•aontelji: občinska konferenca SZDL mmtt, Kranj, Radovljica, Skofja Loka a Tito - Izdaj« Časopisno podjetje ftsIriBJ - Glavni urednik Igor Slavec 'Manorni urednik Andrej 2alar »Narod si bo pisal sodbo sam,« je preroško zapisal Ivan Cankar in narod si je v krvi in znoju zapisal svoj srečni, mirni in enakopravni današnji dan ... Kranj, petek, 24. 4. 1981 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA GORENJSKO m DESETLETJA BO MINILO MEDELJEK naško bilo dejanje iroda iUndeseti obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte naroda zvenijo v ušesih besede pokojnega . ^rdetfa, izrečene o tej edinstveni organizaciji slo-m naroda, ki je s svojo partijo in fronto začel sam ^oojo, narodovo usodo, besede, ki imajo tako globok "ti tudi danes, štiri desetletja po zgodovinskem dejanju v urjemvili v Ljubljani. u, tOwobodilna fronta slovenskega naroda nikdar m bila fgotjna politična kombinacija posameznikov. Bila je živo kak samo, junaška poteza narodova, njegovih ljudskih fjKMttku, ko seje narod zavedal, da seje nadenj zgrnila kgofa nevarnost, ko se je zavedal, da se pričenja boj za Slovenska Osvobodilna fronta je znova in znova doka tla, da so trdne in napredek prinašajoče odločitve samo $ katerimi soglaša ljudstvo. Fronta pa je nastala in se jala kot vseljudsko osvobodilno gibanje, katerega no pa enotnost je omogočala tudi uveljavitev enotnega ~ Jga vodstva. Fronta ne bi bila fronta, če bi bila rezul-„.jUjanja posameznikov, če bi bila samo politična jžnacija. Fronta mora biti gibanje ljudstva. Biti mora i Iger delamo, kjer rešujemo vsakodnevne praktične m, kjer je treba voditi delo, dajati pomoč in pobude jSum organom. V Osvobodilni fronti je treba vzgajati f v prepričanju, da je delo posameznika del splošnega t, da je od uspeha posameznika odvisen splošen uspeh, t mora biti Osvobodilna fronta blizu ljudstva, v ljudstvu i. Iz njega mora črpati moč in med ljudi se mora moč ' mobilizirati, vzpodbujati in iskati perspektive, kšnih temeljih, ki jih je preprosto, vendar popolno Edvard Kardelj, je zmagovala Osvobodilna fronta, je neusahljiv učbenik za naše vsakdanje politično •»upravnih in drugih organih, v okoljih, kjer >, v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, i nas uči, da moramo tja, kjer so ljudje, da posluh za njihove probleme in predloge, da in tovariška beseda orožje socialističnega samo-razvoja, za katerega smo se odločili, ko smo Še kasneje, ko smo premagovali za mnoge nepre-Osvobodilna fronta je med vojno mobilizirala, Prav takšno poslanstvo ima danes socialistična j vse v njej združene organizacije. ico resnično junaškega dejanja slavimo. Kako bi bih' z nami tudi vsi, ki so pred štirimi desetletji rito, jo gradili in bogatili do današnje socialistične tli uhajajo h Kidriču, Kardelju, ki sta prekmalu ko popoln bi bil naš praznik, če bi bil med nami tako popolno in ustvarjalno doumel pomen Osvo-onte slovenskega naroda. Njih in vseh znanih in junakov boja in fronte se spominjamo. Nase in je praznovanje, njim in nam velja trajno naše delo, ta čast, naše spoštovanje, naš spomin. To je dolžnost ftojnega naslednika, dolžnost in čast svobodnega in naroda! J. Košnjek Izobesimo zastave! <>b letošnjem dnevu Osvobodilne fronte slovenskega naroda, 27. aprilu in delav skem prazniku 1. maju bomo pomembnim praznikom dali primerno obeležje. Obeani in delovni ljudje Gorenjske, nase prireditve in ™* praznovanje dneva Osvobodilne fronte slovenskega naroda ter 1. maja bo ie svecanejie in se bolj praznično, će bomo izobesili zastave. Prav tako je prav, da poskrbimo za cisto in lepo okolje. Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko J Jutri v Podljubelju gorenjski kros Organizatorji spomladanskega gorenjskega krosa so Tržičani, pokrovitelj pa je časopis Glas — Začetek tekmovanja jutri ob desetih dopoldne TRŽIČ - Pod pokroviteljstvom našega časopisa bo jutri, 25. aprila, ob desetih dopoldne na motokros progi v Podljubelju gorenjsko prvenstvo v spomladanskem krosu. Prireditelja tekmovanja sta komisija za rekreacijo TKS Tržič in atletska sekcija tržiškega Partizana. Za tekmovanje se lahko prijavite še danes do desetih dopoldne na naslov TKS Tržič, Heroja Bračiča 4, telefon 50-342. Tekmovalci bodo razdeljeni v 18 kategorij. Proge bodo dolge od 1000 do 5000 metrov. Pionirji bodo tekli na 1000 metrov, mladinke in mladinci na prograh, dolgih od 1600 do 3000 metrov, člani in veterani na 5000 in 4000 metrov, pripadniki JLA pa na tri kilometre. Na tekmovanju imajo pravico nastopiti reprezentance gorenjskih občin, izbrane na občinskih prvenstvih. Vsaka ZTKO ali TKS občine lahko prijavi le eno moštvo. Pionirske ekipe lahko štejejo največ 7 tekmovalcev, od katerih trije najboljši štejejo za ekipno uvrstitev. V drugih kategorijah je število tekmovalcev neomejeno, vendar za končno uvrstitev prav tako štejejo trije najboljši. Prvi trije v vsaki kategoriji dobijo kolaine, prvih pet pa diplome Kros 81. Ekipe prejmejo pokale. Kavcija za startne številke znaša 500 dinarjev. Vrnjena bo po vračilu startnih številk. jk Pospremimo Titovo štafeto! V rojstvu prvega pomladnega dne je iz črnogorskega glavnega mesta, ki ponosno nosi Titovo ime, krenila na dolgo pot po domovini letošnja štafeta mladosti, Titova štafeta. »Odločno bomo nadaljevali pot, ki jo je začrtal tovariš Tito, in varovali največje pridobitve revolucije, zlasti bratstvo in enotnost,« je sporočilo in obljuba, ki jo spremlja iz kraja v kraj. Prenašajo jo milijoni rok razigrane mladosti. Vase sprejema želje, misli in odločenost pionirjev, mladincev, borcev, pripadnikov JLA ter delovnih ljudi in občanov, da pod vodstvom zveze komunistov Jugoslavije neoma-jano in dosledno nadaljujemo Titovo pot socializma, samoupravljanja, človekove sreče in miru, pot, ki smo jo sami izbrali, ko smo uresničevali stoletne želje in težnje naših narodov in narodnosti ter interese delavskega razreda. Točno pet minut čez enajsto, 27. aprila, štafeta mladosti stopa iz Vodic na gorenjska tla. Prvi jo bodo ponesli mladi iz škofjeloške občine, istega dne pa bodo ta izvirni simbol bratstva in enotnosti ter privrženosti Titovemu delu, pozdravili tudi v vseh drugih gorenjskih občinah. Na poti ljubezni jo sprejmimo z željami za dobrobit naše družbe in s spominom na lik velikega voditelja in človeka, tovariša Tita! Od ŠkofjeloČanov bodo šta-fetno palico ob 12.05 v Žabnici prevzeli kranjski mladinci, ki jo bodo ob 14.20 na Golniku predali Tržičanom, le-ti ob 15.22 v Pod-taboru radovljiškim vrstnikom, medtem ko jo bodo Jeseničani sprejeli ob 16.35 v Poljčah. Prenočila bo v Tičarjevem domu na Vršiču, v torek zjutraj ob 6.30 pa jo bodo prevzeli mladi iz tolminske občine. Ob sprejemu štafete mladosti v vseh gorenjskih občinah priprav ljajo slovesne prireditve z bogatimi kulturnimi programi, na katerih se bo njena pot zlila z lokalnimi štafetami; v Skofji Loki s poljansko in selško, v Kranju s štafeto, ki bo krenila z Visokega, v Tržiču s storžiško in ljubeljsko, v Lescah z jeloviško, na Jesenicah s štafeto Karavanških kurirjev NOB ter triglavsko štafeto, ki bo zvezno počakala v Mojstrani. H. J. Iz Osvobodilne fronte nam je zrasel nov dan, svoboden, delaven in ustvarjalen, vsem pravičen in enak, zato naj vam bo praznik Up in prijeten... i*i leisleisi OBIŠČITE PRODAJALNE MERKUR KRANJ LJUBLJANI ŠKOFJI LOKI GORENJI VASI NAKLEM RADOVLJICI LESCAH NA BLEDU IN JESENICAH G LAS 2.STRAN PO JUGOSLAVIJI Biografija J osipa Broza Tita Lani poleti je izšla prva knjiga »Novih prispevkov za biografijo Josipa Broza Ti ta«, ki so jo natisnili v 40.000 izvodih, sedaj pa izdajatelji Mladost, Spektar in Lubur nija hkrati s tiskom druge knjige, ki obravnava Titovo življenje in delo od rojstva do leta 1945 in bo izšla ob 40-letnici vstaje 4. julija, že ponaaskavajo prvo knjigo v 20.000 izvodih. Tretja knjiga, ki obravnava obdobje, od leta 1945 do 1956, bo izšla oktobra, zadnja četrta knjiga pa predvidoma prihodnje leto. Kmalu bo izšla tudi posebna izdaja za tujino. Nagrada Edvarda Kardelja 27. januarja prihodnje leto naj bi prvič podelili nagrade Edvarda Kardelja. Podelje vali naj bi jih vsaka štiri leta, vedno na dan njegovega rojstva. To je med drugim določeno v zakonu o nagradi Edvard Kardelj, ki so ga v sredo sprejeli delegati zveznega zbora zvezne skupščine. Nagrada Edvard Kardelj se ustanavlja kot družbeno priznanje, s katerim naj bi traj no obeležili delo Edvarda Kardelja. Njegovo bogato delo je vgrajeno v dosežke socialistične revolucije in zato naj bi nagrado podeljevali za največje dosežke, s katerimi se lahko prispeva k razvoju teorije in prakse socialističnega samoupravljanja. Enaki prejemki tudi za zgubaše Na sredini seji zveznega zbora zvezne skupščine so delegati po hitrem postopku sprejeli spremembo zakona o sanaciji in prenehanju orga mzacij združenega dela. Na ta način so olajšali položaj "vcev, zaposlenih v orga- S posveta predsednikov svetov za razvijanjem ohranjanje tradicij NOB in spomeniško vanho V celoti je resnica Kranj - V sredo dopoldne je bilo v Domu JLA v Kranju predavanje, ki ga je ob 40-letnici ustanovitve OF pripravil Pokrajinski štab za ten torialno obrambo Gorenjske za starešine stalne sestave. O zgodovinskih dogajanjih pred 40 leti je govoril narodni heroj generalpolkovniK Rudolf Hribemik Svarun, ki je obenem predstavil tudi svojo knjigo Opredelitev. Predavanju so prisostvovali tudi predstavniki kranjskega in gorenjskega družbenopolitičnega življenja. - Foto: M. A. _ Ivan Kapel novi predsednik sve-od dela nizacijah združenega dela, ki so lani ali bodo letos po slovale z izgubo. Dosedanji zakon je bil do zgubašev zelo strog in je do voljeval izplačevanje osebnih dohodkov v najboljšem primeru le do višine povprečnih osebnih dohodkov zaposlenih v panogi, v katero sodi delovna organizacija z izgubo. Sprejete spremembe zakona pa bodo kolektivom, ki so že lani imeli nepokrito izgubo ali pa bodo prikazali izgubo v letošnjih periodičnih obračunih in je ta izguba manjša od vsote, ki jo imajo v rezervnem skladu, omogočile tolikšne akontacije osebnih dohodkov, kot so predvideli v svojih samoupravnih aktih, Posojila za kritje izgub Poslovne banke Makedonije bodo tudi letos večino sredstev, potrebnih za pokrivanje izgub v gospodarstvu, zagotovile prek sanacijskih kreditov. Združena gospodarska banka je te dni že odobrila 19 sanacijskih kreditov v skupni vrednosti 550 milijonov dinarjev, med katerimi kar 387 milijonov odpade na posojilo železarni Skopje. Milijon ton iz Kostolca V energetsko-industrij-skem kombinatu »Kostolac« bodo odprli nov premogovnik »Poljana«, v katerem bodo nakopali milijon ton lignita letno. Lignit iz tega rudnika bo namenjen predvsem za široko porabo v vzhodno srbskih občinah. S premogom bo oskrboval tudi termoelek trarno Morava pri Svilanjcu. Tržič - Na torkovi volilni seji občinskega sveta zveze sindikatov Tržič je bil za novega predsednika izvoljen Ivan Kapel, vodja temeljne organizacije Oplemenitilnica v Bombažni predilnici in tkalnici. V minulih letih je opravljal vrsto odgovornih nalog. Bil je predsednik komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS in član te komisije pri medobčinskem svetu ZKS za Gorenjsko, član republiškega odbora delavcev usnjarske in tekstilno predelovalne industrije, član občinske konference ZKS Tržič, predsednik poslovnega odbora, odbora za delitev dohodka in osebnih dohodkov ter član delavskega sveta v Bombažni predilnici in tkalnici. Ob prazniku odlikovanja Kranj - Ob prazniku Osvobodilne fronte in prvem maju bodo v kranjski občini podelili številna odlikovanja predsedstva SFRJ. Sinoči so na Zlatem polju podelili štiri državna odlikovanja, danes pa bodo slovesnosti v Zvezdi, pri Vodovodnem stolpu in na Primskovem. V tovarni Zvezda bodo ob enajstih podelili 11 odlikovanj, ob 18. uri pri Vodovodnem stolpu 13 odlikovanj in na Primskovem ob isti uri 11 odlikovanj. V sredo, 29. aprila, ob 13. uri pa bo predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič podelil 40 odlikovani predsedstva SFRJ. -jk Član predsedstva občinskega ta zveze sindikatov Tržič je 1978. leta, od lani je bil podpredsednik, predsednik sveta za planiranje in predsednik odbora za pripravo III. kongresa samoupravljalcev. Razen tega pa dela še kot delegat v družbenopolitičnem zboru skupščine občine Tržič in v skupščini gorenjskih občin, član komisije za družbeni nadzor pri skupščini občine ter član odbora za planiranje in razvoj pri medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko. Za podpredsednika občinskega sindikatov Tržič pa so Pavla Jermana, tehničnega vodjo v Tiku, člana predsedstva občinskega sveta in predsednika odbora za inventivno dejavnost. Kranj — Da bi spregovorili o delu svetov za razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo, o delovanju delegatov, letošnjem in srednjeročnem programu, o stanju muzejev revolucije NOB na Gorenjskem, zgodovinopisju OF, problemih podpisnikov družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov ter o aktiviranju zgodovinskih društev in ustanavljanju novih, je Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko sklical širši posvet, kamor so bili vabljeni tudi delegati vseh občinskih in medobčinskih družbenopolitičnih organizacij. Udeležil se ga je tudi Albert Jakopič-Kajtimir, predsednik sveta za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo pri RK SZDL. Iz bogate razprave je zaključiti, da so vsi tovrstni sveti po Gorenjskem delavni, da je pokazati že vrsto uspehov, potrebnih pa bo še veliko naporov, da uresničimo vse, kar smo si zadali. Spomeniško varstvo je formalno urejeno, podpisani so družbeni dogovori in samoupravni sporazumi s posameznimi delovnimi organizacijami, šolami, društvi, ki skrbe za posamezne grobove in obeležja^ * Niso SHIIIC*...*; e------ pa še urejeni lastniški odnosi. Tu gre vse prepočasi in skupščine občin hi morale pri tem bolj pohiteti. Vprašanje je tudi postavljanje novih obeležij, kajti dobro vemo, da marsikateri velik, pomemben dogodek iz naše borbe še ni dobil pravega mesta. Ne gre pa zametovati ideje, ki jo je dal predstavnik iz Radovljice, da hi po krajevnih skupnostih, vaseh, enotno označili vse hiše, ki so bile pomembne za NOB. sveta zveze delegati izvolil Niko Sedej novi predsednik občinskega sveta SZDL a novega pred-Skofja LoKa "° uv/Pta Zveze sednika »Minske^ «veU / sindikatov,so_ naJg^Tklezni-seji izvolili Ntka^eja y kov, vodjo *P}™"eW dolgoleten NIKO. Predsednik j; « j; Predsednik ilitičen c delavec- in tovariš. pa je miv, . vsekakor muzeji. Tu bi moralo več ljudi delati prav po tem vprašanju. Le enega človeka ima muzej zdaj nastavljenega za zgodovinopisje za vseh pet občin, pa še pri tem se zatika pri finančnih sredstvih, ki naj bi jih prispevale vse gorenjske občine. Pri takih stvareh res ne bi smeli biti drobnjakarski, po gorenjsko zaprti. Široko delo je zgodovinopisje NOB, ki ima korenine daleč nazaj v borbi našega delavskega razreda. Skušati je treba zajeti vso, kajti le v celoti se bo pokazala prava resnica naše borbe in hotenj. Seveda pa je treba kar najbolj pohiteti, kajti ljudi, ki so bili priča tej naši veliki revoluciji, je vsak dan manj. Seveda posvet ni mogel tudi mimo muzeja NOB Gorenjske v Begunjah. Stabilizacijska prizadevanja morda malce odmaknila, tod« \ planih naslednjega srednjenViien obdobja Gorenjske je zajet, dogovor jena sredstva se bodo vsako leto zanj zbirala, 1983 pa bomo dokončno videli, kdaj bomo z gradnjo pan-ljona, ki naj bi bil moderen kot M najmodernejši tovrstni nraseji [ svetu, lahko začeli. Malce kritično pa je bilo spregovorjeno tudi o predavanju nafc zgodovine po šolah. Premalo je je ah pa je podajana na način, ki mladini k ustreza, kajti na vsa ta dogajanja gleda z drugačnimi, neprizadetimi očmi, drugačnimi življenjskimi nazori. Vsekakor pa bo treba za nadaljnje delo med borci in organizacijami«« vsem delom po borčevskih vpraJa-njih na Gorenjskem več povetano-sti. Prav tako pa mora biti enotno« tudi med političnimi organizacija« Gorenjske, ne pa da se sile izgubljaj« v lokalističnih težnjah. D. Dolenc PTT štafeta Mladi PTT delavci so se dogot*' rili, da v čast 40. obletnice vsta*, jugoslovanskih narodov in narod* sti organizirajo prvo PTT štafeta Na pot je krenila 1 apnla. Beograd pa bo prispela na da* mladosti, 25. maja. Izročili n predsedstvu SFRJ in predse* centralnega komiteja ZKJ Na svoji poti bo obiskala v* .. delovne organizacije po domovini 1 Sloveniji se ie zadrževala od 15 » 21. aprila. Mladi so ji povsod pnaa-; vili svečane sprejeme s kratkim turnim programom, ki so * it udeležili tudi številni delavci t, predstavniki družbenopolitični organizacij. D. Dremoia ^ibenopoliti^n^avec sodelovati zal že 7. aciji ter socialistični Spominsko obeležje v Delnicah Občinska komisija kurine\ n Združenju ZB NOV Skofja Lokali v sodelovanju z družbenopolitičnim. I organizacijami Poljan nad Sktjfll Loko odkrila v nedeljo. 