z močno voljo in z malo pomoči vodilnega -kadra bomo prebrodili marsikatero težavo in pripomogli družbi v izvajanju del in nalog naše socialistične Jugošla-yije. Naša naloga je, da znanje, Jd smo -si gà pridobili v Tacnu, prenesemo na ostale mlade aktiviste v DO ter ga uporabimo za boljše delo v mladinski organizaciji. STEKLAR 2.46.80 OBVESTILO . Revirska delavska univerza Trbovlje vpisuje v šolskem letu 1981/82 v: 1. OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE (Hrastnik, Trbovlje, Zagorje) 5., 6., 7. in 8. razred 2. POKLICNO KOVINARSKO IN ELEKTRO ŠOLO II. letnik 3. EKONOMSKO ŠOLO II. in IV. letnik 4. TEHNIŠKO SREDNJO ŠOLO III. letnik 5. THEN1ŠKO KEMIJSKO ŠOLO III. letnik 6. ŠOLO ZA POKLIC OBRATNI STROJNI TEHNIK 7. VISOKO EKONOMSKO KOMERCIALNO ŠOLO 8. TEČAJE: — iz varstva pri delu . — higienski minimum — za strojnike centralnega ogrevanja — za varnostnike (čuvaje in vratarje) :— za voznike viličarjev, nakladalcev in težke gradbene mehanizacije — za priučeno usposobljenoist. in KV zidarja, tesarja, želez okrivea — za voznice motornih čolnov — angleškega, nemškega in frànco-skega jezika — angleškega in nemškega jezika za učence od 1. do 4. razreda — za pripravo na strokovne izpite — šivanja in krojenja — strojepisja — kuhanja Prijave sprejemamo vsak dan od 8.—12. ure ali po telefonu št. 821-763 in 821-288. Peter Kauzer je s svojo vožnjo dokazal, da je kljub spodrsljaju na SP v Angliji, eden najboljših kajakašev v Jugoslaviji OBVESTILO Pred dnevi nas je Komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu pri Skupščini občine Hrastnik opozorila, naj delavci Steklarne v bodoče ne parkirajo svojih avtomobilov na tržnici, ker s tem onemogočajo normalen dostop dostavnim avtomobilom do trgovine, Ker imamo v bližini lepo urejen parkirni prostor, naj člani kolektiva to upoštevajo. * Prav tako naj ne puščajo svojih avtomobilov v neposredni bližini tovarne, še zlasti ne pred dvigalom, ki služi za prevoz hrane v jedilnico, ker ovirajo normalen promet. Prosimo, da to upoštevate. Če že morate kaditi... KAJ MORAJO VEDETI KADILCI, DA ČIM MANJ ŠKODUJEJO SVOJEMU ZDRAVJU? V prizadevanjih za napredek zdravstvene kulture med občani si Rdeči križ Slovenije prizadeva, da bi kajenje — to razvado modernega časa osvetlil z zdravstvenega vidika in opozoril na nevarnosti kajenja na človekovo zdravje. Ob vedno večji industrializaciji in drugih vzrokih onesnaževanja okblja je prav kajenje še eden od dodatnih vzrokov za obolevanje na dihalih. Statistični podjpkk ' Zadnjega desetletja kažejo na grozovito naraščanje prodaje cigaret in s tem tudi -na število kadilcev. Največja tragedija je, da se tej sodobni nasladi vedno bolj prepuščajo šoloobvezni mladostniki in ženske. Delovanje posameznih sestavin cigaretnega dima na organizem prej ali slej lahko povzroči ali pospeši številna obolenja: motnje vida, glavobol, vrtoglavica, pogosta ponavljajoča se obolenja dihal z kasnejšim razvojern kroničnega bronhitisa, pljučnega emfizma ali celo pljučnega raka, pa vse do številnih obolenj srca in ožilja ter prebavil. Smrtnost je pri kadilcih 1—2-krat večja. Vsak osmi hud kadilec cigaret, M vsak dan pokadi 10 cigaret in 20—40 . inhalira cigaretni dim umre za pljučnim rakom. Silno pomembno spoznanje, ki pa ga številne nosečnice nočejo dojeti, je dejstvo, da nikotin okvar j a organizem že pred rojstvom. Tudi otrokova porodna teža je pri materah kadilkah manjša. Na temelju do sedaj opravljenih preiskav ni mogoče dokazati, da bi nekadilci zaradi »pasivnega kajenja« obolevali tudi za posledicami tobakovega dima. Prav gotovo se mnogi nekadilci zaradi izpostavljanja tobako-vemu dimu čiitijo ovirane v svojem udobju (glavobol, ščemenje v očeh, slabost...). Prisiljenost h soka j en ju škoduje predvsem posameznim bolnikom, med katerimi so predvsem astmatiki in srčni bolniki. Zaradi številnih učinkov tobačnega dima nedvomno kajenje med delovnim časom zmanjšuje delovno storilnost kadilca in zaradi hromitve kadilčevih čutil povečuje nevarnost za poškodbe na delovnem mestu. Vsaj v tednu boja proti kajenju se skušajmo vprašati, koliko smo tolerantni v svoji organizaciji na sestankih, šolah, zdravstvenih domovih in drugod do kajenja, do te najbolj razširjene zasvojenosti modernega sveta, ki uživalcem neizprosno okvarja zdravje, nekadilcem pa greni udobje. Kako je s kajenjem na delovnem mestu, v prostorih družbene prehrane, pisarnah in raznih sestankih? Kaj smo v tej smeri ukrenili za svoje zdravje med delovnim časom? Strastnim kadilcem želimo z nekaj nasveti nakazati možnosti, da zmanjšajo nevarnosti kajenja za svoje zdravje: — izberite si cigarete z malo nikotina in čim manj katrana. Razlika med posameznimi vrstami cigaret je lahko več kot dvakratna; — ne pokadite nobene cigarete do konca. Pokadite vsako cigareto samo do polovice, pa boste vdihnili le 40 % celotnega katrana in nikotina. Cimprej vzamete cigareto iz ust, tem manjša je doza vdihanih škodljivih snovi; —: inhalirajte čim manj. Ne vdihavajte globoko, temveč vdihnite le površno, ali pa samo puhajte. Stopnjo umrljivosti se pri kadilcih veča s stopnjo vdihavanja; — pokadite iz dneva v dan manj cigaret. Mogoče boste lahko zdržali brez cigaret vsaj do zajtrka, ali pa vam bo Uspelo zdržati brez cigarete na poti na delo. Najboljši kompromis med kaditi in nekaditi je zamenjava cigarete z cigaro ali pipo. Edina resnična možnost, da se kadilec izogne vsem za njegovo zdravje uničujočim učinkom tobačnega dima je popolna opustitev kajenja. Pred številne kadilce se gotovo kdaj pa kdaj postavi vprašanje: opustiti kajenje! Toda kako?: — če hočete opustiti kajenje, morate biti trdno prepričani, da prenehate kaditi čez noč. Postopno opuščanje kajenja zahteva veliko več volje in vztrajnosti; — čim bolj se morate seznaniti in čim pogosteje razmišljati o posledicah kajenja. Zlasti žene bi morale pomisliti, da lepotne okvare obraza od nikotina ni mogoče odpraviti z nikakršnimi kozmetičnimi pripomočki. Kar 65 % kadilk kaže predčasne pojave starosti. Moškim zaradi dolgoletnega kajenja ugaša potenca; — izbrati je potrebno najprimernejši termin za opustitev. Po izkušnjah so naj primernejši dopust, čas med nosečnostjo, zadnja cigareta na Silvestrovo, družinski praznik ali dan pomembne obletnice. Teh nekaj nasvetov naj opogumi od tobaka zasvojene in še nezasvojene ikadilce, da pridno razmišljati, kateri dan bi prekinili z dolgoletno nikotinomanijo. želimo, da bi bil ta trenutek čimprej in ne šele takrat, ko' je s kajenjem povzročena rakasta tvorba že pričela nezadržno napredovati ali pa je od kroničnega bronhitisa izčrpano srce pričelo popuščati. Občinski odbor Rdečega križa Hrastnik Obdobja osebnostne razvojne poti Otrok se rodi v svoj dom, v neko določeno skupino in kulturo. Družina je njegov prvi svet, ki ga ne izbere sam. Ob njem so starši, med katerimi in 6b katerih bo gradil-svojo osebnost. Tu je vzorec družinskega življenja, ki ga bo deležen in se ga bo moral učiti, tu je tudi družinsko čustveno ozračje, ki je za njegov -osebnostni razvoj bistvenega pomena. Sama nosečnost ni lahko komplicirana le samo zaradi somatskih težav, ali je v tem času mati obdana z ljubeznijo, srečo, ponosom, ali pa je obdana s sovraštvom, strahom, pobitostjo, zbeganostjo . . . Kaj čuti mati ob prihajajočem otroku je primarnega pomena za njeno srečo, zdravje in zdravje otroka. Poroka in nosečnost zahtevata partnerstvo in oče ne bi smel igrati nič manj važne vloge v bodočem otrokovem življenju kot mati. Funkcije obeh roditeljev so med seboj odvisne in ise med seboj dopolnjujejo. PRVO LETO otrok potrebuje telesno nego, ustrezno hrano, ustaljeno okolje, mir za počitek in pobude za razvoj. Doživljati mora umirjen stik z materjo, dojenje daje oboje. Pomembno je, da si mati vzame za dojenje vedno dovolj časa, da ob tem ni nestrpna. Prav tako potrebuje dojenček pestovanje, zibanje in ljubkovanje, kar ne pomeni razvajanje. V tem obdobju -se razvija v rasti in pridobiva na teži. Obvladuje grobo motoriko, razvijajo se mu čutila. Sebe prične razlikovati od okolja. V stiku z materjo doživlja zunanji svet — izgrajuje svojo zaupljivost do njega (mu je prijeten, neprijeten). Njegov svet je tedaj še zelo majhen in se suče okrog »sedaj« in »tukaj«. Dobro mu je, če je suh, sit in na toplem. Varno se počuti le v stalni, znani domači sitauciji. Vse spremembe predstavljajo zanj nevarnost. Sprva doživlja vse na relaciji ugodno-neugodno, in če se negativne izkušnje v stiku z zunanjim svetom kopičijo, postane ta zanj nevaren in ogrožujoč, v otroku se kopičijo bojazni. Otrok se izoblikuje v molčečega, tihega, hladnega in odmaknjenega. Je nezaupljiv in zelo občutljiv. Vse to se dogaja že v dobi, ko navadno menimo, da dojenček v zibelki še ne more ničesar dojeti. DRUGO LETO — tedaj je otrokovo doživljanje osredotočeno na usta in na hranjenje. Iz motenj med otrokom in materjo v tem obdobju ne slede le motnje hranjenja: bruhanje, neješčnost. . ., ampak ta prva doživetja vodijo otroka za dolgo dobo na stranpot. Prva doživetja ob hranjenju so namreč predstavnik za vse, kar si kasneje človek poželi, ko upa „nekaj dobiti — ko bj rad nekaj vzel. V vsakem jeziku — tudi v našem, najdemo v besednem zakladu izraze, ki to potrjujejo — rečeno — ta je pa pogolten, hlastajoč itd. Dve „Situaciji sta posebno pomembni, da razvoj skrene na tem področju na stran pot: I. prezgodnje in pretrdo prikraj-ševanje —- zahteva, da se otrok prilagodi željam staršev in okolici (lahko gre za stvarno družinsko bedo in stisko, številna družina, slabe materialne razmere). Otrok v taki situaciji ne more uživati tistega, kar naj bi imel. V njem se kopičijo bojazni in občutki prikrajšanosti, brezupnosti in malodušnosti. Zato takšen otrok neprenehoma v malenkostih izgublja in ob vsaki še tako drobni izgubi izgublja vse, kar je -kdaj zgradil. 2. Situacija je dom, kjer je otrok deležen preveč — vsaka želja je izpolnjena, še -predno jo izreče, starši ga pred vsem zavarujejo, pred vsako odpovedjo. Ne pusti se ga, da bi razvijal svojo samostojnost, vse naredijo namesto njega. Tak otrok ostane nesamostojen, ne sme ničesar nikomur odreči in njegova osebnost se oblikuje v tisto napačno skromnost, ki le pasivno čaka, da se jo pozove (»srdita ponižnost«), TRETJE LETO — med 2. in 4. letom stopa otrok v novo okolje, obvladati mora naslednje naloge: — močno se razvije motorika in telesna samostojnost; — začeti se mora prilagajati avtoriteti: — osvojiti mora občutje*samega sebe in svoje lastne vrednosti; — še naprej mora razviti govorico; — -prvič se sreča z jasnimi zahtevami okolja. Njegov življenjski prostor se bistveno poveča, poda se na »raziskovanje«. Zavedati se prične svojih sposobnosti, raste v občutje prave vsemogočnosti. Prav kmalu zaide v-nešteto drobnih dnevnih nevarnosti ali škodo drugih. V tej starosti je igra osrednja otrokova aktivnost. Ta doba se pokriva z obdobjem negativizma ali kljubovalna faza. To kljubovanj« je izraz otrokove osveščenosti, da je bitje za sebe. Ena prvih oblik discipline je prav gotovo v »aši kulturi privajanja na čistočo-, to je prva situacija, ki se mora podrediti volji staršev. S tem treningom navajamo otroka v dolg proces učenja. To ima svojo posebno čustveno vsebino, namreč, če se, otrok čuti z odraslimi eno, bo vesel, da lahko izpolni njihove želje. Če pa č-ut-i ob tem bojazen i» strah, da ne bo mogel izpolniti pričakovanj odraslih, ga -preplavi- (Nadaljev-anje na 13. strani) Novo v knjižnici Hrastnik Založba Obzorja iz Maribora že nekaj let izdaja priljubljeno zbirko »Ljudje in vojna«. Sleherno leto uvrstijo v program po troje leposlovnih del in eno zgodovinsko dokumentarno delo. Letošnji krog zbirke »Ljudje in vojna« prinaša naslednja dela: — roman avstralskega pisatelja Riharda Beilbyja AFRODITA BREZ MEDALJE; — roman o nacistih in Židih NACIST IN FRIZER nemškega pisatelja Edgarja Hilsenratha; — DEVETI MOŽ, roman Johna Leeja, danes enega najbolj priljubljenih ameriških pisateljev; — GOEBBELSOV DNEVNIK 1942-43, zgodovinski dokument o dogajanju v mračnem tretjem rajhu. Iz zbirke si pobliže oglejmo roman DEVETI MOŽ, po katerem je bil posnet film in katerega širše ozadje ima resnično Osnovo. Nacisti so namreč med drugo svetovno vojno poslali v ZDA nekaj skupin agentov z raznimi nalogami. Američani so jih kmalu polovili in tudi obsodili. Takšno je ozadje zgodbe. V romanu pripljuteta v ameriške vode dve nemški podmornici. Dve skupini odlično izurjenih nemških agentov izkrcajo, vsaka šteje po štiri može. Sku- paj so jih urili v šoli za saboterje nekje na Brandenburškem. V ZDA naj bi sejali smrt in razdejanje. Njihova akcija je imela skrivno ime Operacija Pastorius. Hitler je namreč žeiel akcijo, ki naj bi pokazala Američanom, da nikjer niso varni. V Lorfentu pa se je na eno od podmornic vkrcal še deveti mož, ki ga je poslal Abwehr I — vohunski oddelek nemške vojaške obveščevalne službe. Poleg vodstva abvera sta zanj vedela le kapitan podmornice in njegov prvi častnik. Osmerico agentov so kmalu polovili, toda kaj se je zgodilo s skrivnostnim devetim možem? Kapetan Andy Blaszek iz varnostne enote v Beli hiši pa sluti, da nekje obstaja še deveti mož. Edini suini, da osmerica ni bila vse, kajti v Washingtonu so nekje našli truplo zadavljene ženske, iz vojaškega skladišča je izginilo razstrelivo, v drugem stanovanju so spet odkrili zadavljenega človeka. Nekje se je skrival še deveti mož, ki je želel prodreti naravnost v Belo hišo, do ameriškega predsednika. Napeta zgodba torej,- ki pa bi bila lahko resnična. Prijetno branje, vojni roman, pa tudi pustolovka . z elementi kriminalke. (Nadaljevanje z 12. strani) jo občutja odpora, nasprotovanja. Prezgodnje, preostro privajanje na čistočo, sicer povzroči, da se otrok v svoji nebogljenosti zahtevam odraslih Ukloni, v njem pa ostaja čustvena napetost in odpor. Tako postane vsa njegova dejavnost odvisna od občutka dolžnosti in obveznosti. Vzgoja mora zato v tem obdobju upoštevati otrokovo zrelost za določene naloge. Starši morajo tudi vedeti, da navda otroka pohvala za neko opravljeno delo s samozavestjo, zato naj bi z njo ne skoparili. Ce ga bomo imeli radi tudi tedaj, ko