3. maja. c*, 14. uri v Delnicah, na hiši Peten*-' ljevih, po domače pri Remcu, i minsko obeležje relejni kurirski staji G-5. Na slovesnost in tovariško siva nje vabijo v«e nekdanje kunm borce in aktiviste, predvsem pa Mrl dino. in pripravljenost aktivno BC na vseh področjih, je poka v ntonoraki organ« pic v sindikatu, i zvezi komunistov, katere od leta 1959. Opravljal je in funkcije. Med občinskega nskega aktiva član IS občinske skupščine in druge. Sedaj je med delom v kasneje zvezi in član je _ še opravlja številne drugim je bil predsednik občinskega komiteja I,MS, član občinskega sindikalnega sveta, sekretar " ZK za Selško dolino ske skupščine in druge. _ drugim član OK ZKS, član komisije za kadrovsko politiko pri MS ZK za Gorenjsko in je predsednik syeta KS Železniki. Za svoje delo je prejel že več priznanj. Med drugim red dela s srebrnim vencem in lani na predlog občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka nagrado samoupravlja vcev. L. B. 1 J Krajevni praznik na Bohinjski Beli - Tudi letos so ob krajevnem prazniku na Bohinjski Beli pripravili pester program prireditev: izvedli so sektorsko mokro vajo, pripravili slavnostno sejo skup ščine ter spominski pohod na Slamnike. V soboto, 18. aprila, pa je bila osrednja slovesnost z odkritjem spominskega obeležja kurirski postaji G-30, ki je bita med NOB na Slamnikih, pri podružnični šoti na Bohinjski Beli. V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zbor osnpvne šole z Bleda, recitator ji podružnične šole, garnizije JLA in mladinska organizacija Bohinjska Bela. - Foto: D. Sedej Proslave in prireditve JESENICE - Osrednja proslava v počastitev 27. aprila - dneva OF 40-letnice ustanovitve OF, 40-letnice vstaje ter 1. maja bona Jesenicah du* ob 19 uri v gledališču Toneta Cufarja. Na slovesnosti bodo podeljen« tu* priznanja OF in srebrni znaki sindikata. KAMNIK - Tradicionalno srečanje delavcev in občanov Kamnika be v petek, 1. maja, ob 10. uri v Kamn«k. Bistrici. Na svečanosti bo tudi podeht* srebrnih znakov sindikata. Po bogatem kulturnem programu, v katerem bo » stopila tudi kamniška godba na pihala in folklorna skupina .Kamniška Bistrv ca« bo zbrane zabaval ansambel »Bratov Poljanšek«. KRANJ - Občinska proslava v počastitev 27. apnla _ dneva OF a 1 maja ter 40-letnice vstaje bo danes zvečer ob 18. uri v Kulturnem domu* Visokem. Slavnostni govornik bo soustanovitelj OF slovenskega naroda tovu* Tone Fajfar. Podeljena bodo državna odlikovanja in občinska priznanja Of Danes ob 17.30 bo pred Kulturnim domom Visoko start lokalne mladina. KŠ Vodovodni stolp - Proslava v počastitev dneva OF in 1. maja bo danes ob 18. uri v avli OS Simon Jenko. Cerklje - Osrednja proslava na območju sedmih krajevnih skumtti Cerkeli v počastitev dneva OF, 40-letnke ustanovitve OF, 40-letnice vata** 1 maja bo jutri, v soboto. 25. aprila, ob 19. un v dvorani zadružnega dona t Cerkljah Podeljena bodo tudi krajevna priznanja OF. V kulturnem program bo sodeloval Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane. Okroglo - Proslava v počastitev 39-letmce tragedije v okrogelski jami bo v nedeljo, 26. aprila, ob 14. uri pri spomeniku na Okroglem. Naklo - Jutri, v soboto, 25. aprila, se bo ob 15.30 pričel pohod od spone nika do spomenika. .... , RADOVLJICA - Osrednja občinska proslava 27. apnla - dneva 0F bo danes ob 19.30 v festivalni dvorani na Bledu. Na svečanosti bodo podeljena hi* občinska in krajevna priznanja OF. SKOFJA LOKA - Danes bo ob 11. un v Železnikih svečana otvorite, novih prostorov Iskre, ki bo združena s praznovanjem 35-letnice kovinam«» Železnikih in 40-letnice ustanovitve OF. Slavnostni govornik bo Metod Rotu zvezni sekretar za zunanjo trgovino. Na proslavi bodo podeljena tudi priznanji predsedstva SFRJ, srebrni znaki sindikata m pnznanja organizacijam umite negaDanes ob 18.30 bo proslava 35-letnice ustanovitve NIKO zadruge in 40-l«t niče OF v kinodvorani Obzorje, ob 20. uri pa skupna zabava v Kulturnem dormi Železniki. ^ ' • V četrtek, 30. aprila, bo ob 19. un v Kulturnem domu Železniki »kupna zabava s plesom. , __ BukovMica - Proslava 40-letnice ustanovitve OF bo v krajevni skupnosti BukovSčica v nedeljo, 26. aprila, ob 15. uri v dvorani zadružnega doma Na proslavi bodo podeljena krajevna priznanja OF, v krajevno konferenco SZDL pa bodo ob tej priložnosti sprejeli tudi nove člane. Javorje - V nedeljo, 26. aprila, ob 15. uri bo v Javorjah odkritje spo-menika padlim borcem NOV 1941-45. Spomenik je delo domačina Petra Jo«-novica iz Žetine. Slavnostni govornik bo Tone Volčič-SaAo. komandant Ski* jeloškega odreda. Delnice - V nedeljo, 3. maja, bo v Delnicah pn Poljanah nad Skorjo l.oko pri Remcu odkrito spominsko obeležje relejni kurirski postaji G-5. Žiri - Danes ob 18.30 bo v Žireh v osnovni Soli Padlih prvoborcev spominska proslava ob odkritju slik padlih prvoborcev, po katerih se Šola imenuj*, in krajevna proslava ob 40-letnici OF in 1. maju. TRŽIČ - Slavnostna akademija ob 40-letnici vstaje, 40-letnici OF in ob 1. maju bo v četrtek, 30. aprila, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Trticu N» slovesnosti bodo podeljena priznanja OF, srebrni znaki sindikata in napad* inovatorjem leta. _ Kfaiji družbenih objektov v kranjski občini ospodarno naložen dinar M milijonov dinarjev so od leta 1975 dalje "' delovni ljudje in občani kranjske občine gradnjo družbenih objektov v krajevnih ttih — Zamudniki morajo najkasneje v mi letu poravnati obveznosti — Prizna -koordinacijskemu odboru za prizadevno delo lhtenje denarja — Denar namenili za 48 ob- - Komite za družbenr kranjske skupščine in odbor za uresnire programa gradnje družbenih v krajevnih skupnostih obrtne poročata <» oprav (Mu v zadnjih petih letih, ljudje in občani so združe *w ta gradnjo pomembnih bal objektov, katere bi brez zbiranja denarja težko Ml To je gospodarno naložen *je kranjske e skup&či ne P Skupščina kranjske t potrdila poročilo o lan km aodnika za prekrške, j f i ugotovitvami poroči-fcrrilo zadev, ki jih mora in reševati sodnik za povečuje Opravljeno je delo. Pripad zadev je di tega prihaja tudi do 4up*čine so ob obra vna j opozorili, da bi moral a prekrške, nameniti se več (ioariplini pri u resnice ^jgkih predpisov. Taksna v cene. delovanje sistema devizno poslovanje itd. i prekrške bo priporočila Jjoftrval pri prihodnjem p« so posebej opozo-roedaebojne odnose v ti organa za prekr-so komisijo za volitve. . m administrativne za-'•izonere razišče in predlaga V*hc*i skupščini. denar, ki ga ljudje |M>navadi obogatijo Se s svojim delom in prispevki. V kranjski občini so na osnovi posebnega družbenega dogovora zbrali od leta 1975 dalje nad 260 milijonov dinarjev, ki so bili vloženi v 48 najrazličnejših družbenih objektov občine od novih sol in vrtcev do igrišč, vodovodov, cest. kulturnih domov itd. S tako zbranim denarjem so v kranjski občini zgradili osnovni soli na Primskovem in na Planini, vrtca v Preddvoru in na Planini, namenili del sredstev za gradnjo drsališča v okviru novih večnamenskih prostorov na sejmišču, prispevali denar za gradnjo rekreativnih objektov v krajevnih skupnostih in za uresničevanje posebnih programov v krajevnih skupnostih, pomembno pa je bilo tudi financiranje pripravljalnih del za center usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju. Kljub podražitvam je bil program izpolnjen. Osta- i;«;«> ««• '«hvp?no*ti do novega strelišča, do izpopolnitve opreme nove Športne dvorane na Planini in Ho nadaljevanja gradnje športnega parka v Šenčurju. Večina kranjskega združenega dela je vsa leta vestno izpolnjevala obveznosti do dogovora. Konec lanskega leta je bilo neporavnanih obveznosti za dobrih 16 milijonov dinarjev. Tako koordinacijski odbor za uresničevanje gradnje družbenih objektov kot izvršni svet občinske skupščine sta menila, da morajo dolžniki poravnati svoje obveznosti najkasneje v poldrugem letu. Izjema je kranjska klavnica, katere obveznosti 6,6 milijona dinarjev se odpiše. Izvršni svet je prav tako menil, da je treba koordinacijskemu odboru izreči priznanje za opravljeno delo. S poročilom bo seznanjena občinska skupščina, prav tako pa na predlog koordinacijskega odbora s posebno brošuro tudi vsi delovni ljudje in občani. Ob tem pa ne gre prezreti, da Kranj že od leta 1964 dalje intenzivno z združevanjem sredstev, bodisi na osnovi samoprispevka ali združevanja po družbenem dogovoru, gradi družbeno pomembne in uporabne objekte po krajevnih skupnostih. To je tudi odraz odločitve, da se mora občina enakomerno razvijati in da morajo imeti vsi občani čim bolj enake možnosti za delo in življenje. J. Košnjek /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Delegati so menili drugače Kranjska občinska skupščina na zadnji seji umaknila z dnevnega reda dogovor o loškem in karavanškem lovskogojitvenem območju, zadeve s področja ribištva pa je sprejela KRANJ — Zbori kranjske občinske skupščine so na zadnjem zasedanju obravnavali in sklepali o predlogu družbenega dogovora o določenih skupnih zadevah pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč v loškem ter karavanškem gojitvenem območju in o sporazumu o dodelitvi kranjskega in tržiškega ribiškega okoliša v upravljanje ri-v,,£W.rna družinama Kranj in Tržič. moprispevek za šolo Beli jeseniški občini naj bi se pred koncem kinjega šolskega leta odločili o ponovnem 'Minskem samoprispevku — 1,5 odstotka za na Koroški Beli in v Mojstrani - V jeseniški občin Skupščina je prav tako obravnavala potrditev ribiškogojitvenih načrtov do leta 1985 in potrditev srednjeročnih lovskogospodarskih načrtov in samoupravne sporazume o dodelitvi lovišč v upravljanje lovskim družinam. Občinska skupščina je na predlog izvršnega sveta umaknila sprejem dokumenta, ki zadeva karavanško lovskogojitveno območje. ("Vprav so se ti načrti pripravljali več let, je skupščina še ugotovila neusklajenosti, ki jih je treba po njeni sodbi pred sprejemom še uskladiti. Delegati zbora združenega dela pa so še posebej opozarjali na neskladja v loškem lovskogojitvenem območju. Sklenili so, da se obravnava tega dokumenta in sklepanje o predlogu odložita. Jk ijo v teh dneh intenzivne razprave o drugem občin j S aaaoprispevku. ki ga na zbirati za obnovo dveh ftol: osnovne šole na i Beli in v Mojstrani. '♦vMtHjra Doroteja Klinar %kw sok* na Koroški Beli: 'uli teaaeijni organizaciji Si akcijo zaceli Kk.se je sestali ■»ena ZK in uvrim ■aiikata, ki so pripra-% it i Udri program za iz % razprave. V ponedeljek *«J rs aeenci dobili vabila »Hitrfjokr sestanke, nm ka H mm starše seznanili s **kaa akcije in s potreb S|| za uvedbo sam opri-*nx Do 5. maja moramo S«t> razprave in zaključke •»rati občinski konfe-Vi RZDL, skupaj s krajevno Sfcreaeo 8ZDL Javornik-WaBeU. %ftn, da je osnovna šola [+*mM Bela nujno potrebna Virila. Stara je 46 let, ven-V« kodo dotrajana. Pregle- dala jo je komisija Biroja za urbanizem in stanovanjsko poslovanje in predlagala, da se novi del obnovi, stari pa podre. Tako bi pridobili 12 učilnic, sanitarije, kabinete, prostore za hišnika, zbornico. V prvi fazi naj bi porušili telovadnico in hiiniiko stanovanje ter zgradili zaklonišče, kuhinjo, jedilnico, povezovalni trakt ter pridobili 8 učilnic in nekaj kabinetov. V prvi fazi bi imeli tudi novo telovadnico, ki jo potrebujemo. V občini naj bi zbirali 1,5 odstotka za šolo na Beli in v Mojstrani. Na Beli bi pridobili 3.660 kvadratnih metrov z novogradnjo, kar bi veljalo 91 milijonov dinarjev in 1.440 kvadratnih metrov z adaptacijo, kar bi veljalo 14 milijonov dinarjev. Kako potrebne so nam učilnice, povedo podatki: nimamo kabinetov, ne zbornice, sanitarije so neprimerne, kuhinja in jedilnica sta slabi, medtem ko je republiški normativ 7,2 kvadratna metra na učenca, je pri nas 3,85. leta 1986 pa bi bil 2,96. Telovadnica je velika le 174 kvadratnih metrov, učenci od prvega do četrtega razreda imajo dvoizmenski pouk in v naslednjih letih se bo število učencev še povečalo, tako. da bi morali preiti na dvoizmenski pouk v celoti. To pa ne bi bilo priporočljivo, bil bi korak nazaj, še posebej, ker si y občini prizadevamo, da bi uvedli celodnevno šolo. Pra\ bi bilo. ko bi se delovni ljudje in občani v jeseniški občini opredelili in s samoprispevkom dokazali, da resnično želijo vsem otrokom enake možnosti. Sola na Koroški Beli pa je trenutno v najslabšem stanju, zato bi morali poskrbeti, da bi šolo adaptirali in /gradili nove. prostornejše in svetlejše učilnice« I). Sedej ČESTITAMO Kdo je lahko »zavajan«? Na seji komiteja ZK v Radovljici so temeljito spregovorili o gradnji vrtca v Podnartu — Nesprejemljiv način in neodgovorno obnašanje s« Radovljica — Krajevna skupnost Podnart sodi med izredno delavne krajevne skupnosti, s številnimi uspehi, ki niso nastali čez noč, temveč z vztrajnim prizadevanjem vseh krajanov. Prav zato je kar nerazumljivo, da so v primeru vrtca v Podnartu nekateri člani Zveze komunistov v Podnartu nesprejemljivo pretiravali. Številni so bili sestanki, kajti vrtec v Podnartu naj bi zgradili že v minulem srednjeročnem obdobju. Vendar pa je prišlo obdobje stabilizacije in doslednega varčevanja, ko za vrtec v Podnartu — prav tako kot za vrtec v Srednji vasi in v Stari Fužini — ni bilo dovolj denarja. Obenem so se pokazale potrebe po otroškem varstvu v sami Radovljici in je vrtec v Radovljici dobil prednost v temeljih plana razvoja. V Radovljici čaka na prostor 200 otrok, v krajevni skupnosti Podnart 98 otrok, ob dejstvu, da sta oba sosednja vrtca v Kropi in v Kamni gorici premalo zasedena in bi lahko sprejela otroke iz Podnarta. Ekonomsko bi bilo neupravičeno, če bi na Ovsišah zgradili v prizidku dva oddelka tudi zato. ker majhni vrtci niso rentabilni. V Podnartu so menili, da so kršeni samoupravni sporazumi, ker vrtec ni v planu kot prednostna naloga. Sklicali so vrsto sestankov in si vztrajno prizadevali, da bi dobili denar za izgradnjo prizidka k osnovni šoli na Ovsišah. In nazadnje so se s pismom obrnili na radovljiški komite ZK in na medobčinski svet ZKS za Gorenjsko, v katerem so žal /reducirali svoja prizadevanja na to. da so žalili predsednico izvršilnega odbora otroškega varstva in tako neobjektivno presodili postopek sprejemanja samoupravnih dokumentov v občini. Kakorkoli si že v Podnartu prizadevajo, da bi vendarle dobili vrtec, je na dlani, da njihov način nikakor ni sprejemljiv, celo več: treba ga je ostro obsoditi. Predsednici izvršilnega odbora otroškega varstva so očitali, da se obnaša nesamouprav-no, da nima potrebnih kvalitet, da je analiza o stanju otroškega varstva »zmazek«. Vsakomur pa je jasno, da 0 gradnji vrtcev v občini že nekaj let odloča koordinacijski odbor za gra'dnjo vrtcev in ne otroško varstvo, kolikor toliko aktivnemu delegatu je očitno, da predsednica izvršilnega odbora ni samoupravni in ne strokovni organ in ji je nemogoče po svoje odločati - da 0 analizi kot domnevnemu zmazku niti ne govorimo. Šli so naprej in zagrozili, da bodo izstopili in članstva, da se »za družbenopolitične probleme sploh ne bodo več zanimali«. Predstavnik osnovne organizacije ZK Podnart je zapustil sejo komiteja, ko so se vsi Člani komiteja izredno trudili, da se pametno, trezno in konkretno pogovorijo o težavah. Očitki, da so v Podnartu izgubili zaupanje ljudi, očitki, da so bili »zavajani«, ker so jim vrtec obljubljali — le kdo lahko karkoli obljublja? — prikrite grožnje, ki dišijo po izsiljevanju — da bodo pač odslej pasivni — je vse tisto, česar NE BI SMELI POČETI! V našem samopravnem delegatskem sistemu nihče sploh ne more hiti »zavajan«. ker se vse odločitve vendarle sprejemajo javno, po samoupravni poti in po glasovanju večine delegatov. In če je občinska konferenca ZK potrdila temelje planov razvoja, potem so po načelih demokratičnega centralizma dolžni tudi komunisti v Podnartu ravnati se po dogovorih. Razen tega mora biti vsak komunist toliko zrel, da daje odgovorne ocene in da tudi pri perečih družbenih problemih ohrani vso razsodnost, se pametno pogovori in ne žali človeškega dostojanstva. Nezdružljivo z likom komunista je, da grobo in neobjektivno napada družbenopolitično delavko, ki ji je skrb za boljše ci n je i varstvo vseh otrok — tudi v Podnartu — ne le dolžnost, temveč ji posveča veliko prostih ur in osebnega truda. Tehtno in zrelo so člani radovljiškega komiteja ocenili nesprejemljivo obnašanje in ponovno poudarili, da je mesto dogovarjanja delegatski sistem s širokimi demokratičnimi možnostmi ki jih ima. Vsakršna drugačna oblika, mimo delegatskega sistema, je neodgovorna, nesprejemljiva in obsodbe vredna. mi se nehote vsiljuje vprašanje: kako si )loh v Podnartu predstavljali, da In ob vseh teh mučnih razpravah i nel si spli bodo na takšen način lahko rešili problem? Veliko je krajevnih skupnosti in delovnih organizacij, ki so razumele, da za nove naložbe nekaj let pač ne bo denarja, ki so si vzele stabilizacijo za osnovni cilj in se odrekle še tako donosni in nujno potrebni naložbi. In če rečemo bobu bob: takšna prizadevanja za vrtec v Podnartu so bila skrajno zgrešena, so ubrala nesamoupravno in nam tujo pot. tisti način, ki ga naša samoupravna socialistična družba ne more in ne sme sprejeti '. . . Darinka Sedej SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza /druženj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških stareSin čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za dan OFin praznik dela r v. Industrija naravnega kamna MARMOR Gorenja vas nad Škofjo Loko Hotavlje Pridobiva in obdeluje — naravni hotaveljski marmor — naravni kamen LEHNJAK JEZERSKO — naravne jugoslovanske in uvožene marmorje — izdelujemo kvalitetne breton plošče Vse nafte izdelke — stopnice, okenske police, tlake, obloge fasad, profitne izdelke in drugo tudi montiramo. Nafti izdelki iz marmorja in lehnjaka so zelo cenjeni doma in v tujini. Delovni kolektiv čestita cenjenim kupcem in delovnim ljudem za praznik dela 1 maj in dan OF zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost Kranj Vsem občanom in zavarovancem-samoupravijavcem čestitamo za 1 maj — praznik dela in želimo obilo delovnih uspehov. Dinamičen gospodarski razvoj prinaša s seboj nove NEVARNOSTI. Svetujemo vam, da ponovno ugotovite, proti katerim nevarnostim za vas ali vaše imetje niste zavarovani, oziroma niste zavarovani v zadostni višini. Preko 100 zavarovalnih terenskih delavcev dela na Zahvaljujemo se za zaupanje in se priporočamo. Komunalno podjetje VODOVOD Kranj Vsem delovnim ljudem, potrošnikom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, teleton 21-282 Se naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojini dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-iniuli-terska, kleparska/krovska, ključavničarska, pleskarska in elck tri carska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL, ADAPTACIJ l\ STORITEV čestita vsem, svojim prijateljem in dek nimJjudem za praznik dela — /. maj. vam nudi metalki 3Qiet prodajalna kamnik Za opremo vašega doma Telefon: (061) 831-326 Kidričeva 35a Prodajalna ,e odp„a ^ Delovnim /judom in cen/enim potrošnike čestitamo za dan OFin praznik dela gozdno gospodarstvo bled tel.: dir 77-257 h c 77-361 - 364 telegram GG Bled, poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n. sub. o Bled, Triglavska 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n. sub. o. Jesenice, Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED. n. sub o Bled, Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAumi^ SP. GORJE, n. sub. o. "clavni« Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n. sub. o Bled, Ljubljanska c 19 *» v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi,, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa, izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebni naročilih, pripravljajo rezonančni les, nudijo prevozmjk* usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroie m v prave Vsem svojim poslovnim prijateljem, delavcem in kmetom čestitamo za praznik dete — I. maj in dan OF 6 "'adifnikov ^ loške tovarne hladilnikov Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za dan OF in praznik dela 1. maj oljanska Termika uspešna Neredna preskrba ovira (klovni enoti Poljane škofjeloške Termike so lani veliko težav zaradi neredne oskrbe s minami — Kljub temu so delali brez zastojev uspešno zaključili leto Poljanah ima svojo tovarno * ftofjeloška Termika. Pred leti je bil« v tem kraju zgraje-siotaa proizvodna hala polie-izdeftov in fasad in v njej * delavcev. Večina so to doma sekaj pa jih prihaja na delo ki a okoliških krajevnih skupno ■so kot vse temeljne organiza-1 Tennike in njihove delovne fm« je tudi poljanska tovarna po-lini zelo dobro, kar daje je da bo tudi letošnje leto ajefco deprav se zavedajo, da bodo heoiiezvečjo zavzetostjo ures-stabilizacijske ukrepe, delovni enoti Poljane so lani dobrih 50 milijonov poliestr-elementov in od tega le 45 od-za domači trg, drugo pa so Tak uspeh so dosegli kljub težavam, zaradi katerih so i nenehno spreminjati in prila-plan Zaradi uvoznih omejitev težave zaradi repromateri-Hirovin, kajti dobave so bile se in neredne. Pomagali so, i ndotneačanjem uvoženih su-i domačimi. Vendar so bile ve domačega repromate-mrovin neredne, razen tega ie močno porasle cene, doba so prodajo pogojevali z plačili ali tako, da jim je morala odstopati devizne Zaradi nepripravljenih de kapci in montažne enote zahteve pa tudi~dokume-aačrti ni bila pravočasno iz- ) ie v začetku leta sklenili 11 kupci in določili cene, jih 'ktom niso mogli spreminjati, »io cene repromateriala in šumovito rasle. Kljub izredno materialnim stroškom pa akumulativnost kot druge Tokviru škofjeloške Termike. [Vsajena ponudba in povpra- . if po surovinah na domačem ki» jo potencirale se uvozne ne in usmeritev dobaviteljev v je lani povzročila pomanjka-*h vrat repromateriala in en dvig cen. Tako je bila kritična dobava koksa. fenolnih smol in polietilenske folije za proizvodnjo tervola, kakor tudi smol in veziv za proizvodnjo poliestrskih elementov. Kljub temu, da ni nikdar prišlo do prekinitve proizvodnje pa so imeli velikokrat težave. Neustrezna in premajhna skladišča za surovine pa ne dovoljujejo večjih zalog. Cene repromateriala pa so zelo porasle tudi na svetovnem trgu. Temu je sledil še padec tečaja dinarja in to je vse skupaj povzročilo izreden dvig materialnih stroškov, saj je proizvodnja v veliki meri odvisna od uvoženih surovin. Poprečni osebni dohodki so lani znašali 10.900 dinarjev, kar je 15 odstotkov več kot leta 1979. L. Bogataj Brez dobrih obrazložitev ne morejo odločati Predstavniki kranjskega izvršnega sveta in drui-benopohtičnih organizacij so se v Iskri pogovar- JSelovnePTrZL:VPre^ " organfzifanZ delovne organizacije - Informacija mora biti Kranj — Pred tednom dni so se sestali predstavniki izvršnega sveta in družbenopolitičnih organizacij občine Kranj in vodstvo ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov Iskre — Elektromehanike. Pogovarjali so se o pripravah spremembe organiziranosti Iskre. Pobudo za S8"? Jf d,aI sekretar komite^ občinske konference ZKS Jože Kavčič, ki organiziranost Iskre ferendum junija torkovem zasedanju delavskega sveta kranj-hkre so obravnavali predlog nove organizi-#ti delovne organizacije — S pripravami ne odlašati hm - V teh dneh se v kranjski ■kljujejo priprave spremem-saaiziranosti. Delovna orga Rjinajbi se razdelila v tn nove. tartvi na delavskem svetu in v fftrinih razpravah v kolektivu. Kaftjdarjeno, da je sprememba mimjt organiziranosti potrebna ZVEZA KULTURNIH OKANIZACIJ (naj Sjadja •sage prosta dela in jI Tokovnega vodje u likovno dejavost w 4\» ali visoka izobrazba jsovne smeri, '/rejnizacijske sposobnosti. vJalužen vojaški rok 'nfoost imajo kandidati s HtfMmi izkušnjami in pokanju ljubiteljske kulturne Vftosti 'atfoati naj pošljejo pi-*eae vloge z dokazili o iz-Mtjevanju pogojev na naslov '*timi komisija ZKO m Tra revolucije 3, p.p. MU Kranj, najkasneje v foth po objavi. (isisati bodo o izbiri feaieeai pismeno najkas-*a> t lf dneh po konča -sprejemanju prijav. I *• sprej zaradi različnih programskih usmeritev posameznih področij in nemogočih medsebojnih povezanosti, ki nimajo skupnih osnov. Nova organiziranost pa mora biti takšna, da bo omogočala hitrejše in kvalitetnejše uresničevanje srednjeročnih in dolgoročnih ciljev razvoja Iskre. v razpravi je bilo poudarjeno, da se v spremembah nikakor ne sme pozabiti na socialno varnost delavcev, ki zaradi novosti ne smejo biti prikrajšani pri zaslužkih. Prav tako je potrebno pripraviti jasnejše usmeritve glede sprememb v delovni skupnosti skupnih služb ter prodajni in nabavni službi. Odbor delavskega sveta, ki ima nalogo pripraviti predlog sprememb v organiziranosti, ie zato predlagal delavskemu svetu, da sprejme več sklepov o nadaljnjem poteku aktivnosti. Tako je na podlagi teh predlogov delavski svet Iskre dal v javno razpravo dopolnjeni osnutek samoupravnega sporazuma o spremembah samoupravne organiziranosti. Javna razprava ho trajala do 20. maja in o predlogu sporazuma naj hi delavci spregovorili na zborih delav cev. Odbor bo pripombe delavcev pregledal in obdelal do začetka junija in tedaj bo delavski svet sprejel sklep o razpisu referenduma, ki naj bi bil predvidoma konec junija. Predlog spremembe organiziranosti predvideva, da bi bile temeljne organizacije, v Iskri jih je 23, povezane v naslednja področja dejavnosti: razvoj, proizvodnja in montaža telekomunikacij in računalnikov, razvoj, proizvodnja in montaža merilno-regulacijske tehnike, razvoj in proizvodnja električnega ročnega orodja, razvoj, proizvodnja in opravljanje storitev skupnega pomena in delovna skupnost skupnih služb. L. Bogataj Kranj . je poudaril, da je treba spremembe dobro pripraviti in prisluhniti delavcem, ki jim prav gotovo ni vseeno, kakšen bo razvoj podjetja v prihodnjih letih. Predsednik odbora za samoupravno organiziranost je goste seznanil s potekom dosedanjih priprav za predvideno reorganizacijo Elektromehanike. Prvi krog razprav se je iztekel. Najbolj enotno je stališče temeljnih organizacij na področju telekomunikacij in računalništva ter v TOZD ERO, kjer podpirajo organizacijske spremembe. Hkrati pa so te temeljne organizacije zahtevale, da je potrebno podrobneje opredeliti prehodno obdobje in način organiziranja prodaje in nabave ter, da se razčisti vprašanje dela zunanjetrgovinske organizacije. Razčistiti je potrebno še vprašanja odnosov med delovnimi organizacijami, perspektivni razvoj računalništva v Iskri, devizno poslovanje novih delovnih organizacij, ekonomičnost organizacijskih sprememb glede na povečanje administracije ter ureditev odnosov temeljnih organizacij skupnega pomena z drugimi. Nadalje so delavci v razpravah poudarjali, da je gradivo preveč splošno in so cilji -reorganizacije prikazani presplošno, prikazane niso razvojne možnosti novih delovnih organizacij in podobno. Razen teh vprašanj pa so delavci zastavljali vprašanja zakaj je reorganizacija potrebna, saj menijo, da je moč prooleme rešiti brez delitve. Sprašujejo kako bo izvedena delitev dela, kako bodo poravnane obveznosti iz minulega dela in podobno. Zato, so poudarili na seji je nujno potrebno pred referendumom rešiti vsa ta vprašanja in delavcem odgovoriti, saj zahtevajo obrazložitve in dokaze, da je predlog sprememb v organiziranosti delovne organizacije res zagotovilo za boljšo bodočnost in večjo socialno varnost kolektiva. Ce tega ne bodo našli v gradivu za razpravo in če bo to premalo pojasnjeno, se ne bodo mogli odločati. Da bi to nalogo rešili bo maja sledila vrsta sestankov, aktivov in zborov v temeljnih organizacijah, saj javna razprava nikakor ne sme biti površna. Akcija mora biti usklajena po politični, samoupravni in poslovodni plati. Tudi zboru združenega dela kranjske občinske skupščine naj bi posredovali informacijo o pripravah na spremembe v organiziranosti Iskre. A. Boc IZVOZ Letošnji izvozni rezultati v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji niso preveč spodbudni. Prodaja na tuje ne raste s planirano dinamiko. Kako je na Gorenjskem? V nekaterih največjih izvoznicah so v prvih mesecih dosegli naslednje rezultate: V jeseniiki Železarni so v prvih dveh mesecih izvozili 66 odstotkov lanske količine in dosegli 77 odstotkov plana. Ovira za večji izvoz so predvsem zapore v deželah evropske gospodarske skupnosti in cene, ki so za tretjino nižje od cen, ki jih dosegajo na domačem trgu. Deloma pa ie vzrok za manjši izvoz tudi velika obveznost do domačega trga. Železarna bi sicer lahko letos plan izpolnila, vendar bi se zaradi prodaje pločevine na tuje doma ustavljale produkcijske verige. Sicer pa za letos planirajo, da bodo izvozili največ dinamo pločevine in sicer 16.000 ton, varilnih elektrod 12.000 ton in žičnikov 10.000 ton. Uvozili pa so za 20 odstotkov manj kot lani in to predvsem ' surovine za osnovno proizvodnjo jekla, medtem ko toplovaljanih trakov niso uvažali in je zato valjarna delala z manjšo zmogljivostjo. V kranjski Savi so v letošnjih prvih dveh mesecih prodali na tuje za 39 odstotkov več kot lani v enakem času, vendar so plan dosegli le 89 odstotno. Naročila za avtopnevmatiko so po planu, za kolesa pa padajo. Izvoznih cen zaradi slabega povpraševanja v tujini, ne morejo povečati. Izvo- zili so za 17 odstotkov manj, kar ie za 22 odstotkov pod planom. To pa že povzroča motnje v proizvodnji. Menijo pa, da so izvozne stimulacije zaradi visoke stopnje inflacije prenizke. Izvoz so v Iskri Kranj povečali za 37 odstotkov, kar je v okviru f»lana. Slaba naročila so prizade-a predvsem telefonijo, medtem ko so naročila iz vzhoda dovolj velika. Uvoz so zelo zmanjšali, sej so dosegli komaj 66 odstotkov lanskega uvoza. Deloma je številka tako nizka tudi zaradi zapore pri uvozu opreme, največ pa zaradi slabega deviznega priliva in zato ne morejo kupiti dovolj potrebnega materiala in že nastopajo motnje v proizvodnji. Poseben Eroblem predstavila pretapljanje Urinskih deviznih prilivov, ker tudi za izvoz na vzhod potrebujejo okoli 26 odstotkov surovin kupljenih na zahodu, tega pa sami z izvozom na konvertibilni trg ne pokrivajo. LTH Skofja Loka je lani izvozila za 46 odstotkov več kot lani v enakem času, na konvertibilnem področju pa celo za 66 odstotkov večji. Z naročili imajo pokritega približno pol letnega plana, zaradi nerednih dobav materiala pa se ne morejo držati pogodbenih rokov in z velikim rizikom prevzemajo nove posle. Cene za hladilne skrinje na zahodu padajo, za indivudualne merilne naprave in livarske izdelke pa so boljše. Uvoz ie bil za 28 odstotkov ali približno štirikrat manjši od izvoza. L. Bogataj V prihodnje se nameram begunjski Elan usmeriti v proizvodnjo športnega orodja, predvsem pa plastike. — Foto: F. Perdan Elan 2000 Ze nekaj časa v radovljiški občini razpravljajo o lokaciji za nove proizvodne prostore begunjskega Elana — Najbolj primerna bi bila lokacija poleg sedanje tovarne Radovljica — V smernicah radovljiške občine Je tovarna športnega orodja Elan Begunje opredeljena kot eden izmed nosilcev razvoja v občini. Ta opredelitev temelji na dosedanjem razvoju tovarne, učinkovitem prodoru na tuja tržišča in na dopolnjevanju in kvaliteti proizvodnega programa. Elan ima danes 300 proizvodov športnega orodja in vse izdelke nenenno izpolnjuje ter skrbi za tehnološkiproces in tehnično opremljenost. Elan je tudi ena redkih delovnih organiaacij v Radovljici, ki ima pripravljeno dolgoročno programsko in urbanistično projekcijo razvoja do leta 2000. Tako predvideva hitrejši razvoj proizvodov, ki bodo dali ugodne ekonomske učinke in ne bodo sezonskega značaja. Proizvodnja smuči bo rasla počasneje, hitreje pa proizvodnja telovadne, trim in druge opreme, predvsem pa proizvodi iz plastike. V povezavi s precejšnjim izvozom, ki ga ima Elan že danes, uvoz načeloma ne bo problematičen, še posebej, ker pričakujejo manj uvoza zaradi razvoja domaČe surovinske industrija Dolgoročno, do leta 2000, pa predvideva Elan razširitev svojega prostora za 4 do 5 hektarov, predvideva pa razširitev na sedanji lokaciji in s tem poseg v kmetijske površine. Čeprav je veliko ugodnosti in prednosti, ki prihajajo z lokacijo v neposredni bližini sedanje tovarne, pa Komisija za varstvo okolja, kmetijsko zemljiška skupnost in krajevna skupnost Begunje ne soglašata s takšno lokacijo. Na drugi strani pa v Eianu utemeljujejo, da je širjenje prostorskih zmogljivosti na predlagani lokaciji — ki zahteva tudi razširitev urbanističnega načrta Radovljica, Lesce in Begunje — utemeljena zaradi racionalnejše proizvodnje in zaradi sedanjih energetskih virov. Utemeljitve se nanašajo na to, da več kot 80 odstotkov porabe energije pokrivajo z lesnimi odpadki; na lokaciji na desni strani ceste Begu- nje—Hlebce bi zmanjšali stroške prevoza energije, saj imajo zdaj večje kotlovne zmogljivosti kot jih potrebujejo; v lesnih obratih uporabljajo topel zrak, ki ga izkoriščajo do 60 odstotkov s ponovno uporabo in prispevajo k varstvu okolja; ob minimalnem povečanju porabe energije bodo do leta 1985 iz hladilne vode pridobili energijo, ki jo bodo lahko uporabljali le na zaokroženem prostoru. Odpadli bi tudi večji transportni stroški, če bi racionalno razporedili skladiščne prostore. Tudi radovljiški izvršni svet je že razpravljal o razvoju tovarne Elan in predlagal, da se ponovno preučijo možnosti sedanje lokacije in da se v občini temeljito pogovorijo, kje naj bi tovarna športnega orodja Elan uresničevala svoj srednjeročni in dolgoročni raavojni program. Vse-kaor ne bi smeli biti togi, predvsem pa ne bi smeli zavlačevati, kajti prihodnost in možnosti tovarne športnega orodja so realne in uresničljive. Vsako zaostajanje bi se lahko že v naslednjih letih hudo maščevalo ... f)_ Sedej Gostinsko podjetje TURIST LESCE razpisuje naslednja dela in naloge 1 RAČUNOVODJE DO 2 NATAKARICE pod 1. — je pogoj srednja strokovna izobrazba ekonomske sr.ieri in 2 leti prakse v računovodstvu, pod 2. - je pogoj K V ali PK s prakso. Rok za prijavo je 16 dni. Osebni dohodek po pravilniku. Stanovanje skupinsko. Proizvajamo: metalka Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja t n g/a v tržič vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela ^ Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in SDS Skupne službe Čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela \ 27. april-DAN OF vsem občanom čestitamo za praznik dela kulturni koledar Um - J*« oh 11. uri bodo v Go-IJ*w muzeju v Tavčarjevi l?«iprb razstavo V trta j a na [Nakemleta 1941. *A0OVUICA - Drevi ob *\il>odo v Sivčevi hiša cxlprli Kraji revolucije in I u Slovenskem. Gre za I^Uvo slik arhitekta in sli-Borita K o beta, ki jih je doval CZDO Komunist i/ . 'hane. Ob otvoritvi razstave [j1 v priložnostnem kultur-projjramu nastopili člani loveča odra z izborom iz Novembrske balade [*Mihe Klinarja. Razstavo si 'otjedate do 5. maja. vsak '4 l't. do 12. in od 15. do trli osnovne sole A. T. trta Radovljica so danes * uri odprli XXII. republi-raatavo pionirske foto-1«* ^ i" P^rejata Foto-. 1 *veze Slovenije in Foto-NsJRadmlih. - Muzeji radovlji-*nne«> vćeraj. 23. aprila, v muzeju v Kropi novoposta vi jen o zbirko LJUBLJANA - V galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov na Komenskega 8 je na ogled razstava likovnih del članice društva akademske slikarke Mire Ličen i/. Pirana. SKOFJA LOKA - V galeriji na loškem gradu bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo Partizanski tisk na Škofjeloškem. Razstava je posvečena 40-letnici OF. Ogledate si jo lahko tako kot stalne zbirke Loškega muzeja ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 10. do 17. ure. ob sobotah, nedeljah in oh praznikih pa od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V galeriji Kurni-kove hiše si lahko še do 28. aprila, med Iti. in 18. uro ogledate razstavo likovnih del Martina Veleberija-Tineta. V paviljonu NOB bodo drevi ob 17. uri odprli Titova srečanja z Gorenjsko, ki jo je v počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov pripravil tržiški Zavod za kulturo in izobraževanja. V koncertnem delu večera bo nastopil oktet Vi-gred pod vodstvom Ignaca Gorjanca. Razstava bo odprta do 26. maja, vsak dan razen ponedeljkov med 17. in 19. uro. Ob 70-letnici smrti Ivana Groharja Ni prostora za problemski članek o slovenskem slikarstvu, ki bi bil morda še najbolj utemeljen prispevek spominu Ivana Groharja, velikemu slikarju, enemu izmed četvorice slovenskih impresionistov. Bil * je vpijoč dokaz naše nezmožnosti dojemanja likovne umetnosti in nje sočasnega vrednotenja. O Groharju je bilo že veliko napisanega, znano je bolj njegovo življenje, dočim njegovo delo. zasidrano v samem vrhu slovenskega slikarstva odmeva daleč izven naših ozkih meja. Zato se sprašujem, kaj bi še zmogel dodati, doreči in s tem dopolniti že vse izre-čeno in dorečeno jaz. ki ga nisem v svoji mladosti poznal, ker je bil že davno v grobu: spoznal pa sem ostale tri velike impresioniste. Jakopiča z dolgo l>elo brado, katere sem se smel dotakniti, odmaknjenega in gosposko uglajenega Sternena se otroški spomin skoraj ni dotaknil in Jamo. ki smo mu otroci na Savi nagajali ravno takrat, ko je z vso intenzivnostjo slikal. Spoznal sem njegovo delo. občudujem ga in brez l>esed obstanem pred njegovimi slikami, brez besed in z vprašanjem v srcu: kako je zmogel preliti na platno bolečino svojega srca v tako lepoto — v visoko pesem umetnosti? Zakaj naj bi torej dopolnjeval še kako vrzel i/. Groharjevega življenja? Saj bi ničesar ne spremenil, kajti premajhnega se počutim ob njegovem delu. Morda sem tudi jaz eden izmed tistih, ki »zavzeti od množice drobnjav ne vidijo velikih motivov«, kakor je napisal v »Macesnu«, biografskem romanu O Groharju Janez Kajzer. kjer je tudi izredno občuteno opisal zadnje ure Ivana pred sedemdesetimi leti: »Ivanovi lici sta upadli, njegova brada štrli daleč naprej. Roki. ki pogledujeta iz odeje, sta koščeni. N"kaj mesecev bolezni ga je spre-ir nlo v starca. V poznem popoldnevu z.adremljc . . . Na koledarju je obrnjen že 19. april 1911. zunaj mora biti že vse zeleno.