v nečem, ne bo uspel, potem jnu izpolnjevanje zahtev ne bo nudilo le ogrožujoča čustva, pač pa tudi občutek nove svobode. Obratno pa bo otrok izgubil sproščenost in igrivost, postal bo pretirano obvladan in starikav. - Pri vsaki svoji akciji, bo vedno tehtal ali bo prav ali ne, »ukrojen« bo po željah staršev. ČETRTO IN PETO LETO — še naprej napreduje v rasti, uči se še naprej ubogati, razvija se sposobnost pripadati skupini (vrtec, mala šola), pospešeno napreduje govorica, bogati se besedni zaklad, razvija se mišljenje. Uči se sprejemati svoj spol, začne spoznavati tudi dejanske odnose in zveze med dogodki in pojavi. Vedno močneje se tudi zaveda, kako s svojim vedenjem lahko vpliva -ha pozornost in naklonjenost odraslih. Tako odkrije, da se z ljubkostjo in šegavostjo odraslim lahko prikupi. Vedno bolj namreč teži za tem, da bi ga priznavali kot posameznika. Ce pride do takšne potrditve prék določenega načina vedenja, ki ga je slučajno izkusil, se bo znova in znova zatekal v to vedenje. Večina otrok v tej dobi ima močno izraženo vedoželjnost (»za-kajčki«), Ta je sprva orientirana na lastno telesce, odkrije genitalne organe in svojo različnost od drugegh spola. V tem obdobju želi prevzeti tudi vlogo odraslega in pride v kon-. flikt s starši — (deček želi prevzeti očetovo mesto ob materi). Pomembno je, da se ta situacija zdravo reši — začenja se spolna vzgoja in to z razvojem čustvovanja, ki ga naj otrok čuti in razvija v odnosu do svojih lastnih telesnih funkcij in v odnosu do staršev kot tudi do sorojencev. Važnejši kot dejanski odgovori na seksualna vprašanja, ki jih otrok zastavlja v svoji zvedavosti, je naravnanost staršev do seksualnosti. To naravnanost pa otrok začuti iz načina s katerim starši govore in se vedejo ob spolnih temah. Ce bo otrok začutil namesto zadregljivega izmikanja v odgovorih, da je spolnost nekaj naravnega, bo zmožen kasneje realističnih misli in čustvovanj. Zelo je važno, da se ob tem otroku ne porodi priokus umazanega, slabega. Najbolj pomemben vidik .spolne vzgoje je razvoj otrokove sposobnosti sprejemati in dajati ljubezen. To pa lahko razvija le v Otrok se uči biti dober mož ali razmerju starši—otrok, dobra žena ipreko identifikacije (istovetenja z dobrim očetom ali dobro materjo). Zato je najboljše poroštvo za zdrav seksualni razvoj, dom, v katerem bo otrok naletel na čustveno zrele, relativno srečne in zadovoljne starše. Takšni starši mu bodo dopustili doživeti njihovo osebnost v svetu pozitivno im vzpodbujajoče. Ce bo fantek vedel, da je pri materi in očetu zaželjen kot fantek, se bo z veseljem vživljal v fantovsko vlogo; prav tako bo deklica rada osvajala ženske lastnosti, če mati ne bo vedno znova obžalovala, da se ji ni rodil sin. Prof. psihologije Jelka Šešok Ljubitelji Sandre Paretti bodo zopet prišli na svoj račun. Pomurska založba iz Murske Sobote je namreč izdala njen najnovejši roman MARIA CANOSSA. To je knjiga, ki pripoveduje predvsem o ženski na pragu srednjih let, ki se je po ponesrečenem zakonu vrnila v Rim. Zdaj misli, da bo lahko pozabila na preteklost in začela novo življenja. Rima se sicer, še živo spominja iz c^roških let, a kmalu po vrnitvi spozna, da se je življenje v starem, večnem mestu spremenilo. Dela v nemškem poslaništvu, toda brez zadovoljstva. Za življenje je sicer preskrbljena, a drugo? Delček veselja najde ob dr. Lar-sonu, ostarelem švedskemu zdravniku. Ta moški se je pred desetletji naselil v Rimu in se popolnoma posvetil zdravljenju in arheološkemu izkopavanju. To delo ga je prevzelo, pa tudi osamilo. Marija v njem zopet predrami čustva in zbudi novo upanje, a ga hkrati pušča v negotovosti. Vse bolj in bolj pa se navezuje na skrivnostnega člana rimskega odporniškega gibanja, ki skrbi za zveze z zavezniki. Roman se dogaja namreč v vojnih letih, v poletju 1943, ko je Italija stala pred razpadom in Mussolini pred propadom. Italijan Marco pa daje prednost tem skrivnim nalogam in se zavestno odpoveduje sreči z Marijo. Ob tridesetletnici smrti Luisa Adamiča pa je Državna založba Slovenije ponatisnila njegovo delo OREL IN KORENINÈ, ki je njegov zadnji in v marsičem tudi usodni tekst. Pisatelj ga je dokončal nekaj mesecev pred svojo tragično smrtjo (spomladi 1951) in ima posebno mesto med tistimi deli, ki so posvečena Jugoslaviji. Že naslov ima simbolične razsežnosti: govori o »orlu«, jugoslovanski revoluciji in Titu, ki se hoče osvoboditi »korenin« sovjetske in kapitalistične družbe. Tako je Adamič že pred tridesetimi leti prvi med pasi-teljskimi peresi na svetu opozoril na vlogo Tita in nove Jugoslavije in ju postavil za zgled in simbol svetovnega procesa, ki se je tedaj sprožil v novih razsežnostih in novih manifestacijah. Čeprav je medtem Tito — »orel« umrl, pa se omenjeni proces nadaljuje in z njim drama »orlov« in »Orličev«, ki se otepajo »korenin« v drugih državah, na drugih kontinentih, nadaljujejo se stiske, ki so zajele številne politike, diplomate, mislece, ideologe in ekonomiste. Aktualnost Adamičeve knjige je torej v tem, da osvetljuje in obravnava probleme, ki so v svetu še zmeraj živi in za mnoge tudi hudo občutljivi in boleči. Tekst je vsebinsko razdeljen na dva dela: v prvem niza avtor vtise in zaznave, ki so ga prevzele, ko se je po vojni znova vrnil v rodni kraj in videl na eni strani vojno opustošenje, na drugi pa ustvarjalni zagon ljudi, ki so na ruševinah gradili nove domove, utrjevali novo ljudsko oblast in čeprav revni in osamljeni — neuklonljivo verjeli v svoje moči in svoj prav. V mesecih, ko je prepojbval vso državo od Tržiča in Ljtibljane do Beograda in Titograda, se je srečal s Titom in njegovimi najožjimi sodelavci pa tudi z množico drugih: s pisatelji, znanstveniki, delavci, aktivisti, kmeti. Z vsemi je vodil dolge pogovore, razmišljal, ugibal, sklepal. V drugem delu je skozi nekakšno retrospektivno projekcijo razkril svetu človeško in revolucionarno podobo Tita in njegovo življenjsko pot od zagorskega otroštva do politika in vojskovodje narodnoosvobodilne vojne. To Adamičevo pričevanje ima poleg pisateljskih odlik tudi specifično moralno težo: v najtežjih trenutkih našega povojnega življenja je poneslo v svet resnico o Jugoslaviji in Titu. Marija Vučetič Za vas s področja kozmetike KOZMETIKA PO LETOVANJU Pred odhodom na dopust ste zavzeli vse potrebne ukrpe, da se zaščitite pred naglim vplivom sonca in vetra, na letovanju pa ste se izogibali naglemu sončenju. Vendar ste kljub temu po povratku opazili nekatere spremembe, predvsem na obrazu. Koža je postala groba,, okrog oči in ust so se pojavile drobne gube, po hrbtu, rokah in nogah pa se koža lušči. Vseh teh pojavov se na dopustu niste zavedali ali jim niste polagali dovolj pozornosti, ker ste bili obkroženi z osebami, pri katerih so nastopile iste .spremembe. Teh sprememb ste se zavedli šele po povratku na delovno mesto. Vendar vas naj to ne vznemirja. Res je, da je koža pod vplivom sonca in morja pretrpela določene poškodbe, vendar je to malo v primerjavi s koristjo, ki ste jo pridobili v pogledu zdravstvenega stanja: spočiti