« Tega dne je umrl Ivan (1 robar. Andrej Pavlove«' Pri Založbi kaset in plašč RTV Ljubljana 6o te dni izšla velika plošča desetih pesmi borbe in dela »Na svoji zemlji«. Posnela sta jo Moški pevski zbor lesarjev Slovenije in Voiaški orkester ljubljanskega armadnega območja. Pesmi bodo prvič javno izvedene na prireditvi v Zireh. \ X srečanje oktetov lesarjev Slovenije Glasbeni praznik v Zireh srečanje oktetov lesarjev Slovenije, ki ga prireja oktet Jelovica iz Škofje [laik, U. aprila, v Žireh, bo pravi glasbeni praznik, (sodo javno izvedene pesmi z velike ploiče »Na svoji zemlji«, ki sta jo posnela trski zbor lesarjev Slovenije pod vodstvom zborovodja Tomaža T ozona in 'trfceater ljubljanskega armadnega območja pod vodstvom dirigenta Ladislava plaketi — najvišje glasbeno priznanje bosta prejela oktet Jelovica ter kosara ni st Bojan Adamič. LhdMJana bo prireditev, ki se bo začela ob 10.45 v lirovskem kulturnem edno prenašal od 20. do 21. ure na prvem programu. bo torej lahko prisluhnila vsa Slovenija m nedvomno bo to v teh lesih dneh osrednja prireditev na Gorenjskem posvečena 40-letnici OF slo-' naroda in 40-letnici vstaje jugoslovanskih narodov. ^jemnih kvalitet oktetov lesarjev Slovenije je H^lfti prireditev, letos že deveta po j ^ leto je v drugem kraju, od koder LtSjo. Oktet Jelovica bo že drugič f*«anja. Prireditev je zaradi primer-Pr/*i za neposredni radijski prenos in ISianja z drugimi glasbenimi pri-^ v ftofjeloekem mestu postavil v '»bo pripravil s sodelovanjem Kra-osti Žiri in Zveze kulturnih or-Tuija Loka -ki nosijo imena tovarn, v okviru i1*' nasuli: Hoja Ljubljana, Javor LH>vica Skofja Loka, KLI Logatec. ^Snj Gradec, Marles Maribor, TRO '•odoslej na srečanjih nastopali po-1 »i ob koncu zapeli tudi vsi skupaj. *>o in spoznanje, da imajo velike L**B0«ti, je pred slabimi tremi leti [Troski pevski zbor lesarjev Slovenije, dovodi zborovodja Tomaž Tozon, ki sicer vodi oktet Jelovica, poznamo pa ga tudL kot pevca Slovenskega okteta. Zbor je hitro pokazal svoje izjemne kvalitete. Kako vendar ne, saj ga sestavljajo sami dobri pevci, 60 oktetovcev. Ze prvo leto je na radijskem tekmovanju zasedel drugo mesto. Prva novost letošnjega srečanja je, da okteti ne bodo nastopili posamezno, temveč le kot zbor. Prva javna izvedba pesmi s plošče »Na svoji zemlji« Letošnje srečanje oktetov lesarjev Slovenije bo namreč imelo posebno obliko. Prvič bodo javno izvedene pesmi s plošče »Na svoji zemlji«. Zborovodju Tomažu Tozonu se je porodila zamisel, da bi v počastitev 40-letnice OF slovenskega naroda in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov posneli z Vojaškim orkestrom ljubljanskega armadnega območja ki ga vodi dirigent Ladislav Lesko, ploščo borbenih pesmi. Zamisel je uresničena in te dni bo izšča pri Založbi kaset in plošč RTV Ljubljana. Istočasno tudi kaseta. Na plošči je deset pesmi borbe in dela: Bilečanka, Slovenska pesem, Četrti julij.. Zastava partije, Naprej ponosno, Pesem o slavi, Delavski pozdrav, Jugoslavija, Na svoji zemlji in Pesem o Titu. Tovrstni vokalno instrumentalni material je bil v arhivu RTV zastarel, potrebno ga je bilo obnoviti in dirigent ter komponist kapetan Ladislav Lesko je napisal nove priredbe. Pri snemanju je sodelovalo 60 pevcev zbora in 50 članov orkestra in to je bil doslej največji snemalni projekt v Studiu 14. Zirovci bodo imeli torej v petek izjemno priložnost v živo slišati prvo javno izvedbo peiT11 * "OVe P,oMe- Prisluhnila pa jim bo lahko vsa Slovenija, saj je programski svet Radia Ljubljana smatral, da ima prireditev takšen pomen, da jo bo ljubljanski radio neposredno prenašal na svojem prvem programu. Prireditelji pa so v Ziri povabili tudi dirigenta in komponista Bojana Adamiča, ki bo prvič v Sloveniji dirigiral svojo skladbo Četrti julij, ter Radovana Gobca, ki bo prav tako dirigiral svojo skladbo Pesem o svobodi. Naj povem še to, da je Založba kaset in plošč RTV Ljubljana v počastitev 40-letnice OF slovenskega naroda in 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov založila še veliko ploščo Partizanskega zbora iz Ljubljane, 14. divizijo Darjana Božiča in več govornih kaset. Njihova skupna promocija bo 5. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani pod pokroviteljstvom Janeza Vipotnika. Gllusova plaketa za oktet Jelovica Prireditev pa bo svečana še zaradi nečesa. Radovan Gobec bo kot predstavnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije podelil Gallusovi plaketi, najvišje glasbeno priznanje, oktetu Jelovica in dirigentu ter komponistu Bojanu Adamiču. Gallusova plaketa je nedvomno najvišji cilj, ki si ga lahko želi amaterska skupina. Da je to resnično izjemno priznanje, pove že podatek, da jo je izmed oktetov doslej prejel le Koroški oktet ob 25-letnici svojega dela. Oktet Jelovica bo prvi dobitnik Gallusove plakete v škofjeloški občini, na Gorenjskem pa jo je doslej med skupinami prejela le jeseniška godba. Ozrimo se torej malce na dvanajstletno delo okteta Jelovica, ki ga vodi Tomaž Tozon. Doslej so posneli veliko ploščo in dve mali. prisotni so na sveh velikih ploščah, posneli so tudi več samostojnih televiziojskih oddaj in nekaj deset arhivskih radijskih posnetkov. Nastopali so po vsej Jugoslaviji in v tujini. Omenimo naj Barcelono, kjer je oktet Jelovica zastopal Jugoslavijo na festivalu Tre-balla. Peli so na Koroškem, zdomcem y Nemčiji, pa v Italiji in še bi lahko naštevali. Prava zanimivost in znak natančnega dela je, da so se z ramo ob rami borili z Dalmatinci v njihovi izvirni glasbi in se med dvesto klapami dvakrat uvrstili v finale in zasedli tretje do četrto mesto. Najdražji pa jim je spomin iz Dražgoš, kjer so leta 1977 zapeli tovarišu Titu. Njihova pesem ga je tako prevzela, da je prvič na javnem mestu intoniral pesem, slovensko pesem »Sinoči sem na vasi bil«. Za petje se je v kroniko jelovškemu oktetu tudi pismeno zahvalil. Sodelovanje zbora in orkestra že našlo odmev Naj zapišemo še, da prvi uspeh sodelovanja Moškega pevskega zbora lesarjev Slovenije in Vojaškega orkestra ljubljanskega armadnega območja že odmeva. Nastopili bodo na prireditvi Revolucija in glasba, na radijski prireditvi v Ajdovščini, kjer bo sodeloval tudi Zabavni orkester RTV Ljubljana, na predvečer srečanja oktetov v Šentjerneju, na osrednji radijski prireditvi 15. maja v počastitev praznika dela in dneva radia, ob dnevu borca v Pivki, .'1. julija v Črnomlju na otvoritvi vojaških športnih iger ter 22. decembra ob dnevu JLA. ht'h hudo okteti prvič na ■*,rr(anju nastopili kot '.' itn pevski zbur lesctrjei Slovenije, ki ga vodi >nr<,i. > L TAJNICE TOZD .Pogoji: — končana upravno an strativna šola oziroma ministrativna šola is leto delovnih izkušeni Delovno razmerje se sklea*! nedoločen čas s polnim dara nim časom. j Kandidati naj poaljeja fl mene prošnje z Stkati "1 naslov 9GP Gi*an*l Kranj, Kadrovsko asa#| služba Kranj, Nazarje« 1 ia na naslov SGP Grabi nec, Kranj, TOZD GOTift Bistrica 139. Prijave spa i ji mmm od dneva objave v SOZD ALPETOUR Skofja Loka objavlja na podlagi sklepa komisij nalsednja prosta dela in naloge v: TOZD Potniški promet Kranj deka rasnoj 1. VOZNIKA AVTOBUSA za DE Skofja Loka -« delavcev 2. VOZNIKA AVTOBUSA sa DE Kranj — i delavcev 3. VOZNIKA AVTOBUSA sa DE Mestni promet Kranj — g delavcev Zahtevani pogoji: Poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit D katunuu ' leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih voziT* Poskusno delo 3 mesece. DO ČREDNA DS Skupnih služb Kranj 1. či8telke prostorov 2. Čistilca delavnic Zahtevani pogoji: Pod 1. in 2. NK delavec. Poskusno delo 1 mesec. Osebni doboša od 6.500do 7.000din. Za vsa navedena dela se sklene delovno razmerje za nrdokVn Čas s polnim delovnim «*«som. Pisati n» poaadbe z dokazili ■prejema sa TOZD rsiaiaii prani i pod tč. 1 bsdnnsas tinti■ v Skofji Laki, Titov trg 4 baaaaa dala pa kadrovska slasna v Kranju, Koroška e. f ta asear II *» po objavi. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 99 dneh ps bana prijavnega roka. Jutri na pohod v Naklo - počastitev 40-letnice ustanovi-» OF in vstaje slovenskega naroda Wimn Društvo za telesno vzgojo *portno rekreacijo Partizan Valo v soboto, 25. aprila, pohod od »metlika do spomenika na območ-s krijevne skupnosti Naklo. Pohod ♦ »men jen vsem. m Pohod se bo začel ob 15.30 na* Kjpmetnem igrišču TVD Partizan lih 'blizu nove šole), kjer bo vsak »hodnik dobil kontrolni kartonček. fredavanje v Cerkljah Cerklje - V nedeljo, 26. aprila. '*> ob 8. uri Avto-moto društvo brklje, ki združuje blizu 600 bjov. organiziralo v zadružnem bm v Cerkljah za vse voznike •Momih vozil in traktoriste predajo Novostih zakona o temeljih mosti cestnega prometa. Novi akon bo pričel veljati s prvim aaam. skupščina SFRJ pa ga je •»jeia minulega oktobra, potem, •./•osnutek zakona šel skozi teme-fifc priprave in javno razpravo. pa zakonski predpisi, ki jih «. itaterim so namenjeni, ne po-9Sjo in ne spoštujejo, ne dosegajo smo cilja. Dolžnost in skrb nas 1« pa bo. da novi zakon ne bo le upi papirja, marveč stalno prisotno •Sadio v prizadevanjih za zmanj-f *t*vila žrtev na naših cestah. J. Kuhar 8tane Tavčar I predava Naklem nedavno tako skrbno odkopanih in označenih temeljev rimske pode*« ske hiše (vila rustika) na Rodi m%\ Namesto, da bi varovali in BOgOVi to dragoceno antično izkopati izjemno redkost naših krajev, urr dopustili, da jo je prerasla trava F tako prekrila potrpežljivo odkritje arheologov ... Kovačija na Zabreznici, znana iz Finžgarjevega »Divjega lovca« (glej 68. zapi«) mmm mg Josip Jurčič JURIJ KOZJAK Riše: Jelko PeternelJ Priredba: HI. Zrinski s. Večji trop je ostal na mestu s Kozjakom in ciganom, (sala ae železna vratca odmaknejo in v kloštru je stal nftipak« glavar janičarjev. Za njim so so se tlačdi nje-*ri vojaki, nagneteni z glavo pri glavi, po ozki podze-tjtjaki cevi s svetlimi baklami. A komaj je stal veliki ja-titer s svojimi tremi pajdaši znotraj, so cigan in nekateri tkati, skriti v temi s silo zaloputnili železna vrata, da se tttaa, ravno v okviru stoječima Turkoma razbijejo 191. Vname se krvav boj med hlapci in štirimi turškimi ujetniki na dvorišču. Čeprav je bilo hlapecev veliko, vendarle niso mogli blizu strhovitemu janičarju, ki je bil toliko bolj divji, ko je videl, da je odrezan od svojih, med sovražniki. Strašen krik se je razlegel po samostanu. Turki so razbijali mala vratca, ki so jih hlapci držali zašlo-njena, glavar pa je na vso moč vpil s svojimi tremi pajdaši, da bi opogumil one zunaj in jim naznanjal, da je še živ in naj ne odnehajo s pritiskom. 192. Boj od znotraj je končal šele cigan, ki seje od strani priplazil janičarju pod noge, da ga je izpodnc-neL Ve tko telo je padlo po tleh in na mah se je našlo velll O kraj b rok, ki mu niso dale več vstati. Čeprav je •tari "igan . nel moči kot medved, je bilo vseeno potrebno veliko £:• .a, preden so vklenili slovitega janičarja, ki je bil, krik. je cigan dobro vedel — Jurij Kozjak. Turkom ni bilo r ' ež~ ko braniti vhod pri podzemeljskem žlebu, ker bi tu \r iko le na skrivnem prišli noter. PETEK, 24 APMAJM C L* A S10. STR AN Na Gorenjskem je bilo konec letošnjega marta 798 nezaposlenih, kar v primerjavi z okroglo 80.800 delavci ne predstavlja niti odstotek. Številka trenutno se ni zaskrbljujoča, res pa je, da je že od lani opazen rahel padec zaposlovanja. Prizadevanja za ustalitev gospodarstva so namreč tudi pri nas nekoliko priprla vrata novim delavcem, predvsem v neproizvodnih temeljnih organizacijah. Tako je bilo marca 182 več iskalcev dela kot v enakem času lani. Zanimiva je predvsem njihova izobrazbena struktura. Nezaposlenost ni porasla le pri nekvalificiranih in visoko izobraženih delavcih. Med priučenimi pa je letos 60 več takih, ki ne dobijo dela, kvalificiranih je 49 več, tehnikov 56, diplomantov z višjih Sol pa 17. Slika bo se nekoliko bolj siva ob koncu šolskega leta, ko bodo iz šol prišli novi diplomanti. Manj gotova usoda čaka predvsem učence družboslovnih usmeritev, saj so se možnosti za zaposlitev v samoupravnih interesnih skupnostih, bankah, občinskih upravah pa tudi v skupnih službah delovnih organizacij krepko zmanjšale. Med iskalci dela ie na Gorenjskem dobrih 40 odstotkov težje zaposljivih ljudi, ki se prek skupnost) ta zaposlovanje usposabljajo za '*.ta, primerna njihovim psiho-;uu sposobnostim. Od drugih pit s poklicno izobrazbo najdlje čivkajo na delo šivilje, frizerke, k* metičarke, prodajalci pa tudi m tikov tovornjakov je precej, pasti tem ko s spričevalom s srednje stopnje ostaja doma največ gimna-aafcev, ekonomskih in tekstilnih tii.nikov ter medicinskih sester. Med /išje oziroma visoko izobra-hmiafli je največ ekonomistov, učitelj, socialnih delavcev, organizatorjev dela ter diplomiranih pmhvlo^ov. Prvo ..Hposlitev išče 207 Gorenjcev. V-.r pomeni 25 odstotkov vseh aezii^enih, mlajših od 27 let pa £ v akoraj polovica. Poseben g?" " Povija v jeseniški ■• Hl im« pretežno težko indu- \ *J J,e mfd iska'ci dela kar 78 Kaste sov žensk. -v:vvidevanja za naprej niso K i>Ctavna- Nezaposlenost bo ***** rasti ^otanTTtudi Kakšna usoda jih čaka po končanem šolanju? Mladi ostajajo pred vrati Nezaposlenost na Gorenjskem trenutno še ni zaskrbljujoča, vendar pa počasi in vztrajno narašča — Izobrazbena struktura iskalcev dela, med katerimi je kar polovica mladih in četrtina takih, ki sploh še niso bili zaposleni, presega zahteve združenega dela — Problemu se bo mogoče izogniti le z omejevanjem pogodbenega in nadurnega dela več kot jih bo združeno delo potrebovalo za nadomestno zaposlovanje. Zanimivo je tudi, da je izobrazbena struktura iskalcev dela bistveno višja od zahtev delovnih organizacij, ki še vedno sprašujejo bolj po nekvalificiranih in priučenih delavcih kot po strokovnjakih, čeprav nai bi bil razvoj gorenjskega gospodarstva usmerjen v tehnološko zahtevnejšo proizvodnjo. Problem, kako zaposliti mlade izobražence, je seveda rešljiv. Spoštovati bi morali le dogovore, ki se nanašajo na politiko zaposlovanja. Mladi bi morali zamenjati upokojence, ki še vedno zasedajo številna strokovna mesta ter omejiti pogodbeno in nadurno delo. Mladi, ki ne najdejo takoj svojim sposobnostim primernega dela, bi seveda lahko za začetek sprejeli tudi manj zahtevna opra- vila ter si na ta način zagotovili socialno varnost. Vendar pa to ni dobra rešitev. Otepajo se je tako mladi kot delovne organizacije. Ne gre namreč prezreti dejstva, da nezadovoljen delavec ne more biti posebno produktiven in ustvarjalen. Mladi zato raje čakajo in si poiščejo kakšno priložnostno delo, vsaj skromen zaslužek. Kajti prijava na skupnosti za zaposlovanje jim zagotavlja le brezplačno idm-stveno varstvo. Denarnih nadomestil ni. Kaj o zadregah pri zaposlovanji menijo mladi sami? Dušanka Djokič je najprej končala prvo stopnjo umetnosti* zgodovine, pred dvemi leti ta ie diplomirala psihologijo. »Med ku-dijem sem prejemala štipendijo n združenih sredstev, ki ne iafott>-Ija zaposlitve. Delo iščem domali po ceh Gorenjski in tudi v Ljubljani. Žal ga psihologi, predw« mladi, ki še nimajo izkušeni, as? težko dobijo. V združenem delu * še ni prav uveljavilo. Zaposlita sem dobila le za določen t as in k to ne strogo v svoji stroki. Vsakep dela pa tudi ne maram sprejeti Čakanje raje izkoristim za pridobivanje novih znanj. K sreči materialnih problemov nimam. medtar ko se večina mladih, ki so v po-dobnem položaju, težko prehvro Ne dobimo nikakršnega nadon*-stila, čeprav za nezaposleno« I nismo sami krivi. Kdaj bom pnSi | na vrsto, ne vem. Delo bi radi | dobila po pošteni poti, brez na Če mi ne bo uspelo, se bom verjet- I no odločila za podiplomski Kasj ali pa bom odšla ven, kjer nak strokovnjake cenijo in jih rad: sprejmejo. Nerazumljivo se mi ak da pri nas strokovna mesta iase dajo dostikrat neusposobljeni ljudje, mladi pa ne dobimo priloino-sti.« Marko Potokar je dokonfr gimnazijo. Za določen čas je bilk zaposlen, ker je prijavljen na sta* nosti za zaposlovanje, pa je dobi* eno ponudbo. »Nisem je nof sprejeti, ker bi se moral voziti di iz Kranja. Med tem sem se nanw* odločil za izredni študij ekonoai« in bi me vožnja pri tem rooa* ovirala. Tudi rednega studija i nisem mogel privoščiti, ker f socialni položaj v naši družini ak šibek. Rad bi se zaposlil, čean" honorarno, a takega dela ni lak« dobiti, ki bi vsaj do neke sa* zadovoljeval moje želje in spos* nosti. Upam, da se bom po kos* nem študiju lahko zaposlil. T*' nutno ekonomisti še nimajo» sebnih težav. Mladim bi mori dati več možnosti za delo, n k* tero so usposobljeni. Upokoje* bi morali resnično .upokoj&l odpraviti honorarno delo, če bok tako naprej, pa bo morda tre* razmišljati tudi o krajši ddotr dobi.