ste, sveži, zbrali ste dovolj sonca in zdravja, da ste pripravljeni ujeti korak z jesenskimi in zimskimi spremembami. Medtem pa ne smete zanemariti kože na obrazu, ker je to venda'rle prvo, kar opazimo na ženski. Ce vsak večer po umivanju namažete suho kožo na o-brazu z bademovim oljem in določen čas ne uporabljate nočne kreme, se morajo pokazati pozitivni efekti. Koži se bo vrnila izgubljena mastnost. Za mastno kožo pa priporočamo kremo, pripravljeno na osnovi amonijum — stearita. Za vse vrste kože so zelo važne maske, ki jih pripravimo iz kumaric, posebno po . povratku z morja, ker osvežujejo dehidrirano kožo. Vendar je potrebna tudi kompletna nega v kozmetičnem salonu. Po vsakem letovanju morate večjo pozornost posvetiti tudi svojim rokam, ker prav sedaj nastopajo dnevi večjih gospodinjskih opravil. V ta namen vam priporočamo kreme izdelane na osnovi silikona, ki obenem čuvajo roke pred vplivom, detergentov in delujejo hranljivo. Dipl. kozmetičarka Snežana Krstič v Sj mrl t in re kreaci ja - iz meseca v mesec Se kako veselo, pa čeprav malce naporno je bilo pretekli mesec na prvi množični akciji: »Sindikati v SLO«, ki jo je na podlagi dogovora Občinskih svetov Zveze sindikatov revirskih občin pripravil OS ZSS Hrastnik v sodelovanju z občinskim štabom TO, Oddelkom za Ljudsko obrambo, Centrom zvez in ZRVS. Izkušnje pridobljene na prvi akciji, vzdušje med tekmovanjem in nenazadnje spoznanje, da gre za akcijo, 'ki je lahko samo v prid nam vsem; so vsekakor dovolj tehten razlog, da bo na prihodnji akciji število udeležencev še večje. Pa s olj čeprav malce premalo slan pa je vseeno teknil... Pušnik Melita, edina hrastniška kolesarka doslej, dosega vse boljše rezultate. Na izredno zahtevani dirki, vzpon na Vršič (1611), je v kategoriji — ženske 17 (to so v bistvu mladinke) osvojila izvrstno drugo mesto, pa čeprav s sila pomanjkljivo opremo. Če bo res 'prihodnje leto svetovno prvenstvo žensk v gorski vožnji na Vršič, potem se kaj lahko zgodi, da bo 16-letna Melita oblekla dres naše državne reprezentance. Otvoritveni turnir sezone — Indu-' strogradnja 81, je zbral po šestnajst najboljših namiznoteniških igralcev in igralk (izjema Fabri vin Kalinič) iz pretekle sezone. V . tako močni zasedbi sta se Andreja in Vesna Ojsteršek uvrstili na 4. odnosno 8. mesto. Andreja pa je bila edina, ki je premagala trenutno ■ našo najboljšo igralko — Brainko Batinič in to gladko z 2 :0. V tekmovanju mestnih reprezentanc pa so bile Hrastničan-ke (Andreja in Vesna Ojtseršek ter Nataša Salmič) tretje. Dober 'začetek, ni kaj. Razpored tekm v zvezni ženski namiznoteniški ligi igralkam ■ Kemi-čarja ni bil ravno naklonjen. Potem ko so v prvem kolu gostile ekipo ljubljanske Olimpije, bodo kar štirikrat zapored gostovale. V zadnjih dveh kolih pa bodo znova domačinke zagrebškim ekipam — Mladosti in Industro-gradnji. Tako je več uspeha pričakovati v drugem delu ko bodo v Hrastniku gostovale ekipe: Vojvodine, Proletera, Sente in Temerina. Slednji dve za mlado hrastniško ekipo nebi smeli biti prehuda ovira. Treska in Radika v Makedoniji sta bili prizorišče letošnjega državnega prvenstva v tekmovanju s kajaki in kanuji na divjih vodah. Naše zastopstvo je bilo tokrat precej okrnjeno, ker je zaradi sistema selekcij na prvenstvu nastopila izbrana vrsta Slovenije. Kot edini Hrastničan je tako nastopil le Peter Kauzér, ki pa tudi tokrat ni uspel osvojiti naslova državnega prvaka. V svoji specialnosti, K-l je bil ponovno drugi, tokrat za ljubljan-Čanom Vrabičem. In kaj bi lahko zapisali ob dokaj klavrnem nastopu Dolskih strelcev na letošnjem državnem prvenstvu v streljanju z vojaško puško v Varešu (BiH). Fantje glavo tpokonci. Uspeh je bila že uvrstitev na državno prvenstvo. Sicer pa je že znani humanist, po- budnik olimpijskih iger moderne dobe, Francoz Pierre do Cober-tinne dejal: »Važno je sodelovati in ne zmagati«. Možak je bil povsem jasen. Sicer pa, kaj bi bilo če bi bili vsi zmagovalci — nagrada, stabilizacija . . . Nova okrepitev hrastniških kolesarjev, bivši član mariborskega Branika — Denis Merkin je že na svojem prvem nastopu za barve novega kluba dokazal, da gre za izvrstnega mladega in nadarjenega kolesarja. Na dirki za »Memorial Milana Novaka« v Novem mestu je bil tretji v konkurenci članov C kategorije in 14. v konkurenci članov 17. in B skupine. Za začetek več kot soliden rezultat. - Republiško pionirsko prvenstvo v tekmovanju s kajaki in kanuji na divjih vodah je prineslo hrast-niškim »kajakašem« še en republiški naslov. V spustu (K-l pionirji do 13 letj-je zmagal nadarjeni Mitja Vidovič, kateremu je to prvi naslov republiškega prvaka. Uvrstitve drugih naših predstavnikov — Spust, do 13 let: 1. Vidovič, 3. Stopinšek, 8. Medved. Do 16 let: 3. Kovačič, 5. Detič in 10. Mihoci. Slalom — do 13 let: 3. Vidovič, 4, Stopinšek, 7. Medved. Do 16 let: .3. Kovačič, 6. Detič in 12. Mihoci. Ekipa orodjarne ni ravno vzpodbudno pričela drugi del tekmovanja občinske lige, v malem nogometu. V prvem srečanju je odigrala s svojimi najresnejšimi nasprotniki — ekipo SGP samo 5 : 5 potem ko so orodjarji že vodili s 5:2. Ali ponavljajo tradicijo iz preteklega prvenstva? Kajakaši in kanuisti našega Brodarskega društva so osvojili letošnjo tradicionalno lovoriko »Memorial Branka Drofenika-Fu-ne«. Na domačem terenu so pospravili največ posameznih zmag in premočno osvojili prvo mesto pred svojimi 'najnevarnejšimi nasprotniki — predstavniki ljubljanske Rašice. • Kauzar se je uspel revanžirati Vrabiču za poraz na državnem prvenstvu, odlični pa so bili tudi najmlajši: Detič, Kovačič, Mihoci, Vidovič pa Delič itd.. .. Skupno je nastopilo blizu sto tekmovalcev in tekmovalk iz BiH, Hrvaške in Slovenije. Ravenčanka Sonja Ponder naj bi postala prva članica selekcije Kemičarja. izven Revirjev. Gre za mlado perspektivno igralko, ki bi nastopila le v konkurenci mladink odnosno .pionirk. Skupaj z domačinko Vesno Ojsteršek pa bi imele precej možnosti za osvojitev državnega naslova v konkurenci pionirk ekipno. Enajsterica Hrastnika je dobro začela v tekmovanju Zasavske nogometne lige. V prvem kolu „so odpravili visoko s 5 : 1 nogometaše Litije, v drugem pa odločili mestni »derbi« z nogometaši Sijaja v svojo korist s 3 :2. Borbi spodbudno kot rezultati, pa je njihova igra in pa mladost, ki bržčas'napoveduje lepšo prihodnost hrastniškega nogometa. Andreja Ojsteršek je prestala lažjo operacijo na nogi, tako da bo pred startom zvezne namiznoteniške lige najbrž povsem nared. Še dobro, da ni šlo za operativni poseg na desni roki. Prepričani smo .. . da igra namizni tenis z roko precej bolje kot z nogo. Cilj hrastniških namiznoteniških igralcev in igralk na L pozivnih turnirjih v novi sezoni je bil obdržati se v skupinah kamor so bili uvrščeni na osnovi rezultatov iz pretekle sezone. Vseh pet igralcev in igralk je zastavljen cilj izpolnilo. To pa je dokaz več, da so za novo sezono dobro pripravljeni in da delo v klubu teče po sprejetem planu in pogovoru priprav. Igrišča za mali nogomet so spet zaživela. Pardon — naj bi zaživela. Pričetek drugega dela občinske TRIM lige v malem nogometu ni bil ravno vzpodbuden. Pa naj še kdo reče, da nam gre slabo, ko pa imajo mnogi še v septembru redni letni dopust, ali pa smo morda v zmoti in se ti Ob nenehnem pomanjkanju časa, obremenjeni s kopico vsakodnevnih skrbi, nam je dobra šala, ki jo slišimo ali preberemo, prijetna popestritev našega vsakdana. Kotička humorja že dalj časa ni v Steklarju. Da bi tudi naše glasilo prinašalo kanček vedrega razpoloženja, smo v uredništvu sklenili, da znova uvedemo kotiček s humorjem. Seveda naš sklep in namen nista dovolj. Potrebno nam je predvsem vaše sodelovanje. In kako lahko sodelujete? Zelo preprosto. Dovolj je, da nam šalo, ki ste jo slišali, doživeli, ali si jo izmislili, napišete ali jo narišete kot karikaturo in pošljete v uredništvo. V kotičku humorja naj bi svoje mesto dobile še zlasti tiste šale in anekdote, ki nastajajo v naših delovnih sredinah, torej steklarski humor. Naj vas torej še enkrat povabimo k sodelovanju. In še to. Ce bi vam pri tem bila potrebna pomoč, bomo rade volje to storili, kajti važna je ideja, vse ostalo pa je le realizacija ideje. Za današnjo številko smo pobrskali po starih številkah in zbrali nekatere šale, ki so nam bile všeč. Upamo, da bodo tudi vam. NEPOBOLJŠLJIV — Janez, Janez, spet si se primaj al iz gostilne. — Seveda, Rezka, saj ne morem vedno sedeti notri. Profesor je vprašal študenta medicine na izpitu: — Kadar vas bodo poklicali k nekemu bolniku, kaj boste najprej vprašali? ■— Kje stanuje? i Sodnik: »Obtoženi, vam je torej kraja poklic?« Obtoženi: Ne, temveč zabava.« srečneži kopljejo v posezonskem morju, se hranijo s posezonsko hrano in pijejo posezonsko pijačo. So pa tudi taki, ki posezonsko delajo — honorarno seveda!? »Jugorapid 81« tradicionalna kolesarska dirka za nagrado omenjene DO, je prinesla izreden uspeh hrastniškim kolesarjem. Miran Leskošek je bil na 167 km dolgi progi od Zagreba do Varaždina in nazaj četrti v skupni razvrstitvi članov (pred njiim je bila le trojica članov državne reprezentance Bulič—Lojen—Polončič). Medtem ko je bil absoilutno najboljši v kategoriji članov B in C. Kot ekipa .pa so bili hrastničani tretji (ekipo so sestavljali: Miran in Sandi Leskošek ter Denis Merklin). Aforizme, ali kakorkoli že hočete imenovati te kratke zapiske, je tudi tokrat zbral, pa po svoje uredil m napisal Jože Premec. V gledališču so prikazovali novo premiero. Neki obiskovalec je zamudil in človek, ki je pregledoval karte, ga ni pustil noter. — Pustite me vendar noter, prosim vas! — Seveda. Cim odprem vrata, bodo vsi zbežali ven. Apotekar: »Tu je zdravilo za očeta. Preden ga bo vzel, ga dobro premešaj in pretresi.« Janez: »Nemogoče, moj oče ima preko sto kilogramov.« ČISTA SLUČAJNOST Marjan zve, da ga žena vara, zato se nekega dne z dela vrne prej kot običajno. Že na vratih hiše zavpije: »Kje je?« »Kdo?« vpraša žena. »Veš ti dobro kdo!« pravi Marjan. V tem trenutku sliši pod balkonom ropotanje vrat avtomobila. Misleč, da je dobil tistega, s katerim ga žena vara, pohiti na na balkon. Na balkonu je bil star hladilnik. Marjan ga v ihti vrže na avto, nato pa pohiti navzdol po stopnicah, da ženinega ljubčka dobi v svoje roke. V naglici na stopnici stopi na olupek banane... Ves v povojih se v bolnici zbudi iz nezavesti. Pogleda na levo in zagleda moškega z mavcem na roki. »Ja, prijatelj, kaj pa je tebi?« vpraša. »Hm, nič. En butec mi je vrgel hladilnik na moj avto.« Marjan pokima in pogleda na desno. »Kaj pa je tebi?« vpraša drugega. »BiL sem v hladilniku.« Halil Spahič Humor KINOPREDSTAVE V HRASTNIKU IN NA DOLU FILMSKI SPORED ZA OBDOBJE OD 15. OKTOBRA DO 15. NOVEMBRA 1981 Kino Delavski dom, Hrastnik ZADNJI KARAT EUDAREC, honkong-kuing-fu z Bruce Leejem. Predstave v soboto 17. 10. m v nedeljo 18. 10. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 19. 10. ob 19. uri. SMRTONOSNI ŠAOLIN, hongkong.-kung-fu, Predstave v sredo 21. 10. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 22. 10. ob 19. uri. DONA FLORA IN. NJENA DVA MOŽA, brazilska erotična komedija. Predstave v soboto 24. 10. in v nedeljo 25. 10. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 26. 10. ob 19. uri. FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE! TOM IN JERRY — DOBRA PRIJATELJA, ameriška risanka. Matinejski predstavi v soboto 24. 10. in v nedeljo 25. 10. ob 10. uri. LJUBEZENSKA ZGODBA II. DEL, ameriški 'ljubezenski film. Predstave v sredo 28. 10. ob 17. in 19. : uri ter v četrtek 29. 10. ob 17. uri. POSEBNI POSTOPEK, jugoslovanski barvni film. - IZREDNA PREDSTAVA v četrtek 29. 10. ob 19. uri. KDO NEKI TAM POJE, jugoslovanska komedija. IZREDNA PREDSTAVA v petek 30. 10. ob 19. uri. . TEK JE MOJE ŽIVLJENJE, kanadski športno-Ijubavni film. Predstave v soboto 31. 10. ob 17. in 19. uri. HERBIE POTUJE V MONTE CARLO, amer. komedija. Predstave v nedeljo 1. 11. ob 17. in 19. uri ter v ponedeljek 2. 11. ob 17. uri. EROGENA CONA, jug. barv. film. IZREDNA PREDSTAVA v ponedeljek 2. 11. ob 19. uri. KARATE IZ HRAMA ŠAOLIN, honkongjkung-fu. Predstave v sredo 4. 11. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 5. 11. ob 19. uri. NA ZMAJEVI POTI, (Bruce Lee), honlkong-kung-fu. Predstave v soboto 7. 11., nedeljo 8. 11 in v ponedeljek 9. 11. ob 17. uri. MLADA ŽENA, ital. erot. komedija. Predstave v soboto 7. 11., nedeljo 8. 11. in v ponedeljek 9. 11. ->ob 19. uri. FILM NI PRIMEREN ZA OTROKE! RDEČILO ZA USTNICE, amer. psih. drama. Predstave v sredo 11. 11. ob 17. in 19. uri ter v četrtek 12. 11. ob 19. uri. MLADINI DO 15. LETA NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! ZMAJI TEŽKO UMIRAJO, honkong-kung-fu, Predstave v soboto 14. 11. in v nedeljo 15. 11. ob 17. in 19. uri. JUNAKI. DISNEYLANDA, amer. ris., predstavi v soboto 14. 11. in v nedeljo 15. 11. ob 10. uri. MATINEJA. PIRANHA, amer. grozljivka. Predstava v ponedeljek 16. 11. ob 17. in 19. uri. OPOMBÀ: Film »Poseben postopek«, »Kdo neki tam poje« in »Erogena cona« sodijo v izbor domačih filmov posnetih v letu 1980 ter vas vabimo k ogledu izrednih predstav! Kino Dol pri Hrastniku VRNITEV TIGRA, honkong-kung-fu. Predstave v soboto 17. 10. ob 18. uri in v nedeljo 18. 10. ob 17. uri. STOPAJ ALI UMRI, angl. avant. Predstavi v soboto 24. 10. ob 18. uri in v nedeljo 25. 10. ob 17; uri. TOM IN JERRY, amer. risanka. Predstava v nedeljo 25. 10. ob 15. uri. MLADINSKA PREDSTAVA. HERBIE POTUJE V MONTE CARLO, amer. komed. Predstava v soboto 31. 10. ob 18.-uri. TEK JE MOJE ŽIVLJENJE, kan. šport. ljub. film. Predstava v nedeljo 1. 11. ob 17. uri. SOSEDA, ital. erot. film. Predstave v soboto 7. 11. ob 18. uri in v nedeljo 8. 11. ob 17. uri. MLADINI DO 15. LET NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! PIRANHA, amer. grozljivka. Predstave v soboto 14. 11. ob 18. uri in v nedeljo 15. 11. ob 17. uri. JUNAKI DISNEYLANDA, amer, risani. Predstava v nedeljo 15. 