« H. Jelovčan Čevelj rastel z odpravami rVičakujemo vesti s Himalaje. Kaj je z nafto alpinistično odpravo na Lhotse, do kod r,0 ie prišli, kako se počutijo naši alpinisti, gre vse po načrtih, imajo morda te-ifcvs boljši, v Alpini in po svetu. jiijiii'ianii'iiai'ii Sukno — industrija volnenih izdelkov z. n. sol. o. Zapuže SUKNO - Industrija volnenih izdelkov ZapuŽeproiz vaja vse vrste blaga za ženske iz 100 $ čiste runske volne ter volnene odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem čes ti tamo za praznik dela — L maj in štiridesetletnico dneva OF. 37 RMAHMIA 1981 11. STRAN C L, A Kranjski cekar izginja Veronika Starin iz Bišča edina pri nas še izdeluje kranjske cekarje z narodnim vzorcem — Najboljši so iz pšenične slame, ki pa izginja zaradi žetve s kombajni - Se po vojni je v okolici Domžal kar precej družin izdelovalo cekarje ali vsaj pledlo slamnate kite — Za trdo ročno delo ob tako velikih težavah z iskanjem naravnega materiala vztrajajo le navdušenci, kot je Starinova ha pravega slamnatega z lepim ""tun vzorcem pisanega kranj-cekarja si gorenjske na-% note ni mogoče zamisliti. ■nktt bi iskali »ta pravi« k ran j t*ur po trgovinah, bi si lahko tnali pete, pa ga ne bi dobili; •tak včasih v Domu, na kakšni "aierafaki razstavi. Kranjski ce-*j» pravzaprav tako redki, da A ljobrtelji domačih izdelkov raje »aijo na stene med zbirke osta-«aj narodnega blaga, v trgovine jtbodijo s plastičnimi vrečkami. * po drugi svetovni vojni je bilo kar precej izdelovalcev cekarjev, saj je bilo anje kar veliko, z leti pa pri tem nič kaj lahkem ali. . temu, da v Sloveniji i ni malo takih, ki bi še znali „j pravi kranjski cekar, pa se Ndovanjern ukvarja le 8e Vero-Ajjtann iz Bišča pri Domžalah. [a je zadovoljstvo kljub trudu ob epem izdelku tako veliko. Starinova pa se mora znajti tudi glede ržene slame, ki mora biti v roču cekarja. Ržena slama je namreč prožnejša od vsake druge slame. »Kaj sem hotela, domenila sem se s kmetom v bližini, ki še seje rž, da sama s srpom požanjem nekaj snopov na njegovi njivi in si tako pripravim nekaj zaloge ržene slame. Tako vidite si pripravljam ves material domala sama; še dobro, da znam plesti tudi slamnate kite, kar včasih izdelovalci cekarjev niso sami počenjali, sicer bi več kot petdesetletna tradicija izdelovanja cekarjev pri naši hiši morala v pozabo. Tako pa še vedno izdelam cekar, v katerem bi še železo lahko prenašali,« se na pol šali Starinova, toda te vrste cekarji so resnično tako trdni, da trajajo še in še. Starinova, ki izdeluje cekarje tudi kot nadvse iskane spominke, je za svoje izdelke dobila leta 1978 naziv mojstra domače obrti. Vzorec na cekarju je običajno starinski, tak kot je bila večina cekarjev v očetovi delavnici, vendar pa si Starinova izmisli tudi kaj posebnega, od napisanega imena do raz- ličnih ornamentov v bolj ali manj pisanih barvah, lahko pa je tudi tak, iz nebarvane slame, kakršni so najbolj všeč njeni najmlajši hčerki, 15-letni Berti, ki v njem nosi šolske knjige in zvezke. Pravzparav Berta tudi že sama izdela kranjski cekar, malo pomaga tudi mama zraven, toda kdo ve, če jih bo kdaj delala s takšnim veseljem in toliko, kot jih je njena mama. Za vnukinjo, ki sicer prav tako ima svoj miniaturni cekarček, pa bo morda to le še spomin na spretnost ravnanja s slamnimi bilkami, kar je bilo tako dolgo značilno za njihovo hišo. L. M. Proizvodnja in prodaja športnih pripomočkov Razvojnemu utripu športa in gibalne omike sledita tudi proizvodnja in prodaja športnih naprav, opreme in potrebščin. Proizvajalci in pro-dajalci tovrstnega blaga se na konkurenčnem trgu uveljavljajo s kakovostjo, ceno in pridobljenim ugledom. Prisluhiti znajo nakupovalnim navadam, novostim v posameznih zvrsteh, modnim muham in številnim potrebam po nakupu športne opreme. Športna oprema in posamezni deli se razliku-ie,°J*^Ceni in uP°rabni vrednosti, prodajalne športnih pripomočkov so ogledalo razširjenosti posameznih vej, vadbenih navad ožjega in širšega okolja. Dobro urejene izložbe vabijo k nakupu ali ogledu blaga za Številne oblike Športnega utfejstvovanja. Na zapadu je v izložbah videti veliko dragih naprav in pripomočkov, na vzhodu pa cenejših, preko luže prihajajo naprave za udejstvovanje v atraktivnih zvrsteh - jadranje na deski, letenje z zmaji itd. Trgovine kupujejo potrebščine domačih proizvajalcev in so v stiku s svetom, da bi se zaloge podrejale nakupovalnim navadam in letnim časom in da bi njihovo blago ustrezalo kupni moči in okusu nakupovalcev. Športni pripomočki so trajni in sezonski. To je videti tudi v izlozoan, sezonski nakup se kaže v prometu prodanega blaga, saj je v naših prodajalnah največji promet prav v zimskih mesecih, v letnih pa je po besedah poslovodij bolj suša. Šolan prodajalec danes presega miselnost in izobraženost nekdanjega trgovca, ki mu je Slo le za dobiček. Vsak prodajalec, posebo dražjih predmetov, dobro pozna njihovo uporabnost, delovanje in ravnanje z njimi. Kupce mora seznaniti s kakovostjo, načinom in pogostostjo uporabe. Na željo ali prošnjo nakupovalca mora prodajalec prikazati način vadbe z vadbenimi pripomočki. Bolj športno vadbeno osveščeni prodajalci dajejo tudi nasvete podobno kakor lekarnarji ali izvedenci za vadbo in gibalno omiko: s tem pripomočkom boste pridobili na spretnosti in moči, z onim boste odpravljali kvarne posledice pretiranega sedenja. Vsak dan vadite vestno in zavzeto, preberite še dobljena navodila, oglejte si slike in skice. Prodajalci so pobudniki - propangadisti športne in razvedrilne dejavnosti ljudstva. Znano je, da prirejajo posvete na katerih »e seznanjajo z zimsko športno prodajalno in nakupovalno tematiko. Večje trgovske hiše za svetovalca pri nakupovanju povabijo učitelja smučanja, prodajalec pa mora biti svetovalec tudi pri nakupu druge opreme. Naša domača oprema po kakovosti ne zaostaja več za tujo. Posamezni deli so pri nas precej cenejši, večina nakupovalcev se je že znebila občutka manjše vrednosti domačih izdelkov, čeprav se nekateri Se zmeraj šopirijo s tujo opremo, da bi kazali več samo-veščnosti, bahavosti ali snobizma. Jože Ažman REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTAŽA SPOSOJENA REPORTA >bert Redford: favaden slavni mož Robert Redford ni samo lep obraz, kot so cesto "'i nekateri kritiki. ;ov izgled nima prav jpnega z režijskim Kencem Navadni ije, filmom, ki je piejel kar štiri oskarje, med drugim tudi za najboljšo režijo. Iz ameriškega lista »Rolling Stone« prenašamo nekoliko skrajšani pogovor novinarja Michaela Rogersa s glavnim igralcem in režiserjem. jadeea v Uteh«, Ssl da Red srečal, pred dvema inju Elekti ga prvič "Električnega v note« najprej ajsisjL da Redfbrdov obraz kaže afcttga človeka srednjih let, ki bo mm vsaj še desetletji nastopal v daasslšklh vi osja h. Reantka je, da ArVij ■TtHh»llt morda* sploh ne bo več tosi AU pa ssto selo rosiko. Pravi, da »iti sa kip ni pomislil, da bi ■ Igral ▼ filmu Navadni ljudje in da je lažira, ki ga bo danio doživelo, odvis- Režiser Redford in mladi Timothy Hutton med snemanjem filma Navadni ljudje. na njegova nadaljnja pot. Želja za režijo med igralci, ki so na vrhuncu kariere in imajo zajeten konto v banki, ni nova. Redfbrdov smisel za izbor filmov, v katerih naj bi igral, je bil vedno nezmotljiv. Dokazal ga je tudi v režijskem prvencu Navadni ljudje. Redford je kupil pravico za snemanje istoimenskega romana J udi t h Guest pred dvema letoma, ko je bila knjiga komaj objavljena, dosti prej, preden je postala uspešnica. Snemanje filma je Redforda zadržalo v Los Angelesu in New Yorku dlje kot običajno. Z ženo Lolo sta 1M1. leta kupila dv jutri zemlje v osamljenem predelu U ta ha. Dve leti kasneje sta postavila nišo. Zdaj sta lastnika skoraj cele planine, na kateri stoji nova hiša s solarnim sistemom ogrevanja, ki jima omogoča, da se dva tisoč metrov visoko kopata v toplem bazenu od pomladi do posne jeseni. Redford se ukvarja s poljedelstvom in živinorejo. Vzgaja konje in ovce, pšenico, zelenjavo, sadje, cvetje in postrvi v ribniku. Tam preživi večji del leta. V New Yorku je njegovo življenje povsem drugačno. »Rad imam New Vork,« pravi. »To je grobo, pošteno in umazano mesto, ki se mu ne gre, da bi sestalo kaj več. Policaji in taksisti za-kličejo: ,Hej, Rahbert!' in me pustijo pri miru. Ljudje niso tako vsiljivi kot v nekaterih drugih mestih!« Redford ljubosumno varuje svojo zasebnost. V desetih letih se je samo par krat pojavil na televiziji. Če že pristane na intervju, to stori predvsem zato, da lahko govori o ekoloških problemih, ki ga zelo zanimajo. Ne bo načel teme, najsi gre za umetnost ali karkoli drugega, če ni v njej dobro podkovan. Star je 43 let. Lani je posnel, po treh letih dobrovoljnoga počitka v U Uhu, film Električni jezdec z Jane Fonda. Redford je eden od treh ali Štirih najbolje plačanih igralcev na svetu. S svojim režijskim prvencem pa je zaslužil komaj IN tisoč dolarjev. Smeji se, ko se spomni filma Butch Cassidv in Sundan-ce Kid (lttf) s katerim se je proslavil čez noš. Smeji se, ker je kot igralec začel delati desetletje prej na newyorških gledaliških deskah. »Ste uživali v režiranju?« »Bolj kot sem pričakoval. Spomnil sem se na svoja umetniška leta. Zelo nesrečen sem bil, ko sem pustil slikarstvo, tako da kot igralec dolgo nisem bil zadovoljen. Zdaj je vse to zgodovina. Film Navadni ljudje sem si zamislil kot slikanje. Všeč mi je bilo, da lahko naredim, kar hočem, to pa je zelo razburljivo.« »Katere pisatelje spoštujete?« »Najraje imam izvirna ameriška dela. Mislim, da sem šovinist. Ne zanimajo me tuji avtorji niti tuje stvari, zelo pa, kaj se dogaja, na primer, na ulicah Chi-caga. Spoštujem teksaške pisce, ki hkra- ti ljubijo in sovražijo svojo zemljo. Skoraj vsi zapustijo Teksas, da bi pisal' o čem drugem, končajo pa s pisanjem t Teksasu. To mi je všeč, ker je zel« ameriško.« »Kateri so vaši priljubljeni igralci?« »Težko je reči. Nikoli nisem imel vzornikov. Občudujem Marlona Branda in Jimmvja Cagneva. Cagnev je izjemen talent. Ne maram igralcev, ki so na sceni vsiljivi in ne pustijo drugemu igralcu, da bi opravil svoj del naloge. Smešno, ampak nekateri igralci se najbolje znajdejo, ko so sami, najslabši pa so, če morajo deliti prostor z drugimi.« »Dandanes je v Hollywoodu celo slabo, če igralec dobro izgleda. Nihče ga ne jemlje resno.« »Slišal sem nekaj takega prav v zvezi z menoj. Nikoli pa tega nisem slišal, ko sem bil mlad in brez dela, ko bi prednost torej lahko izkoristil. Izgled lahko pomaga le, če je igralec dober. Ne prinaša pa filmskih vlog. Veliko je privlačnih ljudi, ki so plitki in ne uspevajo.« »Kako izbirate filme?« »Poskušam čim bolj prezreti javno mnenje. Nekateri filmski delavci se pri izbiri filmov poslužujejo celo anket. Waren Beattv, na primer, je zelo občutljiv na javno mnenje. Sam izbiram na osnovi lastnih občutkov.« »Po uspeli prvi režiji lahko vprašamo, kaj bo z vami kot igralcem?« »Zelo me moti, ker ne morem živeti vsaj nekoliko manj opaženo. Zlsgal bi se, če bi rekel, da mi pozornost ljudi ne godi. Pa vendar bi rad bolj užival v dajanju in sprejemanju, v življenjskem boju. Ni mi všeč, da je moje življenje vsak dan manj moje oziroma da mnogi pričakujejo, da se moram povsem predati javnosti. Igralce to pogosto doleti, četudi se upirajo. Torej bi moral pustiti igro.« »Se nameravate lotiti novega režijskega projekta?« »Da, čim prej.« G Lr A S12.STRAN PETEK. 24. APRILA 1» Nadi športni delavci BLED - Ko so pred leti v občini Radovljica razvrščali športne panoge, so »e odloČili, da bosta to odbojka, alpsko smuCanje in smučarski teki. Tako so poleg atletike in košarke, ki sta prvi v slovenski prednostni razvrstitvi, dobili ie tri kvalitetne sporte. NajveC je v teh letih pokazala blejska odbojka. Bled se je v teh letih razvil v močno odbojkarsko središče. Lani so odbojka rji Bleda praznovali deseto obletnico uspešnega dela. V desetih letih jim je uspelo, da so moško Člansko odbojko spravili v zvezno tekmovanje. Člansko moštvo Bleda je igralo v prvi zvezni odbojkarski ligi B. Z drobro igro jim je uspelo, da so se v njej tudi obdržali. Žensko moštvo je nastopalo v drugi zvezni ligi. Tudi temu moštvu je uspelo, da bo v prihodnji sezoni v tej družbi. Mladinskemu moštvu je uspelo, da so se obdržali v enotni Članski slovenski ligi. Da je bilo delo odbojkarskih moštev Bleda v tem obdobju tako uspešno, ima veliko zaslug izvršni odbor, ki ga vodi predsednik Janez Košir. Da je tako, to ni samo njegova zasluga. V odbojkarskem klubu je devetdeset odbojkarjev. Vsi več ali manj uspešno delajo v raznih organih kluba. To je klub, ki dela izključno na amaterski osnovi. To pa je tisto, kar blejsko odbojko drži na taki tekmovalni višini. Kako to, da se je blejska odbojka v teh letih tako razvila? »Omenili smo ie, da je naše delo izključno na amaterski osnovi. Vsa moštva so v desetih letih tekmovala v vseh ligah. Obe moški in žensko moštvo so igrali uspešno. 8e največji skok so naredile ženske, saj jim je v petih letih uspelo, da so se uvrstile v drugo zvezno ligo. Odbojka na Bledu je tako napredovala iz leta v leto. Ne samo v tekmovalnem po- ledu —> - ioiskinT Z1V^&*ZLZ Janez Košir: »Tujci« na domačem terenu Plemlja. Na tej šoli imamo dobro organizirano odbojkarsko vadbo. Za igralski kader se ni treba bati. Vsa leta je bilo dobro sodelovanje z ZTKO Radovljica. Lani so nam za nastopanje v vseh ligah namenili dvaintrideset milijonov dinarjev. Toda, za nastopanje vseh moštev v prvi zvezni ligi B, drugi zvezni ligi in članski slovenski ligi bi jih potrebovali najmanj petin-petdeset. Tu je financiranje zaostalo za tekmovalnimi uspehi. Denar je naš glavni problem.« Pa druga problematika? »Proračun je petinpetdeset milijonov dinarjev. V to je vključeno tudi delo s šolskim športnim dru-štvom in z vsemi selekcijami. Tudi selekcioniranje igralk in igralcev ni tako kot bi moralo biti. Premalo je strokovnega kadra, čeprav imamo sposobne trenerje. Težave so tudi s prostori. Igramo v telovadnici OŠ Josipa Plemlja. Ta telovadnica je samo za igranje in treninge. Skoraj na vsaki tekmi, ki jo igramo doma, smo skoraj brez gledalcev, saj jih gre v telovadnico le okoli s to petdeset. Treniramo tudi v telovadnici Partizana in to je tudi vse kar imamo za svoje delo. Smo »tujci« na domaČem terenu. Tudi nova športna dvorana je izključno samo za drsanje. Tu so načrtovalci naredili napako. Niso škodovali samo odbojki namreč tudi rokometu, košarki in še drugim športom. Treningi so na visoki ravni, Čeprav je večina naših igralcev in igralk študentov in dijakov. Na Bled hodijo na priprave razni športniki. Med njimi tudi jugoslovanske odbojkarske vrste. Toda razen dobre gostinske ponudbe in dobrega zraka jim skoraj ne moremo ponuditi ve*. Ce bi imeli primerno športno dvorano bi lahko organizirali kvalitetne odbojkarske turnirje. Za še večji napredek odbojke v radovljiški občini bi bilo nujno, da bi dobili poklicnega trenerja.« D. Humer Kolesarstvo Petnajsta kolesarska dirka Alpe -adria Dobra mednarodna udeležba LJUBLJANA - Letošnja jubileina m«H se bo začel.,5. maja v Murski Soboti Jm no Prijavah sodeč najkvalitetnejša^oele •topilo bo nadI devetdeset koteLri^ L desetih evropskih drftav. N«.tonilj bodo k!L lesarji ZRN. Madžarske, CS8r!iuH^ Švedske, Liechensteina, Poljske, SZ, NDR m Jugoslavije. Z a letošnjo dirko, ki bo dolga 851 kilometrov, je trasa spremenjena. Start prve etape bo 5. maja v Murski Soboti, cilj pa na Ravnah. Druga etapa gre nato iz Raven na avstrijsko Koroško. Kolesarji bodo svstrii-s' f-iugoslovansko mejo prestopili na Je-*. rskem vrhu, vozili skori Preddvor Kranj in Naklo. Cilj bo na Bledu. V četrtek' 7. maja, je tretja etapa, ki ima dve poletapi' Mednarodna kolesarska karavana bo star- ti »-trta etapa nato nadaljuje pot po Benečiji in Julijski Krajini. Od Pordenona bo pot kolesarje vodila do Trato. Najdaljša etapa bo peta. Kolesarji bodo atartali v Sistiam. mejo prestopili v Novi Gorici in nato 140 km dolgo pot nadaljevali do Ljubljane, kjer bo cilj pred veletrgovino Astre. Astra je tudi pokrovitelj dirke, častni predsednik pa je predsednik Turistične zveze Slovenije Leopold Krese. Ta dan se bodo kolesarji, skupaj z mlajšimi mladinci, vključili v prireditve »Po poteh partizanske Ljubljane. Vsi bodo vozili »Kriterij« po ljubljanskih ulicah. Zadnji dan, 10. maja, je šesta etapa. Start bo v Grosupliah kjer bo tudi cilj. Pot bo vodila mimo Kočevja Ribnice. Velikih Lašč in nazaj v Grosuplje. Petnajsta kolesarska dirka, ki ima iz leta v leto boljšo mednarodno udeležbo, je tudi v počastitev štiridesete obletnice Or m vstaje slovenskega naroda. Hh Še nikoli tako uspešni KRANJ - V ponedeljek ponoči so se iz Italije vrnili štirje naši reprezentanti, ki so pod vodstvom zveznega kapetana Franca Hvastiis sodelovali na tradicionalni sedemdnevni etapni kolesarski dirki Settima Bergamasca. eni najzahtevnejših tekem za amaterske kolesarje na svetu. Maraton v Dražgoše KOKRICA - Kolesarska sekcija športnega društva Kokrica prireja v nedeljo, 26. aprila, tradicionalni peti kolesarski maraton v Dražgoše. Start bo ob 0. uri pred kulturnim domom, kamor se bodo udeleženci vrnili predvidoma ob dveh popoldne. Maratona, ki si je v minulih letih pridobil velik ugled med rekreativnimi kolesarji, se lahko udeležijo vsi, ki jih veseli vožnja v strnjeni skupini in so dopolnili petnajst let starosti. Šolarji morajo imeti izpit iz cestnoprometnih predpisov. Kolesarji bodo glede na opremo koles, starost in telesno pripravljenost razdeljeni v dve skupini. V prvi bodo vosili na 75 kilometrov dolgi poti tisti, ki ima i o tekmovalna kolesa. Povprečna hitrost bo omejena na 26 kilometrov na uro. v drugi skupini bo vožnja počasnejša. Maraton v Dražgoše je prva letošnja prireditev organiziranega rekreativnega kolesarjenja, zato Kokričani še posebej pričakujejo dobro udeležbo. V prijavnini, ki znaša za mladino 50 dinarjev an 100 dinarjev za odrasle, je vračunano okrepči-lo na cilju, spominska kolajna in osvežilne H-. ROKOMET Jutri v Križah Peko : Radeče "RANJ — 15. kolu v drugi zvezni rokometni ligi - sever in republiških rokometnih ligah so bile gorenjske ekipe uspešne. V drugi zvezni rokometni ligi - sever so rokometašice Alplesa gladko premagale ekipo Dl Trokuta, v 16. kolu pa bodo gostovale pri ekipi Slavonije DI. kjer lahko računajo z borbeno igro na osvojitev novih prvenstvenih točk. V moški republiški rokometni ligi so rukometaši Jelovice v borbenem in na trenutke tudi grobem srečanju zasluženo visoko premagali ekipo Partizanu TI IS, medtem ko so rokometa« Peka izgubili srečanje z ekipo Lipe iz Ajdovščine. Obe ekipi v 16. kolu gostujeta in sicer Skofje-ločani v Veliki Nedelji, Triičani pa v Šoštanju pri vodeči ekipi lige. Gostujejo pa tudi rokometašice Preddvora in sicer v Cerknem pri ekipi ETA, ki v dosedanjih srečanjih še ni uspela zmagati Gostujeta tudi obe ekipi v drugi republiški rokometni ligi - zahod Zabniea in Kamnik. Rokometašice v drugi republiški rokometni ligi -zahod igrajo deseto kolo. Najzanimivejši srečanji desetega kola bosta jutri ob 17.30 uri Peko : Radeče in Alnles : Duplje, Kamničanke pa igrajo v nedeljo ob 10. uri z ekipo Zagorja. V 16. kolu mladinske republiške rokometne lige — center igrajo mladinci Kranja jutri ob 18.30 uri pomembno srečanje z ekipo In lesa, ruhoanttsši Peka pa v nedeljo ob 10. uri z ekipo Ponikev, mla-dinke pa bodo odigrale deseto kolo. Rszen mladink Preddvora vse gorenjske ekipe gostujejo. Srečanje Preddvor : Polje bo* v nedeljo ob 11. uri. I Kuhar Nogomet Bohinj vodi KRANJ - V nadaljevanju nogometnega prvenstva Gorenjske vodijo pri članih in pionirjih Bohinjci. Preteklo soboto je bilo odigrano deveto kolo. Presenetili so člani Bleda, ki so v Tržiču premagali domačine, Bohinj pa je v Lescah osvojil točko, prav. tako pa tudi Jeseničani proti B moštvu Bohinja. Pri članih vodi Bohinj A s 14 točkami pred Lescami A in Jesenicami, ki imata po 11 točk. Pri pionirjih je Bled premagal Tržičane, Bohinjci pa Jeseničnne. Vodi Bohinj s 14 točkami pred Bledom 13 in T rtičem 7. Tekmujejo tudi III. selekcije oziroma kadeti. Za prvaka se potegujeta Britof in Sava. V medsebojnem srečanju je Sava premagala Britof, Bohinj je doma premagal Jesenice, Alpina pa Tržič. Vodi Sava z 21 točkami pred Britofom 19, Bohinjem 12 itd. - Jutri igrajo Jesenice : Lesce B člani, Bohinj A : Tržič člani. Bled : Lesce A člani. Tržič : Bohinj pionirji in Lesce : Bled pionirji. Pionirske tekme »e bodo začele ob 15.15. članske pa ob 16.30. ^ ^ Lokostrelstvo Prva izbirna tekma NOVA VAS - Slovenski lokostrelci so IVU vil »m . . _ _ _ aMtavo repre-.»di prvo izbirno tf^^J^topif. v Svitrijaj^nTtrotH*« Italijaa Bad Goisrnu tAvmrv-jr tekma v - Avstrija - J^ofr^T jJLj, M točke disciplin neJd h» tekma bo to nedeljo v Kan^au na loko Na njej je starta 1 o 155 odličnih tekmovalcev iz 31 klubov iz dvanajstih držav, razen Sovjetske zveze vseh vodilnih v evropi, ter iz ZDA. Od naših so dirkali Borovičanin (Metalac Kraljevo). Polončič (Rog) ter savčana Frelih in Cuderman, V skupnem seštevku je zmagal Italijan Fedri-go - njegova povprečna hitrost je bila kar nekaj čez 43 kilometrov na uro - drugi je bil Avstrijec Wecheselberger, tretji spet Italijan, in sicer Tolstoni, medtem ko je bil najboljši Jugoslovan Borovičanin s komaj dvajsetimi sekundami zaostanka za zmagovalcem odličen četrti. To je doslej največji dosežek naših reprezentantov na tej zahtevni in izjemno hitri dirki. Od drugih se je uvrstil le še Cuderman, ki je pristal okrog 40. mesta, medtem ko sta Polončič in Frelih odstopila. Frelih je odnehal v četrti etapi. Nespečnost zaradi zobobola ga je preveč izčrpala. Drugače pa je bilo s Polončičem. Po peti etapi je bil še na odličnem osmem mestu, premagal pa ga je zadnji dan, ki je bil izredno mrzel. Zaradi ledenega vetra in snega je odstopilo kar 70 tekmovalcev. Ekipno je naša reprezentanca osvojila 4. mesto. Kot je povedal Franc Hvasti, bi lahko celo zmagala, če bi sodelovala popolna olimpijska ekipa. Sicer pa je tudi to dosežek izjemen uspeh, najsibo za Borovica -nina, ki je bil v skupni uvrstitvi tujcev drugi, ali za Cudermana, ki je spričo neizkušenosti svojo nalogo povsem zadovoljivo opravil. Druga skupinn jugoslovanskih reprezentantov te dni potuje na šestdnevno dirko 8iro de Keggioni v Italijo. Bulica. R opreta, ubriča, Dostaniča. M oso in KrhUkarjs bo vodil Puljčan Bilič. Po tej dirki pa bo Franc Hvasti izbrsl ekipo najboljših za dirko miru Berlin - Praga - Varšava. H.Jelovčsn Dirka za svetovno prvenstvo v motokrosu v Podljubelju V Podljubelju šesta dirka TRŽIČ — Zanimanje za letošnjo šesto dirko za svetovno prvenstvo v motokrosu za kategorijo do 125 ccm, ki bo 24. maja na znani progi v Podljubelju, je veliko. Hkrati s to dirko bo tudi dirka za Karavanški pokal v kategoriji do 250 ccm. Število tekmovalcev je po mednarodnem pravilniku FIM omejeno. Njegovo število je petinštirideset, toda Tržičani so že dobili prijave petinpetdesetih tekmovalcev. V skladu s pravili mora organizator omogočiti nastop prvim desetim iz lanskega prvenstva. Med to deseterico je en Finec in Nizozemec ter štirje Belgijci, dva Japonca in dva Italijana. Dirke za letošnje svetovno prvenstvo v kategoriji do 125 ccm bodo še v Italiji, Nizozemski, Avstriji, Poljski, Švici, ZDA, Finski, CS8R in Španiji. Na vseh teh dirkah bo odločal tekmovalni uspeh dose- ^^r^^U^- matiktivno - 1 Bu^reST (J«**^») «5 * Natla^n SsSas)WMTT^nmt (Kamnik) 286; JJjSScT- TColaar 366, 2. desn.es 220. 3. £p3T%" Kamnik) .210; Drobnič 144. 2. BleiweislM. * »tokovni* (VVM^»^\~r*V^ ^»a*a Lavriča, nato pa je stnAv* delo prevzel Franc BenedkV > seženi so bili izjemni uspehi Bogat program priprt^ Jeseničani za dan slovenske ske košarke. Ob osmih ii bo v počastitev let osme mladosti začel turnir k Sodelovala bodo stir. k. moštva. Ob desetih * K' seminar za trenerje slovn košarkarskih ekip. poldruge kasneje pa bo okrogla miz* hlematiki slovenske košarkf Popoldne bodo igrale etaj* Ob treh se bo začela tekmtas veterankami Jesenic in IjasjV ne. Uro kasneje bo slo>*^d*" ritev. V imenu Je*n* N košarkariee in košark«rsk< * lavce nagovoril predsednik oKV-ske skupščine Ivo Ar»«M Zatem bodo podeljena pntnst« najboljšim igralkam v lipa* tekmovanjih zadnje seioo* v> pol petih bo tekma med član*** Jesenic in reprezentanc« skv venskih kadetinj. ob II ar. bodo igrale članice Jehee r zentanco Slovenije Pnredit^ odbor vodi Vinko Rotar v * pa so razen predstavnika benopolitičnega življenja V Debevc. Alojz Katnik. 1 Rožič in Vaso Derehč. TA MESEC NA VRTU :i 11 * s Š &VAMEJA tjn * da. omejimo vrt z živo «r» n ne z ograjo. Seveda pa si anjDO prizadevati, da zavzame m meja rim manj prostora. Zato I «k> pomembno, kako izberemo Kitati material. Za tak namen je im primeren gaber. Njegova glavna *a»oa je v tem, da je živa meja iz lin lahko zelo ozka. Dobro zastira »sjede, učinkovita pa je tudi za nato pred vetrom pozimi. Cr rate utegnili žive meje posa v javni, to storite Se ta mesec. Udje je. da skopi jemo jarek. mn ostane na istem mestu deset Ka. uto moramo tla dobro pripravi, zlasti je pomembno, da jim iao dovolj humusa. V zgornjo plast tal zakopliemo precej šote in hlevskega gnoja. Dobra je tudi zelo humozna kompostnica. Če so tla nagnjena k temu, da postanejo kisla, moramo potrositi apno in pa zakopati v zgornjo plast. Če bi imeli radi hitro Široko živo mejo, jo sadite v dve vrsti, sicer pa je dovolj ena vrsta. Grmičke je treba posaditi res trdno in nikakor ne bolj globoko, kakor so rasli v drevesnici. Ko živo mejo posadimo in zalijemo, jo že prvič obrežemo. Kot pod vso na novo posajeno drevnino tudi pod živo mejo tla pokrijemo. Za pokrivanje uporabimo listje, slamo in podobno. Aprila najuspešnejše zasajamo nove vedno zelene žive meje: od iglavcev brin in tisa, lepa pa je tudi iz česmina, ligustra ali lovorikovca. Cene je poslal svoji znanki za novoletno darilo nogavice. Na enoje pritrdil listek VESEL BOŽIČ, na drugo pa SREČNO NOVO LETO. Čez dva dni je prejel odgovor: — Hvala! Pričakujem te med prazniki! ALI VESTE DA »živalsko dlako — ne pleteno. kmet le stisnjeno — v starih časih Mao uporabljali, predvsem v hladni knjih centralne Azije. O času. i« t pa prišlo do klobučevine, pa iako )e ugibamo. Gotovo pa je bolj aanvji kot tkanina. Klobučevino aiekjejo tako, da med ogrevanjem tjujo vlažne dlake, ki tudi po •Jaftvi ostanejo skupaj. Tak makli nima vlaken in se ne obrabi, pnf ps slabo obdrži obliko, če ga ne aujrjoali kako drugače utrdijo. U kaj vse so nekoč uporabljali bks'i linii lahko najbolje oceni-Jk it proučujemo grobove Paziri-* r, ki so živeli v Sibiriji v času dobe (5. stoletje pred našim ). Ti so svoje odličnike poko-S fNsfi z vso njihovo opremo, gomile «4 lajemljali enako, kot so imeli živi fcsljene sobe. Tako so v neki goni urili tla prekrita z debelo črno faprino. prav tako kot stene. ^f#*m je od znotraj podobna km. V drugi gomili pa je bila na fcub klobučevina pobarvana z ^Sni, belimi, rumenimi in modri-I okraski, ter z levjimi glavami, •uflimi iz pol sti, ki so bile _ prišite na podlago. Našli so odeje za pod sedla, ki so bile o okrašene. Te so imele na orišite ali prilepljene silhuete izrezane iz polsti in usnja, ki svoje sovražnike. Poleg to tu našli tudi nogavice iz Mnaiajo v d 4 J •taja - Radovljica 1 - Imam kvaliteten, a ta-u*jeraey. Rada bi ga upo-r^bOa za obleko ali dvodelno fjbleko. Prosim, narišite mi primeren model, za katerega hi lahko uporabila blago, ki pfeimam. Stara sem 20 let, raoka 169 cm, tehtam pa 58 nlogramov. M k m s* g 1 si I I si I I I* t> lakti Ijafavor - Na skici je narisana •djrva obleka. Zgornji del lahko nosite tudi v kombinati drugega krila in obratno. Raza ima raglan vstavljena rakava, manfeti v zapestju so odi Ovratnik je puli in se zapenja pri strani. Sprednji iTpod ovratnikom in krilo nedaj sta rahlo ubrana. %pa sta v sivih, krilo se pa zapenja zadaj. Dolžina krila pokriva kolena. Ce si pripne-te pas, ne bo opazno, da je obleka iz dveh delov. izredno tanke klobučevine ter čepice iz istega materiala. Klobučevino lahko najdemo prav v vsaki družbi, kjer poznajo tiste domače živali, ki dajejo volno, saj jo je izredno lahko izdelovati. Danes jo ljudje predvsem uporabljajo kot izolacijski material in za pakiranje — a že Grki in Rimljani so iz podobnih razlogov z njo podlagati Sleme in ščite. Domiselna zgodba o izumu polsti pravi takole: nekaj trgovcev je dobilo žulje na nogah, ker so jih tiščali čevlji, zato so izpulili kamelam mehke dlake in jih vtaknili v čevlje — vročina, pot in pritisk pa so izdelali polst. Veliko bolj gospodarni od klobučevine iz volne so moderni materiali iz vezanih vlaken, ki so jih izdelali v zadnjih letih. Ta vlakna so po večini umetna, poliamidna, poliestrska ali akrilna (vendar izdelava takih materialov zahteva vezivo — umetna vlakna se ne sprimejo med seboj tako kot dlaka). Pri izdelavi oblačil lahko te materiale uporabimo le kot podlago ali vmesno plast (tudi z lepljenjem), ker imajo iste slabe lastnosti kot naravna klobučevina. r--r Prava pravica je vest Hugo Lahko je biti dober, teže pravičen Chauvilliers Samo šibki si ne upajo biti pravični Tagore Ljudje, ki po pravici govorijo, navadno po pravici tudi delajo R. B. Sheridan Krompir tako in drugače KROMPIR S SKUTO Potrebujemo 800 g krompirja, 500 g skute, 1/8 1 mleka, majhno čebulo, česen, drobnjak. sol. poper, papriko. Krompir olupimo, narežemo na večje kose in ga skuhamo v slanem kropu. V skledi posebej zmešamo skuto z mlekom, sesekljano čebulo, česnom, drobnjakom in začimbami ter jo posebej postrežemo h kuhanemu krompirju. Čas priprave: 25 minut SOČEN KROMPIR Potrebujemo 800 g krompirja. 300 g svežega ali vloženega paradižnika, 60 g šunke, 50 g masla, 2 stroka česna, čebulico, olje, sol. poper. Krompir olupimo, skuhamo in narežemo na rezine. Na maslu in olju pražimo sesekljano čebulo in strt česen. Česen odstranimo, dodamo nase-kljano šunko in popražimo. Premešamo nasekljan paradižnik, sol in poper. Omako kuhamo 10 minut. Nazadnje primešamo narezan krompir, dobro premešamo in takoj postrežemo. Čas priprave 40 minut KROMPIR S ŠUNKO Potrebujemo 1 kg krompirja. 150 g šunke, 40 g masla ali margarine,^ jajci, lonček kisle smetane. 40 gdrobtin, sol, poper. Krompir skuhamo, olupimo in narežemo na rezine. Maslo penasto u mešamo, dodamo celi jajci, sesekljano šunko, sol in poper. Primešamo krompir, stresamo v dobro namazan pekač, potre-semo z drobtinami in damo za 10 minut v razgreto pečico. Čas priprave: 40 minut DRUŽINSKI POMENKI Lončnice kličejo /$nV Rdeče cvetoč hemantus (Hae-manthus) smemo presaditi samo v najnujnejših primerih. Ta rastlina najbolj zanesljivo cvete, če njene koreninske grude ne poškodujemo. Zato se zadovoljimo s tem, da vsako pomlad nadomestimo s svežo prstjo samo gornji sloj prsti, v katerem ni korenin. Potrebne hranilne snovi pa dajemo v obliki hranilnih raztopin. Konec aprila začnemo redno oskrbovati vse rastline na oknu in okenskih zabojih. Najprej odstranimo vse posušene dele. Če gornji sloj prsti nj prepreden s koreninami, ga nadomestimo z novim. Rastline tudi obrežemo. Aprila je najugodnejši čas za presajanje večine lončinic V ta namen uporabljamo prst, ki smo jo kupili že marca. Stare lonce temeljito očistimo znotraj in zunaj. Pri tem ne uporabljamo kemičnih sredstev. Na dnu lonca postavimo na luknjo črepinjo, v določenih primerih tudi pesek. Pri presajanju sobnih rastlin ni vedno potrebno, da bi uporabljali večje lonce. To velja predvsem za tiste rastline, pri katerih je del rastlin odmrl. Pri takih odstranimo najprej staro prst, potem odrežemo odmrle korenine in rastlino spet posadimo v isti lonec. Pri tem si velja zapomniti, da rastline raje cveto v majhnih loncih kakor v večjih. Rastline, ki imajo bolne korenine, sadimo v mešanico prsti, v kateri je velik del peska. Medtem ko je razmerje v normalnih mešanicah zemlja : pesek 5:1, damo tu razmerje 3:1. V taki mešanici si korenine hitreje opomorejo. Drenaža na dnu lonca naj v teh primerih znaša vsaj 2 cm. Gumovci, ki so pozimi izgubili liste, imajo povečini bolne korenine. Take gumovce moramo presaditi v manjše lonce, odvisno od poškodb. Na splošno pa take rastline tudi močno skrajšamo. O tem vprašajmo vrtnarja, ki se na to razume. Ta bo tudi vedel, ali je sploh mogoče rastlino še rešiti in kako. Kakor hitro amarilisi (Hippeast.rum) odcvetejo, je najugodnejši čas, da jih presadimo. Stare primerke presajamo vsake dve ali tri leta. Pri tem odstranimo samo gornji prosti del prsti, ne da bi raztrgali grudo. Novi lonec naj bo največ za 2 cm večji. Amarilisi raje cveto v manjših loncih kakor v večjih. Za presajanje napravimo mešanico iz kompostnice, ilovice, šote in peska, in sicer v razmerju 3:1:1:1. Dokler se ne pričnejo razvijati nove korenine, ne smemo preveč zalivati. Če je prst premokra, nastanejo poškodbe na koreninah. Koreninske grude starega asparagusa pri presajanju temeljito razrahljamo. Če so stari asparagusi zdravi, napravijo pogosto tako močno koreninsko grudo, da lonec kar poči. Tako strnjeno in Ereraščeno grudo moramo z lesenim nožem v podolžni smeri raztrgati, lo^enine, ki se pri tem sprostijo, smemo ob reza t i. Potem pa rastlino posadimo v večji lonec. V novem loncu naj bo gruda 2 cm globlja. Naš dojenček Skilavost. Navidezna škilavost prvih tednov, ki nastane zaradi neenotnega gibanja zrkel, kmalu izgine. Kasneje, ko začne otrok opazovati okolico, se lahko škiljenje znova pojavi. Ne gre samo za lepotno napako, ampak navadno za motnje vidnih funkcij. Vsi škileči imajo pomanjkljiv prostorninski vid, ki je za vrsto poklicev nujno potreben. Škileče oko je v polovici primerov slabovidno in le malo koristi pri gledanju. Za dober uspeh zdravljenja je treba začeti zelo zgodaj, ker po nekaj letih škiljenja nastanejo nepopravljive spremembe vida. Nujno je, da mati pripelje otroka k očesnemu zdravniku, brž ko opazi škiljenje, pri dojenčku že od 5. meseca dalje. ABC kuhanja DUŠENJE MESA Dušenje je eden izmed najpogostejših, a hkrati tudi najmanj pravilno uporabljanih načinov pripravljanja mesa za uživanje. Nobena redkost ni, da pride namesto dušene pečenke le porjavel in izlužen kos mesa na mizo. Pri dušenju mesa je skoraj najvažnejše to, da se naredi po kosu lepa, okusna skorja. To dosežemo s tem, da damo meso na zelo vročo mast in ga po vseh straneh, torej tudi na obeh koncih, enakomerno rjavo opečemo. Mast mora biti zelo vroča zato, da beljakovine v površinskih plasteh mesa hitro zakrknejo in se naredi po mesu zaščitna skorja, ki preprečuje izločanje sokov iz notranjosti mesnega kosa. Pri opekanju nastajajo snovi prijetnega vonja in okusa, ki se združujejo z maščobo, v kateri se meso peče, in se pozneje, ko prilijemo tekočino, odločijo od dna posode in razpuste. Te tekočine (vode, vina, juhe, omake) prilijemo toliko, da je potopljena v njej približno spodnja četrtina mesnega kosa. Potem posodo pokrijemo in pustimo, da se pečenka počasi duši v enakomerno vroči pečici. Pri tem načinu pečenja prevajajo toploto tekočina, maščoba in para. Vročina le polagoma pre- haja v notranjost mesa, zato mesni sok v začetku lahko še prodira skozi celice in se izloča v pečenkin sok. Hkrati pa tudi vroči pečenkin sok prodira v notranjost mesa, dokler se leta polagoma toliko ne segreje, da končno vse beljakovine v njem zakrknemo, s čimer je_onemogočeno obojestransko prodiranje sokov skozi celice. Pečenko v posodi moramo med dušenjem nekajkrat obrniti. Najbolje je pustiti, da se tekočina skoraj popolnoma povre, potem pa v preostalem mastnem soku pečenko nekajkrat obrnemo in prilijemo novo tekočino. Posode s pečenko ne smemo imeti predolgo odprte, tekočina v njej pa ne sme premočno vre ti. Zares dobro pečenko pripravimo lahko samo v posodi, ki se da dobro zapreti, in ne v premočno razgreti pečici. Poleg tega posamezni kosi mesa ne smejo tehtati več kot 2 in pol do štiri kilograme. Za večjo količino pečenke vzamemo v sili lahko veliko pekačo in jo v njej najprej skrbno opečemo, nato pa ji prilijemo potrebno tekočino, dodamo dišave in jo dušimo; seveda se mora dati pekača kolikor toliko dobro zapreti. nama NAZAJ K NARAVI JE GESLO DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA . POJDITE V NARAVO, PRIVOŠČITE SI POČITEK IN SPROSTITEV . . . je priporočilo VELEBLAGOVNICE m nama ^ SKOFJA LOKA zato je že pripravila pestro ponudbo ZA PRIJETEN IZLET IN VIKEND BOSTE NAŠLI PRI linama VSE POTREBŠČINE NA ENEM MESTU — pribora za pečenje, — kompletov za igre v naravi, — zložljivih mizic in stolov, — opreme za taborjenje in — vseh pripomočkov za zabavo otrok in odraslih Občinski svet ZS, Skofja Loka Skupščina občine Skofja Loka Občinska konferenca ZKS Skofja Loka Občinska konferenca SZDL Skofja Loka Občinska konferenca ZSMS Skofja Loka Zveza združenj borcev NOV Skofja Loka Občinska konferenca ZRVS Skof]a Loka Samoupravne interesne skupnosti občine Skofja Loka čestitajo vsem delovnim ljudem občine Skofja Loka za dan OFin delavski praznik 1. maj Komunalno podjetje Tržič proizvodnja in distribucija vode prečiščevanje in odvajanje odplak vzdrževanje snage v mestih in naseljih čišćenje javnih površin v naselju odnašanje, odlaganje in predalava odpadkov druge komunalne dejavnosti urejanje stavbnega zemljišča urejanje in vzdrževanje ulic in prometnih poti urejanje in vzdrževanje zelenic, parkov in uličnih površin proizvodnja gramoza in peska opravljanje prevoznih storitev zaključna in obrtna dela v gradbeništvu napeljava in popravila gradbenih instalacij vrtnarska dejavnost, prodaja cvetja, gnojil, sadik itd. slavnostne okrasitve Čestita vsem delovnim ljudem za dan OF in 1. maj - praznik dela. KUNSTELJ- PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, . Prešernova 4 Cenjenim strankam in ostalim občanom čestitamo za 1. maj — praznik dela. AIK - SENTA OOUR ŽITOPROMET Mlin SENTA nudimo vam vse vrste pšenične moke, rženo moko, koruzni zdrob, koruzo, ječmen, oves, več mt gotovih jedil vakuumsko pakiranih ter vse vnte jajčnah testenin. Skladišče v Kranju se priporoča za obisk, odprto je vsak dan, tudi ob sobotah. Prebivalcem Gorenjske čestitamo za praznik dela — l.maj r t Elektrotehniško podjetje KRANJ Kranj, Koroška cesta 53 c Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremi obdelovalne in druge naprave ia čestita vsem občanom in poslovnim prija te/jem za praznik dela Izvaja ohratovno vzdrževanje Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra. Tiki, Ki. IUZ. Klind, Cajavec, Grundig, Fein, Ransburg in Sever Su- botica. , projektira proizvaja instalira prodaja servisira CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SE V Mixr CU MAJU PRESELIMO NA PRIMSKOVO V NALNO CONO. KOMI' ZA DOBRO POČUTJE V PRAZNIČNIH DNEH na izletu na pikniku SO POSKRBELI V POSLOVALNICAH KOKRE KRANJ S PESTRO IZBIRO. — športne konfekcije — p le ten in — perila — in ostalih izdelkov za rekreacijo in oddih ČESTITAMO ZA 1. MAJ PRAZNIK DELA Veletrgovina ŽIVILA Kranj TOZD Veleprodaja -TOZD Maloprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina BLED Delovna skupnost skupnih služb /-"- vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim potrošnikom iskreno čestitamo za 1. maj — praznik dela flH.2*.APBIlA 1981" 15.STRAN G LAS RADIJSKI SPORED MERKUR kranj 90IOTA, 26. april program UO Dobro jutro' 8.0H tanki tednik 9.05 Z rtdntn na poti - 10.05 Pojo trni trnki zbori - 10.30 Pano-tm lahke glasbe 11.05 ZiDojmo pesem — DPZ ►H«nbert Svetel« - Maribor 1120 Svetovna re porta ia ..40 Zapojte z nami - 12.10 xd»U v ritmu - 12.30 Kjjetijski nasveti - ing. Frac r«nnk Varstvo pn delu v piriu 12.40 Veseli domači apen 13.00 Danes do :X Iz naših krajev - Iz uMi sporedov - 13.20 Obve tak in zabavna glasba Ul Pnporočajo vam . . . Mfi Kulturna panorama U Zabavna glasba - 15.50 kadio danes, radio jutri! «00 Vrtiljak - 17.05 Spo »jvijmo »vet in domovino ■30 Iz dela Glasbene mla H* Slovenije - 19.25 Obrnila in zabavna glasba IX Mladi mostovi - 19.55 fv/movina je ena - 20.