11. ob 15. uri. MLADINSKA PREDSTAVA. Priporočamo ogled filmov! KRC »14. OKTOBER« HRASTNIK ' Andrej Mlinar ZANIMALO VAS BO SKLENILI DELOVNO RAZMERJE TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase VUKELIČ Olga — odnašalka stekla, HALILOVIČ Munirà — odnašalka stekla, PETROVIČ Branka — odnašalka stekla, BOJKIČ Samir — odnašalec stekla, SPAHIČ Adii — odnašalec stekla, ZAFIROVSKI Dragi -— odnašalec stekla, MARKO Breda — odnašalec stekla. TOZD — avtomatska predelava steklene mase PIRŠ Marino — delavec na kanalu, GABRIČ Teodor — pomočnik strojnika, DUHONJIG Ivan — delavec na kanalu, SIMAKOVIČ Mladinka — kontrolor stekla, OSTOJIČ Milenko — delavec na kanalu, ZORENČ Stanislava — vlagalka v Gilon; DIMITRIJEVIČ Vlastimir — delavec težak v zme-sarni. TOZD — orodjarna strugarstvo ŠTOJS Darko — cizaler, AL AUF Tomislav — kovinostrugar. TOZD — energetika in ostale delavnice TOJNKO Miran — avtomehanik, KAHTERAN Senko — delavec težak na transportu, ZAVRŠNIK Marjan — ključavničar, ĐAFERI Ramadan — delavec težak na transportu, MATEŠIČ Zoran — ključavničar, HOPOVAC Švajbo — delavec težak na transportu, PETRIČ Bojan — elektrikar. DSSS AŠKERC ■ Romana — pripravnik v računovodstvu, KNEZ Marija — čistilka v jedilnici, GLAMATOVIČ Anđa — čistilka v jedilnici, MOHAR Martina — kuharica napitkov, BRATIČ Vladimir — trgovski potnik, BREČKO Vesna — čistilka v jedilnici. PREKINILI DELOVNO RAZMERJE TOZD — ročna in polavtomatska predelava steklene mase SAMOVOLJNA PREKINITEV RADULOVIČ Bosiljka — odnašalka stekla, URBANC Jože — od- -našalec stekla, KAHRIČ Husnija — menjalec klešč in modelov- UMRLI UČESANEK Ludvik — pomožni , delavec (invalid III. kategorije) TOZD— avtomatska predelava steklene mase SPORAZUMNA PREKINITEV KLENOVŠEK Ane-Marie — kontrolor stekla. SAMOVOLJNA PREKINITEV HUZEJROVLČ Muharem — popravljalec orodja, BEKIČ Vinka -f-kontrolor stekla, MERDANOVIČ Muhamed — delavec na kanalu. IZKLJUČENI IZ DO DELIČ Smiljka — kontrolor stekla. UPOKOJENI POBOLJŠAJ Marija — pa'kirec steklenih izdelkov. POISKUSNI ROK TOLJAGIČ Dušan — vlagalec v Gilon, KRIVAK Tomislav — delavec na kanalu. TOZD — dekorirnica in satirnica SPORAZUMNA PREKINITEV PETEK Angela — izmenski vodja v slikarnici. TOZD — energetika in ostale delavnice SAMOVOLJNO KOSTIČ Miodrag — delavec težak na transportu. DSSS SPORAZUMNA PREKINITEV ZALAZNIK Jožica -—čistilka poslovnih prostorov, STOKLASA Nevenka — obračunovalec OD (za določen čas). UPOKOJENI KURENT Vinko — vzdrževalec požarno varnostnih naprav. IZKLJUČENI IZ DO IZEROVIČ Safeta — čistilka v jedilnici,. POROČILI SO SE MOHAR Martina DS — kuharica napitkov in REBERŠAK Peter; DŽURIČIČ Velinka TOZD 2 — kontrolor stekla in SMILJANIČ Gojko; UČESANEK Boris TOZD 4 — cizelér in URBÀJS Ana; GA-VRANOVIČ Stoja TOZD 2 — kontrolor stekla in TOPREK Marinko; BAJRAMOVIČ Tehvida TOZD 1 — odnašalka stekla in SPAHIČ Halil TOZD 1 — predstiskaleC; KLENOVŠEK Franc TOZD 2 — žerja-vist in sušilec peska in KLENOVŠEK Marija. PRIRASTEK V DRUŽINI : HASIKIĆ Refija in Safet .— T>in ELVIR, VINTAR Bojan — sin BOŠTJAN, UČESANEK Boris — sin SAŠO, UDOVČ Matija — sin TOMAŽ, ODŽIČ Ratiko — sinova STOJAN in RANKO, KRŠIČ Anki-.ca in Branko —• sin DEJAN, LU-KIJANOVIČ Milka in Jovan — hči SAŠA, RAZDEVŠEK Marija in Ivan — sin MATEJ, MARČEN Alojz — sin SLAVKO. KRVODAJALCI BIZJAK Izidor DSSS — konstruktor, BESEDNJAK Vanda DSSS — oblikovalec, DOLINŠEK Branko TOZD 5 — delavec težak na transportu, KOLENC Ivan TOZD 1 — pomožni delavec (invalid III. kategorije), KRIŽNIK Ivan TOZD 1 — ročni pihalec, MATEKLEJ Viktorija DSSS — konstruktor. Krvodajalci iskrena vam hvala! DOPISUJTE V STEKLARJA NAGRADNA KRIŽANKA [JU hi OPISE POJMOV, OZNA. Č£N£ S PUŠČICO, DA = JEMO V POMEŠANEM VRSTNEM «EDU : OTROŠKO VOZILO MALEZIJSKI ŠAHIST ZNAMKA JU* GOSL.GOSPO« DINJSKIH STROJEV KOTOR MESTO V ZAHODNI UKRAJINI GLAVNA TELESNA ŽILA UTRI* PALNICA RISTO SAVIN NIKOLA TESLA ANTON NANUT IZRAZ V LINGVISTI* KI, ZEV GLAVNO MESTO ITALIJE NAJVIŠJI BOGOV» V NORDIJSKI MITOLOGIJI SLUŽBA DRUŽBENE. GA KNJIGO* VODSTVA MOŠKO (BOŽIDAR! NIZO* ZEMSKA 8AJE5L0V« NI PRVI LETALEC MEDICIN* SKA STR» GALKA à /J Mj w ► . . ► DRSALKA RODNIMA —J— —T— ORANJE MAKEDONSKI NARODNI HEROJ (M1RČE) PRITOK DONAVE V ROMUNIJI RDEČA POLJSKA CVETICA N0RMANSKI VOJSKO* VODJA ANDREJ HIENG ARGON GLASBENI PEDAGOG DARIAN VRHNJA HALJA MU-SUMANK PREBIVALEC KEKE SAMODEJNI MEHANIZEM USPEŠNA POPEVKA PEVKA IGRALEC ULAGA . PRITOK FULs DE V 2RN PRODNIK RADIJ PROTOTIP IZDELKA ' - ■ MUSLIMAN: SKl BOG . GRŠKI 2GO» DOYINAR OTOK V JADRANU CIKAVT, DROZG SREDIŠČE VRTENJA VODENIČNA OTEKLINA TONE KUNTNER ITALIJANSKI SKLADATELJ (DOMENICO) A MO RET ZEMELJSKA OŽINA NA MALAKI ZNAMKA NAŠE C0* KOLADE PREBIVA* LEC MESTA ARLES REKA MEO ZDA IN KANA. D0ZZNAME. NITIM! SU* POVI MIŠIČNO PROZNO VEZIVO ANTON JANŠA IZLETNIŠKA TOČKA HRAST NlCANGV ÖSUL1N AMERIŠKI VIOLINIST (YEHUDO EKSPERT O VEDI O ATOMIH ŠPANSKI UGIOZNl SLIKAR MJ DRŽAVNA BLAGAJNA MESTO NA ŠKOTSKEM HAŠKOV * DOBRI VOJAK0 PIKAJOČI DVOKRILEC ŠPORTNIK NA SANEH KOVAŠKI PRIPOMOČEK INTELEKT, UM KRAJ NA POLOTOKU PELJEŠCU IGRALKA CRN080RI OTOK V SRE* P0ZEMWÜ TESTENINE NAŠA NEK* DANJA VAR« NOSTNA SLUŽBA NIZEK ZENSKI GLAS T PLAŽA ► ZIDNA OBLOGA PODOLGAST KROŽNIK SLAVNA EPO HA NASE RE^ VOLUCfJE ISABELLE ADJANI NAŠA NAJ» DAUSA REKA NIKA JUVAN 1QRA NA fcH- POLJIH NOČNO ZA« BAVtSČE ! ŠEBIČN0ST, SAMO« LJUBJE \ VSOTA, SEŠTEVEK GLAVNO MESTO AFGANU STANA ] - JVO ŠORLI ODPADKI „ PRI ŽAGANJU GRŠKI JUNAK PRED TROJO HUDI J GLASILO ITALIJAN« SKIH SOČI« ALISTOV - j SMUČARSKO SREDIŠČE NA ŠVED« i SKEW 'j KDÒR MARLJIVO DELA NA KAKEM PODROČJU - ŽIVAHEN MADŽAR. SKl PLES IGRALKA MARi.t JOSE SESTAVILI KARU DREMEL 1 J2 REŠITE NAGRADNO KRIŽANKO DOLG PREČEN DROG NAGRADNA KRIŽANKA Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 100 din 2. nagrada 70 din 3. —7. nagrada po 50 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo Steklarja, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju . bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do torka 27. oktobra. NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradna križanko, objävlje- . no v Steklarju št. 9/1981 smo prejeli 63 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: UREDNIŠTVO: Jasna Rrižner-Kosm — odgovorni urednik, člani: Mili Kobal, Aleksej Us dipl. ing., Zdenka Fabjan, Majda Krošlin, Drago Kreže,Ernest Sihur ing., Karli Dremel in Anita Greben. ODBOR ZA OBVEŠČANJE: Hilda Drame, Franc Šuštar, Ingrid Meterc, Jože Godicelj II, Samo Klemen, Marjana Polzelnik, Janez Ciglar. Izhaja vsakega 15. V mesecu. Naslov: Steklar, glasilo delavcev Steklarne Hrastnik, tel. 814-622, interno 59 in 55. Tisk in klišeji AERO — TOZD grafika Celje. 1. nagrada 100 din: Helena 'Romih, 2. nagrada 70 din: Vojka Rotar, 3. —7. nagrada 50 din: Valerija Kolar, Ervin Predovnik, Rezi Obe-ravner, upok., Olga Pevec, Fanči Žlindra. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: Port Said, kolos, doba, izohipsa, efekt, utor, Rab, ionosfera, šala, Albers, nos, Armavir, Njasa, sodnik, Kanada, psovka, Dumas, Dàlembert, Ero, Taras, Otaru, Nera, trk, cula, napast, Talj, Otoman, ANSA, Canaris, bilten, Faenza, Atena, Arion, Pabst, 'samarij, Rajk, moneta, Eli, Iva, Ikar, Ortler, Nen, Kos. IZ MESECA V MESEC ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, starega. očeta, brata, strica in svaka LUDVIKA UČESANEK se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in izrazili sožalje. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nejga, imu darovali cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega, mu darovali cvetje zboru in godbi na pihala Svobode II. Še posebej bi se radi za pomoč zahvalili Vinku Kerinu, za darovane vence delavcem v brusilnici ter izmenama Grohar in Razdevšek, ki ista nam nudili tudi materialno pomoč. Žalujoča žena Pavla s hčerkama in vsi njegovi. ZAHVALA Db boleči izgubi dragega moža, očeta in deda STANISLAVA PUŠNIK se iskreno zahvaljujemo delavcem na izmeni Grohar v TOZD 2 za podarjeno cvetje. Hvala tudi vsem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Minka, sin Aleš in hčerka Irena z družino. OKTOBER 1981 40 LET REVOLUCIJE IN MOJIH 21 «LET LETO 1941 Namesto svetlobe porajajočega se jutra so se tistega dne na nebu prikazale črne ptice. Najprej povsem majhne in potem vse večje. Hrup in bobnenje sta naraščala, postala sta oglušujoča in nazadnje prerasla v apokaliptičen krik umirajočih ljudi in mest. Bombe so padale — mesta so se spreminjala v ognjeni pekèl, tramovje se je lomilo, prah se je dvigal in se mešal s solzami otrok, ki sp se izgubili v nastalem kaosu. ’ En sam krik strahu in groze se je dvigal z zemlje in napolnil vesolje z mrzlim srhom in duhom po umiranju. VOJNA le nevidne praznine so se počasi prikazale črne sence, pomikale so se neslišno in so bile podobne duhovom. Krvave luknje v njihovih telesih, zamrzujoča sapa pred njihovimi usti in umirajoče misli v njihovih možganih. Bela pokrajina se je zazdela podobna prikazni, neskončna, surova in mrzla kot smrt. Sneg je škripal pod nogami v ritmu umiranja, jekleno orožje se je s svojo težo zarilo v kosti in kožo. Črni vrani so nadletavali skupino in za kolono je ostajala krvava sled — kot kažipot v trpljenje. ROJEVALA SE JE REVOLUCIJA. Bili šo mrtvi, bila so taborišča. Bili so obešeni, Ibili so ustreljeni. Bile so trpeče matere in žene, bili so objokani in lačni otroci. Strah je bil v vseh. Upanje je bilo v vseh. REVOLUCIJA. Neretva, Sutjeska, Kozara, pohorski bataljon in »Naredite mi to deželo zopet nemško!« Ogenj in dim, smrt in življenje, porazi in zmage. Vojna je kot požrešna pijavka sesala kri in se napajala z njo. Umrlo in rodilo se je veliko velikih ljudi. Prišla je zima 1943 in mraz, ki je lomil žive kosti živih skeletov. Med boji in krvjo so se «brali neke noči in spregovorili o novem življenju, lepšem in boljšem, svetlejšem in svobodnem. Govoril je on, ki nas je vodil. Stopal je osamljeni konjenik pred kolono mladih in starih borcev, pred neskončno kolono umirajočih in upajočih. Skozi meglo in sivino je stopal in prišel je do sonca. ROMLAD 1945 Tisto leto je bilo ena sama pomlad. Orožje je pelo pesem zmage, zastave so plapolale in prišla je Svoboda. Bili so oboki iz cvetov mladih češenj in pod njimi uresničeno Upanje, izvojevana Zmaga in komaj rojena Svoboda. Če bi v tistem času ne bilo ljudi na svetu, bi se nekomu, ki bi opazoval to ubogo deželo, zazdelo, da je vseh sedem apokaliptičnih jezdecev preromalo to ubogo zemljo. Popolnoma požgana, porušena, osirotela, zapuščena. Polja so samevala dolga štiri leta, ptice so se izselile. Gozdovi so bili polni grobov in človek kar ne more verjeti, da je bilo v tej objokani deželi dovolj zemlje, da je sprejela vase vse mrtve. Vendar so bili v tej deželi Ljudje, že drugič so dvignili uporniške pesti, močne in žulj ave dlani so bile vajene dela. Dežela, polna brazgotin in komaj zaceljenih ran, je doživljala vstajenje. TO JE BILA REVOLUCIJA. Na novih zemljevidih sveta se je pojavilo ime Jugoslavija. V mnogih srcih ljudi v tem novem svetu se je pojavilo novo ime — Tito. Jugoslavija je postajala Tito, Kardelj, postajala je dežela novih misli, novih sil in čisto nove in posebne svobode. Jugoslavija je postala ljubezen — na brigadirskih trasah in na temeljih novih mest. Jugoslavija je postajala ljubezen do zemlje, prepojene s krvjo in preveč polne z mrtvimi, da bi lahko kdaj koli po-zabila na zaklad, ki ga nosi v sebi. Zaklad mladih src in mlade vere, ki ni nikoli umrla. To je bilo novo življenje. TO JE BILA REVOLUCIJA. LETO 1960 Od tega leta sva rasli skupaj — Revolucija in jaz. LETO 1961 »Tito — oče neuvrščenosti!« Kako bi smeli pozabiti na milijone žrtev vojne? Na pomladi in mlade obešence pod cvetočimi jablanami, na peklenski ogenj krematorijev, na solze in strah tisočih sirot? Gibanje za mir, svobodo in ljubezen. Gibanje za enakopravnost, vseh ljudi sveta, za pravične odnose na Zemlji. TUDI TO JE BILA REVOLUCIJA. Rasli smo skupaj — otroci, rojeni po vojni in tovarne, mostovi, pšenica na poljih, socializem, samoupravljanje in Revolucija. Majhni, a svobodni in uporni smo se uprli Stalinu in vsem sovražnikom, ki so mislili, da smo šibki in utrujeni od bojev. Tudi to je bila revolucija. 4. MAJ 1980 »Delavskemu razredu in delov- nim ljudem Jugoslavije — umrl je tovariš Tito.« Tistega dne je rahlo deževalo. Nebo nam je bilo pripravljeno pomagati in je jokalo namesto nas. Stiskali smo pesti in nismo verjeli, razum je spoznal, srce ni hotelo priznati. Jugoslavija je bila tiste dni najbolj žalosten del sveta in najtišji del sveta obenem. Takrat smo dokončno spoznali, kako zelo smo te imeli radi in kako močno te je cenil in spoštoval ves svat. Pred Hišo cvetja je stal svet in se poslavljal od tebe ... Rada sem te imela. Obljubili smo ti, da bomo šli naprej, po tvoji in naši poti, sami in s teboj v srcih. Hodimo po tvoji poti — TUDI TO JE REVOLUCIJA. ŠPORTNE IGRE MLADIH 1981 Prijetno vzdušje in dobra organizacija je v soboto dne 26. 9. 1981 privabila 100 tekmovalcev — mladih steklarjev iz Slovenije in Hrvatske na športna igrišča v Hrastnik. Športne igre mladih steklarjev so že 8. po vrsti in so postale že tradicionalne. Lansko leto so zaradi smrti našega dragega tovariša Tita odpadle, letos pa je organizacijo prevzela mladina Steklarne Hrastnik. Tekmovanja so se udeležili mladi iz Steklarn Rogaška Slatina, Samobor, Slovenska Bistrica in seveda organizator Steklarna Hrastnik. Mladi steklarji so se pomerili v petih panogah in sicer, malem nogometu, keglanju, streljanju, namiznem tenisu in pikadu. Prireditev sama je privabila lepo število tistih, katerim je šport oziroma telesna kultura blizu, pa naj si bo, da sodelujejo kot aktivni športniki ali rekreativci. Organizator je pripravil vrsto lepih poklonov in seveda prehodni poikal, katerega je prejela najboljša ekipa. Pa si poglejmo rezultate: MOŠKI Rezultati ekipnih tekmovanj Mali nogomet 1. Hrastnik I. 2. Hrastnik II. 3. Rogaška Slatina B. K. Streljanje 1. Hrastnik 2. Slovenska Bistrica 3. Samobor Keglanje 1. Hrastnik 2. Slovenska Bistrica 3. Rogaška Slatina B. K. LETO 1981 Leto stabilizacije in povečane odgovornosti. Leto nemirov in vojn v svetu. Pomanjkanje energetskih surovin, atentati, vojna v Iraku in Iranu. Državni udari in prevrati. Gospodarska situacija se je v prejšnjih letih močno poslabšala, delali smo manj kot smo porabili, potrebna