(K) v/botni zabavni večer - 21.00 2i prijetno razvedrilo - 21.30 'wt)t za nafte izseljence -Ji« Ljnčni utrinki - 23.10 i tod do polnoči - OO.05 Vtii program • glasba MERKUR kranj It Sobota na valu 202 m Dober dan na drugem E,u - 13.05 Radi ste jih |j - 13.35 Glasba iz e Amerike - 14.00 tank republik in pokra fc. 1530 Hitri prsti - 15.45 Won za Iva Mojzerja kj) Nai podlistek - Ferdo tak Vejica zelenja -16.15 W melodije - 16.40 Caj za W. 17.40 Lahka glasba ju Iranskih avtorjev \ ure za chanson Vk kraji in ljudje Wna med igra Izgled) po kultun lurMirama 21.15 CSSba- 2145 SOS - V obujamo spomine _ U Zrcalo dneva - 22.55 za konec programa 18.00 18.35 18.50 18.55 19.25 Mala MERKUR kranj "ttlELJA, 2«. aprila ^profr*™ J* Dobro jutro! - 8.07 U tobogan - S* «e hmau. tovariši! - 10 05 slušalce -14.40 Jezikovni pogovori -15.30 Zabavna glasba - 15.50 Radio danes, radio jutri! -16.00 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.«) - 18.00 Vsa zemlja bo I nami zapela ... »V nove zarje« - 18.15 Lokalne radij ske postaje se vključujejo 1H..35 Jakob Jež: Dve otroški suiti Igra pianistka Tatjana Bratuž - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča - 20.00 Četrtkov večer do* mačih pesmi in napevov -21.05 Literarni večer »Ognji ob progi« - 21.45 Lepe melodije - 22.15 Informativna od daja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiev - 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev ■ 00.05 Nočni program - glasba ©85 MERKUR kranj Wrwrw!W|WV|WrWrv1W jlwi MERKUR kranj Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja -14.05 Z vami in za vas - 15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Reportaža na kratko - 16.15 Francoske K>pevke - 16.45 Jazz - klub -hythm Combination and Brass - Eva Olmerova - Vibes Summit - 17.40 Mi in narava - 17.45 Iz partitur orkestrov »Hans Schobert« in »Metropole« - 18.00 Popularna ljudska glasba - 18.40 Koncert v ntmu - 18.55 Razgledi po kulturi - 19.25 Stereorama -20.00 Novi val - 20.50 Deset minut z instrumentalno zasedbo - 21.00 Zavrtite, uganite 22.00 S festivalov jazz - XXI. Mednarodni festival jazza Ljubljana '80 XVII. oddaja: Kvartet Dexter Gordon - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa SH MERKUR Zi"! PETEK, 1. maj Prvi program 5.00 Jutranji program - 8.08 Radijska igra za otroke - 8.50 Prvomajsko kolo 9.05 Pesem mladih s festivala Revolucija in glasba - 10.05 Posebna oddaja Delavci -resnični samoupravljala -11.00 Pesem o delu - 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Izročilo 1. maja po svetu - 14.05 Veseli zvoki -15.15 Zdravo - 15.40 Plesi v jugoslovanski komorni literaturi 16.00 Posebna oddaja Ljubljanski rdeči prapori - 16.30 Lepe melodije - 17.05 Radio Ljubljana pripadnikom JLA 18.00 Posebna oddaja Pojoča pest - 18.30 Koncert za besedo - Maj - 19.30 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja - 20.00 »Vem za pomlad«! ... 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.20 Kitara v ritmu - 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Lirični utrinki - 23.10 Recital pevca avtorja Lameja Siffreja - 00.05 Nočni pro- Eam - glasba iz studia radia oper la^\ll QCl "•'•'•'•'•i*1*1*'*1*1* Wm MERKUR kranj Drugi program 8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Jazz v komornem studiu Boško Petrovič - Silvo Stingl - 13.36 Z vami in za vas - 15.15 Tipke in godala - 15.45 Vroče -hladno - 17.35 Odmevi z gora To in ono s planinskega sveta - 17.45 Misel in pesem -angažirane pesmi z mednarodnega festivala političnih pesmi v Vzhodnem Berlinu - 19.30 Stereorama -20.00 Praznične revijalne paralele - 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 17. aprila: I zrklo, B. /In. 10. svat. 14 goreč, 15, de* t niča, IT Ljig. I« oreade. 1». Dor. 20. KA. 21 Asta. 23. tara. 25. NT. 2«. I)KW. 2H otva. «1 rakila. 32 avtokar. 15 kolon. Mi Tatre. IH Orehovo. 40 hoteli. 42 F.vit. 4.1 krt 4« or. 47 SS K K 49 obad. 51. ar. 52 M IS. 54 korala. 56. I.inz. 58. astronavt. 60. laski. 61 stop. 62. alga. 63 Anton Prejeli amo 138 resiutev. Izžrebani so bili: I nagrado 11511 rim) premic Franc Magdič Kranj. Sorlijeva t. 2 nagrado (12(1 din) prejme Franc Zupan. 64240 Radovljica. Mošnje 24. 'l.r nagrado (100 riini prejme Brigita in Boris Langerholc. 642*20Skofja Loka. Podlubnik 157 Nagrade homo poslali pn pošti IZBRALI SO ZA VAS Pri Merkurje vem EI.KK TROMOTU v Radovljici, nasproti avtobusne postaje, so dobro zaloteni * koleni. Sproti jih prodajajo in montirajo. Zato za željeni mode! povprašajte v trgovini, ce ga slučajno ne bo med v »cm i zunaj izlozenimi. 2enaka, otroška, moška in dirkalna kolesa so na voljo, pa tudi vsi mopedi od Tomosa. Ona: 626 do 18.600 din za kolesa 14.8«f do 20.157,06 dinarjev za mopede V Murkini blagovnici PIKA v Radovljici (pri avtobusni poataii) smo videli to lahko in prijetno obleko za nosečnice. V velikostih od 36 do 44 se dobe, barve so pa na voljo modra, rde*a, drap in črna. Cena: 030 din Rezilci za čebulo s plastičnimi in steklenimi k®1*«"0! so izredno ugodno naprodaj pri jeseniškem FUZINAR-JU. Uvoz s Češkoslovaške. Cena: SAMO 33,80 din 35 Uuto □ KRANJ di/kont KRANJ LOTERIJA Gasilske zanimivosti SPOMINI NA GASILSKI FESTIVAL — Prihodnje leto bo minilo 60 let od prvega gasilskega festivala v Ljubljani, na katerem je sodelovalo skoraj 18.000 slovenskih gasilcev, med katerimi so bili tudi gasilci z Gorenjske. Na festivalu so sodelovali tudi gasilci iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin ter iz zamejstva. Pester je bil program gasilskega festivala. Prikazana je bila množičnost gasilske organizacije, izvežbanost, tehnična opremljenost ter kulturna ustvarjalnost gasilcev, saj so nastopale gasilske godbe in pevskj zbori. Gasilci so med drugim pokazali reševanje na vodi in se številne druge veščine, potrebne za reševanje ljudi in premoženja. Skupaj z gasilci so sodelovali tudi člani Rdečega križa, člani gorske in rudniške reševalne službe, dimnikarji in pripadniki protiletalske zaščite. Takšni festivali bi bili tudi v sedanjem času dobrodošli in koristni. I.Petrič Srečka št. srečka it. din 00 60 15 60 10 100 25 120 40 80 255 200 8500 660 1235 400 36190 2.000 5335 400 47950 4.000 5755 1.000 023450 20.000 78325 6.120 187010 20.100 99645 2.000 002105 20.000 51 60 333635 20.000 81 60 382825 20.120 471 200 501 160 26 80 7341 400 36 100 09411 4.000 46 80 000921 20.000 86 60 301171 50.000 96 60 94796 6.060 038126 20.080 2 % 40 2392 440 5757 600 39472 2.040 30407 8.000 56357 4.000 79183 8.000 84857 2.000 036593 20.000 199627 1,000.000 070643 20.000 216987 20.000 301213 20.000 008 160 6408 800 54 80 49418 8.000 23124 2.000 50108 8.000 40404 6.000 51198 2.000 68664 4.000 093288 20.000 021054 20.080 184458 20.000 302294 100.000 297378 20.000 417264 20.000 459834 20.000 9 40 495544 500.000 46049 6.040 V 81. letu je umrl IVAN ZUPAN mizarski mojster s Kokrice Pogreb pokojnika bo v soboto. 25. aprila 1981, ob 15 30 na pokopališču na Kokrici ŽALUJOČI: hčerki Slavka in Hilda, vnuki Ljubo in Alenka /.družinami in Marko ter drugo sorodstvo! Kokrica, Kranj, Radovljica, Ljubljana O Li A S16. STRAN. TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK. 24.APWUlf MERKUR kranj SOBOTA, li. 4. 8.40 Poročila - 8.45 Vrtec na obisku: Ciciban izletnik 2 del - 900 Kapitan Kuk, slovaška pravljica - 9.10 Zbis -F Rudolf: Štirideset zelenih slonov - 9.30 Tehtnica za naučno tehtanje, oddaja IV Beograd - 10.00 Pisani svet. Kako sem posnel film - 10.30 Za zdravega, srečnega otroka, izobraževalna oddaja 11.00 Lanouz-Lorenzi: Emile Zola, francoska nadaljevanka, - 12.00 Ljudje in zemlja - ponovitev - 13.00 Poročila (do 13.06) - 16.30 Poročila - 16.35 Mala Mo, ameriški film - 1855 Nas kraj - 19.10 Zlata ptica: J. Ribičič - Mi-skolin - 19.15 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Srečanja - 21.40 Modne novosti - 21.45 Obračun, ameriški film -23.10 T V kažipot -23.30 Poročila Televizijski film Mala Mo predstavlja življenj sko pot oziroma športno kariero ene najbolj obetavnih teniških igralk Maureen Connolly, ki jo je prekinil nesrečen pa dec s konja. Ko čikaška tolpa zve. da so se »kolegi« iz Kan-sasa odcepili, pošlje svojega najboljšega izsilje valca Nicka Devlina, da bi raziskal, koliko ji lopovi še dolgujejo. Srečajo se na zabavi, kjer vodja gangsterjev deli nagrade; krhka, na pol obleče na dekleta iz sirotišnice. Nick, ki mu je ena še posebej všeč, sklene, da jih reši. Michael Ritchie, ki je zaslovel predvsem s filmom Doivnhill Racer, se je tudi v Obračunu držal preizkušene poti. Njegovi junaki imajo oster pogled in že kar satansko obsedenost, ki je seveda povezana z njihovim načinom življenja. ^Vlipri •»'•'•Isisisisisisis SEHa MERKUR krahj Oddajniki II. TV mrete: 16.00 Test - 16.15 SP v hoke-i7 Ulasba narodov - 18 05 Iz sporeda TV ... . 18.35 Na VF1q^ ™' ¥ n«Wievanka - l».d0 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja 20.56 Poročila - 21.06 Spens vključitev v prenos s slov. komentarjem - 21.25 Športna sobota - 21.45 Hrvaška klavirska glasba (do 22.45) TV Zagreb I. program: 9.30 TV v Soli: Izobraževalni film, Risanka. TV izbor. Zadnje minute - 11.25 TV v Soli: TV koledar, Velike reke: Ren - 12.30 Zabavni koledar (13.30) - 16.15 SP v hokeju, posnetek - 17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Otroška predstava - 18.45 Poezija: o! Simonovič - 19.30 TV dnevnik - 20.00 »Rocca«. franc. film - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Za konec tedna MERKUR kranj NEDELJA, 26. 4. 9.20 Poročila - 9.25 Ziv-žav. otroška matineja - 10.15 R. Grlič-S. Karanovič: Na vrat na nos. nadaljevanka TV Beograd - 11.05 TV kažipot - 11.25 Mozaik - 11.30 Narodna glasba: Koncert ansambla »Lado« • 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Poročila (do 13.05) - 15.35 Mestna ura, dokumentarna oddaja TV Skopje - 15.55 Poročila - 16.00 Rokomet Magdeburg : Kolinska Slovan, prenos - v odmoru Propagandna oddaja 17.20 Športna poročila -17.30 Prisluhnimo tišini -17.55 Umor iz usmiljenja, ameriški film - 19.05 Risanka - 19.22 TV nocoj - 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 A. in U.Shkreli: Ko pomlad zamuja, l.del nadaljevanke TV Priština - 20.55 Modne novosti - 21.00 Osvobodilna fronta, dokumentarna oddaja - 22.05 V znamenju - 22.15 Športni pregled Umor iz usmiljenja je bil deležen precejšnje pozornosti kjub obrabljeni temi; priznan znanstvenik s preveliko dozo morfija ubije svojo ženo, da bi ji prihranil trpljenje zaradi neozdravljivega raka. Sledi proces, v katerem do konca ne vemo, kako se bo razpletel. Boljši del filma so dialogi in dramaturška obdelava, s pomočjo katere so igralci lahko predstavili celo galerijo zanimivih, prepričljivih likov. Dokumentarna oddaja o Osvobodilni fronti slovenskega naroda je zasnovana na pričevanju njenih ustanoviteljev in udeležencev narodnoos-vobodilnega boja ter se-i>eda na zgodovinskih podatkih. Toda oddaja bolj kot kronologijo poustvarja duha tega vsenarodne ga revolucionarnega gi banja. MERKUR kranj Oddajniki II. TV mrete: 13.30 Test - 13.45 Mozaik, oddaja za nase zdomce v Franciji - 15.00 Športno popoldne (Spens, hokej, rokomet) komb. prenosi - 19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zakaj imam rad jazz -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.25 Drevo za cokle, italijanski film (do 00.25) TV Zagreb I. program: 9.50 Poročila - 10.00 OtroSka oddaja - 10.30 Narodna glasba - 12.00 Kmetijska oddaja (13.00) - 14.00 Gledalci in TV 14.30 Arabske noči, am. film - 16.15 Nedeljsko popoldne - 17.25 Igrani film -19.00 Risanke - 19.30 TV dnevnik -20.00 Ko pomlad zamuja -21.00 Potovanja -21.40 Na svoj način: Kornelije Kovač - 21.55 TV dnevnik 22.15 .Športni pregled MERKUR kranj mm PONEDELJEK, 27. 4. 15.25 Poročila - 15.30 Bolnišnica Franja, oddaja za otroke - 15.50 Festival Kurirček -Maribor - 16.25 Radovan Gobec: Kri v plamenih, TV opera - 17.55 Slavnostna seja republiške konference SZDL - podelitev odličij OF, prenos iz skupščine SRS - 18.45 Festival revolucija in glasba -19.05 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Proslava ob 40-letnici OF, prenos iz Cankarjevega doma - 21.05 B. Zupančič-M.Klopčič: Zadnja Šolska naloga, TV drama - 22.00 Zimzelen pod snegom, poezija iz NOB - 22.30 Poročila fj »»laiaiaialaiaiaial« mfU MERKUR kranj Besedilo in glasbo za televizijsko priredbo opere Kri v plamenih je. napisal Radovan Gobec. Zgodba je ujeta v vojni čas in se začne februarja 1944. leta ob pohodu XIV. divizije na Štajersko. Pripoveduje h ra- •laiaiaiaiaiaiaiaiaia-MERKUR kranj njencu. ki najde zavetje pri zavednih kmetih in o maščevanju domačega izdajalca. Skozi oči mladih junakov — ilegalcev, skozi njihove stiske in iskanja prikazuje igra Zadnja šolska naloga brutalnost vojne, hkrati pa tudi. najvišji vzpon človeške zavesti, ko se junaki v prid višjih ciljev odrekajo svojemu življenju. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Test 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 Enci-menci, lutkovna oddaja TV Skopje - 18.15 Čarobni svet Tatjane Ivačič, izobraževalna oddaja - 18.45 Telesport -19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost - 20.50 Zagrebška panorama - 21.30 Ameriške novele (do 22.45) TV Zagreb I. program: 8.45 TV v Soli: TV koledar. Povej mi, povej. Sodobna afriška književnost, Slovenščina - 10.00 TV v Soli: Materinščina, Risanka, Zemljepis. Zgodba, Risanka, Iz arhiva Šolske TV, Zadnje minute (do 12.05) - 14.55 TV v Soli - Bmovitev (do 16.00) - 17.40 oročila - 17.45 Bajke daljnih ljudstev - 18.00 Enci-menci - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Gospič - 18.45 Mladi upi, mladinska oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 J. S. Popovič: Rodoljubi, gledališka predstava -21.20 Glasbeni trenutek -21.25 Ali se med seboj dovolj poznamo? - 22.25 TV dnev- ik - 22.40 En avtor, en film MERKUR kranj TOREK, 28. 4. 9.00 TV v Soli: TV koledar. Nafta, TV vrtec, Dnevnik 10 - 10.00 TV v Soli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik, Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute (do 12.05) -15.00 TV v Soli: Vesolje, Vstaja narodov Jugoslavije III (do 15.45) - 17.15 Poročila - 17.20 Kapitan Kuk, slovaška pravljica - 17.30 Srečanje jugoslovanskih baletnih umetnikov - 18.05 Palčki nimajo pojma, otroška kontaktna oddaja TV Zagreb -18.35 Obzornik - 18.45 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 19.00 Knjiga -19.15 Risanka - 19.24 Zmo do zrna - 19.30 TV dnevnik -19.55 Vreme - 20.00 Noč slovenskega naroda, dokumentarna oddaja - 20.50 Propagandna oddaja - 20.55 E. Zo- la: Vzpon Rougonovih. l.del francoske nadaljevanke 21.50 V znamenju - 22.05 Španske opeme zvezde: Pla-cido Domingo Eden prvih romanov zajetnega Zolajevega ciklusa »Rougon Mac guartovi, naravna in družbena zgodovina rodbine za časa drugega cesarstva« je Vzpon Ron-gono vih, v katerem je pisatelj skozi življenje neke družine opisal polpreteklo obdobje in preučeval odmeve Napoleonovega prevrata 1851. leta v provinci. Riše prehod oboga te lega kmetstva v vrste male in velike buržoazije, boj za osvajanje oblasti in bogastva. MERKUR kranj Oddajniki II. TV mreže: 15.40 Test - 15.55 Zadar: Nogomet Jugoslavija : Grčija (mladi) prenos (slov. komentar) - v odmoru Glasbena medigra - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 Knjige in misli - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -. 20.00 Blondie, zabavno glasbena oddaja 20.45 Neobvezno II, dokumentarna serija - 21.30 Zagrebška panorama - 21.55 Iz arhiva Šolske TV (do 22.25) TV Zagreb I. program: 15.50 Poročila. - 15.55 Nogomet Jugoslavija Grčija (mladi), prenos - 17.45 Pustolovščine - 18.15 TV koledar -18.25 Kronika občine Osijek -18.45 Splošna ljudska obramba, oddaja TV Novi Sad 19.30 TV dnevnik - 20.00 Aktualnosti - 21.00 Zaročenka, zahodno-nemSki fim -22.40 TV dnevnik •laieiaieiaiaiaiaial« MERKUR kranj SiufiDA, 2«. 