je dosledna gospodarska stabilizacija. Tudi to je Revolucija. Revolucija je mlada in pogumna ženska na barikadah, v rokah drži rdečo zastavo .. . Revolucija je Svoboda, Mir, Ljubezen. TUDI JAZ SEM REVOLUCIJA. Sonja Juvan ---------------------4___________ Namizni tenis 1. Hrastnik 2. Rogaška Slatina B. K. 3. Slovenska Bistrica Pikado 1. Hrastnik 2. Rogaška Slatina — šola 3. Samobor Zenske - Rezultati ekipnih tekmovanj Keglanje 1. Hrastnik 2. Rogaška Slatina B. K. 3. Slovenska Bistrica Streljanje 1. Rogaška Slatina — šola 2. Hrastnik 3. Rogaška Slatina B. K. Pikado 1. Rogaška Slatina B. K. 2. Rogaška Slatina — šola 3. Slovenska Bistrica Skupni zmagovalec ŠIMS 81 je ekipa iz Steklarne Hrastnik, ki je osvojila v skupnem seštevku 24. točk in s tem dobila v čuvanje prehodni pokal športnih iger mladih steklarjev do naslednjega športnega srečanja, ki bo v letu 1982. Ostale ekipe so se razvrstile po naslednjem vrstnem redu: točk 2. Slovenska Bistrica 12 3. Rogaška Slatina B. K. 11 4. Rogaška Slatina — šola 10 5. Samobor 9 Tako je Hrastnik in mladina Steklarne Hrastnik še enkrat pokazala, da je v letu jubilejev zbližala mlade steklarje Slovenije in Hrvatske, ki so v športnem duhu in fer igri pokazali, da so pravi nosilci Titove ustvarjalne poti. Mladina in njeni organi se po tej poti zahvaljujejo vsem družbeno političnim organizacijam in vodstvu DO Steklarne Hrastnik za materialno pomoč in nasvete, kajti le takšne prireditve sklepajo prijateljstva, zato iso zadnji stiski rok ob slovesu dokaz, kako skupen cilj poveže mlade ljudi in koliko zadovoljstva prinese uspešno opravljeno delo. Nasvidenje v letu 1982 na ŠIMS. Anita Mladinsko prostovoljno delo Mladinsko prostovoljno delo je pomemben dejavnik v naši samoupravni družbi, kar so pokazali tudi dobri rezultati s tega področja. Minilo je spet poletje in z njim mnoga opravljena dela brigadirjev. Center za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS Hrastnik nam je'v teh dneh poslal informacijo o rezultatih z letošnjih zveznih in republiških MDA. Hrastniški brigadirji, med katerimi so tudi brigadirji iz naše delovne organizacije, so v letošnjem letu sodelovali na naslednjih akcijah in prejeli naslednja priznanja. 1. MDB 3. julij, Hrastnik. Ta brigada je sodelovala na zvezni MDA Posočje 81. Štela je 46, brigadirjev. Starostno povprečje brigade je bilo 16,7 let. Briga- Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Foto: B. Volaj da je na akciji prejela TRAK AKCIJE, kot najvišje priznanje izmene ter ibila predlagana za plaketo Veljko Vlahovič, kot najvišje priznanje MDB v Jugoslaviji. Prav . tako je bilo 14 brigadirjev nagrajenih z udarniškimi značkami, 12 brigadirjev pa je prejelo pohvalo. 2. MDB »Rdeči revirji« Ta brigada je bila sestavljena iz mladih iz vseh treh zasavskih občin. Za to brigado nismo ' uspeli zagotoviti dovolj mladih, vzrok tega pa je po naši oceni, da je bila brigada v prvi izmeni, to pa je v času pouka v šolah. Brigada je sodelovala na republiški MDA Bela Krajina. 3. Pionirska delovna brigada »Rdeči revirji« Ta brigada je bila sestavljena iz pionirjev vseh treh zasavskih občin. Iz Hrastnika je sodelovalo 20 pionirjev in 1 mentor. Predhodna ocena je, da mentorji niso opravljali svoje naloge ter da je bila brigada prepozno formirana in za to slabo pripravljena. 4. MDB »Steklarji YU« V tej brigadi, kot je bilo že sporočeno, je sodelovalo 13 mladih iž naše občine, od tega 6 mladih iz naše DO. Brigadirji so opravljali dela na športnem objektu, ki ga pripravljajo za OI Sarajevo 81. Po besedah brigadirjev iz naše DO, so bila dela precej težka, vendar pa so z malo volje in dobre orga-. nizačije pozabili tudi na vse žulje, ki so jih še teden dni po prir hodu domov, spominjali na delo v brigadi. Organizacijski odbor bri-_ gade Steklarji YU, nam je poslal karakteristiko naših brigadirjev, v kateri sporočajo, da so vsi naši brigadirji zadovoljivo opravili svoje delo na trasi in s svojim tovariškim obnašanjem pripomogli k , širjenju bratstva in enotnosti. Vsi ti rezultati pa so odraz večmesečnih predhodnih priprav bri- Dva za enega, eden za dva. Foto: B. Volaj gadirjev, ki so sodejovali na drugih lokalnih akcijah v občini. Tako so mladi Steklarne opravičili zaupanje mladinske organizacije in samoupravnih organov DO Steklarna Hrastnik, katerega so dobili ob vstopu v mladinsko delovno brigado Steklarji YU. Zelja posameznika je naloga mladinske organizacije, da slehernemu mlademu človeku omogoči udeležbo v mladinsko delovno brigado na katerokoli akcijo širom Jugoslavije. Zatorej nasvidenje na MDA v letu 1982. Uredništvo , Dopisujte v Glas mladih TISTI DAN Pomlad je onemela v svoji lepoti. Dih smrti je upognil veje naših misli. Prazni so brsteči plodovi. Bolečine polno je naše jutro. Ne slišimo žgolenja ptic, le kriki iz globin srca silijo v nebo. Oprosti pomlad, da te ne čutimo. Oprosti sonce, da te ne vidimo. Oprosti življenje, da te ne maramo. Povejte svetu, da so dovolj-globoke korenine naše pomladi. Korenine bratstva in enotnosti, spoštovanja in zvestobe, svobode in miru korenine človeka — Tita, ki ga brezmejno ljubimo. Halil Spahič TITO Tito je čovek, čovečanstvo, čovečnost. Tito je buna, budnost, budućnost. Tito je vest, vesnik, pesnik. Tito je ime, imenica, imenitelj. Tito je borac, soborac, sveborac. Tito je zamah, zanos, zastava. Tito je podvig, pobrat, pobeda. Tito sam ja, Tito si ti, Tito smo svi. Stanko Stojančič KVIZ ZNANJA Po dolgi razpravi na uredniškem odboru Glasa mladih, smo se dogovorili, da bo v bodoče v Glasu mladih zopet KVIZ ZNANJA. Pred vami jev tem mesecu malce lahek kviz, kar pa ne pomeni, da bodo naslednja vprašanja tako lahka. Kdo si želi svoje znanje oceniti, naj le poskusi rešiti vprašanja, svoje odgovore pa pošljite na Uredništvo Steklarja. Pa veliko sreče! 27. januarja 1942 se je začel legendarni pohod 1. proleterske brigade med drugo sovražno ofenzivo, čez neko planino po kateri se tudi imenuje ta pohod. Kako se imenuje ta marš? Skladatelj je bil rojen 27. 1. 1756 v Salzburgu. Na njegovo čast vsako leto prirejajo tudi glasbeni festival. Najbolj so znane njegove opere: Čarobna piščal, Figarova svadba, Don Juan... Kako se imenuje ta skladatelj? Kmalu po okupaciji so se v številnih naših gozdovih ustanavljale prve partizanske čete. Borci iz teh čet so organizirali številne sabotaže, preganjali ovaduhe, napadali nemške avtomobile. Tako je neka četa 18. septembra 1941 leta napadla Nemce in v spopadu z njimi jih tudi nekaj ubila. Za maščevanje so Nemci požgali tudi neko vas, katera je bila tudi prva slovenska požgana vas. Katera? Kje se je začelo prVo zasedanje SNOS, ki je bil 19. 2. 1944. Na njem se je sestal izvoljeni SNOO pomnožen še z nekaterimi člani, ki še je tu preimenoval v SNOS katerega so tu preimenovali, razglasili za prvo slovensko narodno skupščino, predsedstvo SNOS pa za prvo slovensko začasno vlado? Katera dva brata sta 17. 12. 1903 leta izvedla prve štiri polete z letalom na motorni pogon. Leti so trajali od 12 do 59 sekund, proga pa je bila dolga od 36 do 260 metrov?