4. 9.20 TV v Soli: TV koledar. Zaščitena narava SR Hrvatske - 10.00 TV v Soli: Biologija, Risanka, Predšolska vzgoja, Risanka, Telesna vzgoja. Zadnje minute (do 12 05) - 16.55 Poročila - 17.00 Zbis - F. Rudolf: 40 zelenih slonov - J7.20 Zapisi za mlade: Janez Bijenc - 17.55 Split: Nogomet Jugoslavija : Grčija, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 1»»' Risanka - 19.54 TV noCOV-19.56 Zmo do zrna - 20.00 1'V dnevnik - 20.25 Vreme -20.30 Film tedna: A leluja Gret-chen, brazilski film - 22.20 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 18.45 Sašo in Vesna piieta skupaj, izobraževalna oddaja - 19.15. Kulturni pregled - 19.30 tv dnevnik - 20.00 Starejši sin, 2. del sovjetske drame - 21.15 Zagrebška panorama - 21.35 Odrske luči. ponovatev zabavno glasbene oddaje (do 22.30) Aleluia Gretchen je saga o družini nemških izseljencev, ki so se pred nacisti zatekli na jug Brazilije. Film prikazuje štirideseta leta kot nekakšno kroniko družine, ki je morala premagati vrsto ovir pri prilagajanju na novo okolje. TV Zagreb I. program: 16.50 Poročila - 16.55 tv koledar - 17.05 Kronika občine Bjelovar - 17.25 Kaj je novega pod streho - 17.55 Split: Nogomet Jugoslavija : Grčija - 20.00 tv dnevnik - 20.30 Prosta sreda - 21.45 Osvobodilna fronta, dokumentarna oddaja tv Ljubljana - 22.50 tv dnevnik - 23.05 Pop-poli-gon. glasbena oddaja •laiaiaiaiaisiaiaiaia MERKUR kranj zabavna oddaja ■ 81 TV dnevnik • &06 An* man, ameriški film . Četrtek, so. 4. 9.00 TV v Soli: TV koledar, Perjad, Znanost, Elektronika 10.00 TV v Soli: Umetnost. Risanka, Združeni Narodi, Risanka, PredSolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.55) -15.05 TV v Soli: Perjad, prekop Donava-Tisa-Donava. Vstaja narodov Jugoslavije (do 16.00) - 17.20 Poročila -17.25 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška nadaljevanka - 17.55 Mozaik kratkega filma: Kri svobode, jugoslovanski film - Trije spomeniki, slovenski film - 18.25 Obzornik - 18.35 Joj, kam bi del? dokumentarna oddaja -19.05 Zlata ptica - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 tv dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Pozdrav prazniku, prenos koncerta izpred Skupščine Jugoslavije - 20.45 Prizori iz življenja Filipa Filipoviča, jugoslovanski film - 22.40 Poročila Oddajniki II. tv mreže: 16.55 Test - 17.10 tv dnevnik v madžarščini - 17.30 tv dnevnik - 17.45 Družba Zore rdečelaske - 18.15 Šola zelenega načrta - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 T v dnevnik -20.00 Kino Oko - Dimitrije Tucovič, jugoslovanski film -Tema: Socialistična misel v Jugoslaviji - 23.00 Poročila (do 23.05) tv Zagreb I. program: 17.40 Poročila - 17.45 Družba Zore Rdečelaske - 18.15 tv koledar - 18.25 Kronika občine Varaždin - 18.45 Zabavna oddaja - 19.30 tv dnevnik -20.00 Pozdrav prazniku, koncert izpred Skupščine Jugoslavije - 20.50 Močnejši spol MERKUR* PETEK. 1.1. 9 35 Poročila 9.40 Psa* zvoki («a JRT> l«jr atirci pri kresu ■. pkm* dinska «ra -10.45 R*a* 10 55 Labin. Prvoro»afci* ob e0-\etnki like." prenos • ^»J^l beker-B. Grabnar R«Mf naft. dokumentarni S* (do 13.35) - 14.30 CV*» stroj, dokumentarni taw TV Skopje - 15.00 fr* lepljenka za otrok«J* Besede in glasba gluk# oddaja - l5.50Vkkbm£ nega reda jugosl^uikf L . 18.00 Vse boli »«■'1 naša gora. nocoj - 19.26 Zmo do 19.30 TV dnevnik Vreme - 20.00 Is. Titove Jugoslavijo mentama serija * T. Mann Buarovaini atrent Edina sled je tetovirano truplo. . *Na%iuvozruii so spet kupili licenco za Disneyevo risanko Fantaziia V koterije mojster oživljal svoje junake s pomočjo znanih la%S!^kuScZ glasbe'. Film je star več kot trideset let. a njegova svežina in aktualnost pritegneta še danes. kranj center 24. aprila ital. harf. akcij, film VESOLJ-SK1 ŠERIF ob 16.. I H. in 20. uri 25. aprila i tat. barv. akcij, film VESOLJ-SKI ŠERIF ob I H.. I H. in 20. uri. premiera hongk. barv. filma TETOVIRANA ZVEZDA ob 22. uri 26. aprila a mer. ban-, risani film TOM IN JERRr ob 10. un. ital. ban. akcij, film VE SOLJSKI ŠERIF ob 15.. 17. in 19. un. premi era domače erot. komedije ER(X!ENA CONA ob 21. uri 27. aprila domaČi erot. komedija EROGE-NA CONA ob 15.. 17. in 19. uri. premiera amer. ban. akcij, filma LETALIŠČE 'so CONCORDE ob 21. uri 2H. aprila domača barv. erot. komedija EROGENA CONA ob 16.. IS. in 20. uri 29. in 10. aprila hongk. ban. film TETO VIRA NA ZVEZDA ob 16.. IS. in 20. uri KRANJ STOR2IC 24. aprila franc. ban komedija OROŽNIK IZ SAN TROPEZA ob 16.. IS. in 20. un 25. aprila ' franc. ban: komedija OROŽNIK IZ SAN TROPEZA <>/> 16. uri, ital. ban erat. film TEREZINO TELO ob IS. m 20. uri 26. aprila franc. ban: komedija OROŽNIK IZ SAN TROPEZA ob 14. in IS. un. ital. ban: erot. fini- TEREZINO TELO ob 16. uri. premiera grškega ban: knm. filma ZA ROTA Z NA FTO ob 20. uri 27. aprila amer. ban: risani film FA N-TAZIdA ob 14. uri. grški ban: knm. film ZAROTA Z NAFTO ob 16. in 20. uri. amer ban: spektakl POTRES ob IS. uri 2S. aprila franc ban: komedija ZOPET SEDMA ČETA ob 16.. 1». m 20 uri Kino TR2IC 25. aprila amer.. ban: nsam film TOM IN JERRr ob 16. uri. premiera amer ban: akcij, filma LETALIŠČE 'SO CONCORDE ob IS. in 20. uri. premiera grškega ban krim. filma ZA ROTA Z NA FTO ob 22 uri 26. aprila premiera amer. ban: risanega filma FANTAZIJA ob 15. un. amer. ban akcij, film LETALIŠČE 'SO CONCORDE ob 1-7. in 19. uri. premiera hongk. ban: filma* TETOVIRA NA ZVEZDA ob 21. un 27. apnla slov. ban: mlad. film SREČNO KEKEC ob 16. uri. ital. ban: akcij, film VE SOLJSKI SERI F oh IS. in 2o. uri - igra tudi 2S. aprila * ,.iH. 2Pr,,a ital han ,rnt Hi™ ŽENA DEVICA ob IS. m 20. uri 29. aprila franc ban: komedijo ZOPET 7. ČETA ob IS. un KAMNIK DOM v?'l,2P/ii?>.nmt'r '*"r risanega filma hANTAZIJA ,>h 16. uri. ital. ban. erot ko medija KAKO IZGi'BITl ŽENO IN NAJTI l*WBIC() ob IH. in 20. uri. premiera do mafega barv filma F.ROC.ENA CONA ob \ 22. un 26. aprila amer. ban: risani film TOM IN '/ERRr ob 15. uri, ital. barv. erot komedija KAKO IZGUBITI ŽENO IN NAJTI LJUBICO ob 17. in 19. uri. premiera franc ban. krim. filma K1FEUC ALI BANDIT ob 21. uri 27. aprila hongk. bari: film TETOVIRA NA ZVEZDA ob 16. m IS. uri. ital. ban: erot. film ŽENA DEVICA ob 20. uri 2S. aprila hongk. barv film TETOVIRANA ZVEZDA ob IS. in 20. uri 29. aprila franc ban: krim. film KIFELJC A LI BANDIT ob IS. in 20. un ■W. aprila ital. han: erot. film TEREZINO TELO oh IS. m 20. un Kino duplica 25. aprila ital. han: erot. film ŽENA DE VICA ob 20. uri 26. aprila slov. han: mlad. film SREČNI) KEKEC ob 15. uri. franc han: krim. film KIFELJC A LI BA NDITob 17. in 19. uri 29. aprila domači barv film EROGENA CONA ob 20. uri ■ iO. aprila ital. barv akti/ film PAR - NEPAR ob 20. uri ♦ Kino komenda 24 aprila ital. han erot. film TEREZINO TELO oh 20. uri KinoOKSNJK A iJ&£K&' amer han knm srhi/itka KO POKLICE NEŽNA NE(' ob 20. uri - jPjH>nla /"»"'. ban: komedija ZOPET d££a4J$ J'■}!"• an*' hnn f"m DOMOV PRED POL NOČJO oh 20. ur, Skofja loka sora 24. aprila franc drama JA VNA HIŠA I2> »h IS. m 20. uri BOJEVNIKI PODZEMLJA oh IS. in 20 un i-fv* o M1!* "o/ komediia MIMI KO \ INA Rob IS. tn 20. uri ■10. aprila jugost. drama TOBAČNI ZNAK on jo. uri železniki obzorje m%nSV$li iaAm1r, akli' ",m naiEVNiKi ntDZLMLJA ob 20. uri 25. aprila franc drama JA VNA HIŠA l>> ob 20. uri itJ&>'£kV% SrfSA7?/lwasT 1 ZGOdTe^ ^r,k"med"° HiEtKUlVE jesenice radio df^jfiila^^oN,,^{ash f',m KASKA .,?J' IN,I*(X KERJIob n. ,„ /a. un ■mMJBttJi"*-.f,h" majski jesenice plavž 24. aprila amer fdm KR\\s 1H. in 20. uri M «„ 25. in 26. aprila nem ernt t,-m i FANTA IN LJUBKO DFK/ r J 20. uri M ** 27. in 2S. apnla hongk film ■! ZMAJ ob IS. m 20. ur, ' * *r Kino kranjska gora ZLATEGA VLAKA ob 21) un 29. aprila nem han ,„„ ^ tti FANTA IN LJUBKO DEKLES$kZ' Kino dovje 25. aprila amer ban /,/m i-iii, ŽARU ob 19 un "L" 26. aprila angl han fdm \y; | ZLATEGA VLAKA oh /v l(n radovljica 24. aprila amer han ;,/„■ NASILJA oh 20. uri 25. aprila Apan. han puv » ■ MEC ob IS un. hongk ban f,l* \< ; JE MAŠČEVANJE RRKh .... 20. ur, 26. aprila nem. han f,lm RESM" ZGODBE lil del oh IS „n *mn S « CRNI MECoh2i) ur, 27. aprila hongk ban film \\ I MAŠČEVANJE BRUCE LEH ul I nem. ban: film RESNlCSF Jfif ///. del oh 20. ur, 28. apnla amer. han ri/m AlTnk NASILJA iyh 20. ur, 29. aprila jugost. han filts MJ M? ob 20. uri ;i0. aprila Španski ban hlm Oi /J/K TERPIN oh 20. un bled 24. aprila amer han (Um £liU BADIHAL1JU ob>o un . 25. aprila nem han knm akt aV H URŠK A MAFIJA oh IS. un. (nm film DEKLICA }' P/~4VF*fo*i»w 26. aprila amer ban fibrn ZO0SSA BADI H ALIJU oh IS. uri. amn It* V PEKLENSKA CF.TRToh20.an 27. aprila ipan. han filmCltSIWk' is", in 20. uri . . •>S aprila nem han fi«» lrl\\r* ZGODBE III del <•» 20. un 29. aprila hon*k. ban ^^■^v'"'; MAŠČEVANJE BRUCE LEEA :I0 apnla nem. han film m ZGODBE III del ,>h JO. un bohinj - boh.BISmCA ■>5 aprila amer han: r*s INOBfcA BADlri ALIJU oh '*Mn 26 aprila nem. oan «n» mm mi BURŠKA MAFIJA ob IS m.Jm W fdm DEKLICA V PLA V »^«f M aprila Apan han film CK* 20. un K4IV?# IMIV?.- IK4IV?. BOSTE MED PRAZNIKI ŠLI NA IZLET V AVSTRIJO? Najugodnejšo menjavo denarja vam nudi POSOJILNICA BOROVLJE (Ferlach) ob cerkvi tel. 9943-4227-3235 in njena menjalnica v PODLJUBELJU turistična agencija globtour Informacije in prijave: GLOBTOUR Ljubljana posl. Maximarket - 24 155 20-029 in GLOBTOUR Ljubljana posl. Gosposvetska 4 - 313-230 311-164 G LOBTOUR RENT A-CAR: v Maximarketu. 27-223 IZLETI: 9. maj - ČATEŠKE TOPLICE - obisk vrtnarije, zdraviliškega doma, ogled muzeja v Brežicah, obisk gradu Mokrice in poizkusnja vin, kosilo, večerja in ples v motelu Čatež - vse za 580.- din - izlet z avtobusom STROKOVNI SEJMI: DU8SELDORF - INTERPACK mednarodni sejem pakirnih strojev, embalaže in slaščičarskih strojev — 18. 5. —21. 5. 81 — letalo MtJNCHEN - IFAT 6. mednarodni strokovni sejem strojev in naprav za vzdrževanje kanalizacije, za smetarstvo in zimsko službo - 24. 6.-26. 6 81 - avtobus MUNCHEN - Mednarodni strokovni sejem LASER 81 - OPTO - ELEKTRONIH -odi. —3. 6. 81 — avtobus DUS8ELDORF - Mednarodni sejem RUDARSTVA - od 15.-18. 6.81 - letalo Mfa±^£££*ur Priprav*ne P"*™* Pokanj po domovini in tujini. spravljen imamo tudi že program za MORJE 1981, informacije na vseh GLOBTOURO-VIH salte rji h. y.Brt?,J??-I?15alll^L¥AK8IM^,?KPA na *■»■ evolucije prodajamo vse vrste letalskih in železniških vozovnic m kart za razne zabavne glasbene prireditve G LOBTO URO VE POČITNICE Iz bogate ponudbe počitnic, ki jih organizira Globtour, vam v nekaj stavkih predstavljamo programe v najbolj zanimivih krajih. Počitnice, med katerimi lahko ublažite svoje zdravstvene težave, vam nudi Globtour v treh poznanih slovenskih zdraviliščih: Dolenjskih in Čateških toplicah ter Radencih. Sedemdnevni paket s polnimi penzioni vam je na voljo ie za 3.490 din. Med počitnicami na »celini« naj vam omenimo se planino Taro, ki sodi med najbolj privlačna območja Srbije. Nedotaknjena narava, stoletni borovi gozdovi, rečne globeli Drine, odlična klima, motnost lova in ribolova ter Številni zgodovinski in kulturni spomeniki v okolici bodo popestrili vaše počitnice. Namestitev ie v hotelu Beli bor v najlepšem kraju Tare. Cena sedemdnevnega bivanja (visoka B kat.) je v predsezoni od 2.330 din naprej in julija in avgusta od 2.520 din naprej (odvisno od sobe). Na Jadranu vam Globtour nudi zasebne sobe v Omišu s prehrano ah brez, na makarski rivieri na v 2ivigošču hotel B kategorije in v Baski vodi zasebne sobe I. kat. in lux. kat. Na prijeten dopust pa lahko greste z Globtourom na Lastovo, otok južno od Korčule, ki slovi po naravnih lepotah in mili klimi. Tam ne boste naleteli na inozemske turiste, saj je zanje prepovedan dostop. Nameščeni boste v hotelu Solitudo, ki ima restavracijo s čudovito teraso, aperitiv bar s kavarno, avtomatsko kegljišče, disko in dalmatinsko konobo. Cena počitnic je od 5.990 din naprej, vanjo pa je vključen letalski prevoz, trajekt in avtobus in 7 polnih penzionov Podrobni programi Globtourovih počitnic so vam na voljo v turističnih poslovalnicah. ALPETOUR Turistična agencija PLOVDIV, 5. mednarodna lovska razstava 4 dni, letalo-avtobus, cena din 7.900 POČITNICE 81 Hoteli, zasebne sobe, apartmaji, bungalovi, naturistična naselja na naSi obali in na otokih BEOGRAD Programi potovanj z letakom, vlakom ali avtobusom z možnostjo krajših izletov (Kragujevac, Oplenac, Novi Sad, srbski samostani). KOLEKTIVI IN ZAKLJUČNE SKUPINE - POSEBNI PROGRAMI ZA VAS! KOMPAS JUGOSLAVIJA TURISTIČNA POTOVANJA OHRID, 3 dni, 8/5, 6 dni, 3/5 VIS, 2 dni, 26/4,9/5 BUDVA, 2 dni, 25/4,26/4,16/5 ROVINJ, 4 dni, 30/4 DUNAJ, 1 dan — posebno letalo, 7/5 PRAGA, 1 dan — posebno letalo, 9/5 GRAZ, 1 dan, 27-4 „ PROVANSA lepa in romantična, Toulouse-Carcas- sonne - Nimes - Pont du Garde - Avignon-Montpel- lier, 4 dni — posebno letalo, 29/4 . BUDIMPEŠTA — VIŠEGRAD — ESZTERGON, 4 dni, 30/4 MADŽARSKA, 3 dni, 15/5 ŠKOTSKA ribolov. 8 dni, 17/5 AMSTERDAM, 4 dni, 23/5 NORMANDIJA - BRETANIJA. 6 dni. 28/6 RIM, 5 dni, 24/6 VERONSKE OPERE, 29/7, 5 dni PARIZ, 3 dni, 22/5 AVSTRIJA-ŠVICA-ITALIJA, 4 dni, 21/5 » JUŽNA ANGLIJA, 6 dni, 28/4 WIESBADEN in ogled operne predstave »Don Car-los«, 5 dni, 20/5 KITAJSKA, 11 dni, 25/5, 28/6, nizka cena 36.175.- din NORDKAP, 14 dni, 10/6 počitnice na Korziki od junija do septembra Poletni tečaji angleščine: Bournemouth, VVimborne, Awel, Cambridge, Oxford, Romsev in Sauthampton, London, VVindsor, Edinburg STROKOVNA POTOVANJA KCABENHAVN — Skandinavska razstava pohištva, 5 dni, 5/5 PI^OVDIV — Mednarodna lovska razstava, 4 dni, 26/6 MUNCHEN - Interhospita 81, 3 dni, 21/5 DUNAJ — Razstava fotografskih in filmskih pripomočkov ter razstava igrač, 1 dan — posebno letalo, 7/5 MUNCHEN - IFAT 81 «* - Svetovna razstava o tehniki za okolje, 23. in 25/6, 3 dni PRVOMAJSKI PRAZNIKI OB MORJU Koper — Izola — Portorož — Umag — Poreč — Novigrad — Rovinj — Vrsar — Medulin — Opatija — Crikvenica — Novi Vinodolski - Pinat - Krk -Rab — Split — Vela Luka — Igalo GRASKI VE1ESEJEM 25. APRIL- 3. MAJ 1981 Skupščina občin Jesenice Izvršni svet skupščine občine Jesenice Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Samoupravne interesne skupnosti občine Jesenice Vsem delovnim ljudem čestitamo za dan OF in praznik dela in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov Gozdno gospodarstvo Kranj s TO gozdarstvo Skofja Loka, Tržič in Preddvor, TO kooperantov Skofja Loka, Tržič in Preddvor, TO gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj in z delovno skupnostjo skupnih služb Kranj čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik dela - /. maj olmifci modne pletenine TOZD Radovljica TOZD Nova Gorica TOZD Bohinj TOZD Trgovine čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za prazhik dela 1. maj in štiridesetletnico dneva OF - LES KRANJ - PRIMSKOVO Sestavljena organizacija /(Iružeoeua „▼ T ▼ ** *• V. *■ T T, • ▼ ' \ • V ' vv 4 \ M ♦•♦4*4 » < v.. . '■ ■......-■...... ..... Preveč pijače prinese samo kup sitnosti, je bržkone že spoznal 31-letni Boris Debeljak iz Predvora; avgusta predlani je pomagal prijatelju pri betoniranju, nekaj so popili, nato pa jo je Debeljak mahnil k hotelu Bor. V lokalu se je prepiral, zato ga je osebje postavilo pred vrata, vendar pa Debeljak tudi zunaj ni dal miru in se je prepiral s tržiškimi rokometaši. Zraven je stopil Franc Naglic iz Tupalič, ki je nameraval Debeljaka miriti, vsaj poskušal ga je, saj sta bila znanca. Vendar pa je Debeljak, ki je očitno iskal prepir, bil gluh za vsako prigovarjanje, naj vendar da ljudem mir, očitno hotel pretep. Do tega je tudi prišlo, saj je uporabil Nagličev namen, da ga umiri, kot povod za pretepanje. Udarci so bili sicer oboj vendar se je temeljno sodr nju, enota Kranj, kjer je sodna obravnava, na osr vanj prič prepričalo, da j« tep Debeljak, Naglic pa set Pretepa kot kaže m bik* končati drugače, kot da je zbežal. Sodišče pa je spe-* beljaka za krivega kazni, nja nasilniškega obnašanja, prisodilo tri mesece zapora, pa je upoštevalo, da ima starše, ki so precej oduaj njegove pomoči. Kazen pa združilo v enotno kasen «Mp zapora zaradi kaznivega <*J*# katerega ie bil že obsojen sesi d iščemTih kazeri tudi ie preti ' tsstlka kartona*« v •tari pulkarni v Stražišču ao stroji »Uri, veliko je ročnega dela, %pr\ proizvodi pa na trgu niso več konkurenčni. — Foto: D. Dolenc Razvoj jih je prehitel Zaradi zastarele in drage proizvodnje tozdu kranjske Save Lovski material in embalaža grozi ukinitev delovne enote embalaže — Teslove pri premestitvi delavk_ trzaj - Zaostren gospodarski položaj v svetu in m doma že kale zobe tudi povsod tam, kjer v Oprode vlagajo preveč ročnega dela, kjer je pro-Ntoja zastarela, posebno Se, če jih sposobnejša kontne« izriva z že tako prepolnega trga. . Vebj takšnega se dogaja delovni enoti kranjske S, ki izdeluje kartonasto embalažo. Leta 1975 je J kot del puškarne pripojena k Savi. Od vsega za-\ to embalažo posebej obračunavali in vsa ta leta ^»ključno leta 1978 je ta delovna enota dosegala Se gospodarske rezultate. Bili so sposobni spreje-Si tudi manjša naročila in jih tudi hitro izvršiti. Za \stročnik, ki je škatle hitro in nujno potreboval, Ssjo sploh ni vprašal. Plačal je, kolikor so pač Si delo in stroški. Polserijska, srednjeserijska, mafijska proizvodnja, vsake so bili sposobni. Leta * ko se je začelo v našem gospodarstvu zaostro-Kst je naenkrat naročil pričenjalo zmanjkovati, va trga je napovedovala, da naročil tudi y pn-ne bo več toliko, kajti velika embalažna pri nas, kot je kartonažna tovarna Ljubljana, _o grafično podjetje v Škof ji Loki in druga, '% zaradi pomanjkanja naročil sprejemajo tudi Sjli naroČila, s kakršnimi so se naročniki nekoč na majhne proizvajalce, sposobni pa so bili Nriki tudi 30 do 40 odstotkov nižjo ceno. jHijon dinarjev izgube, ki se je nakazovala za leto •'l so v tozdu Lovski material in embalaža pokrili iz JWov, za leto 1980 pa so sprejeli smernice, da bo N počasi s tovrstno proizvodnjo prenehati. V Sn polletju 1980 se je že pokazal primanjkljaj, Ssr srečno nakjučje je hotelo, da so spet dobili ne- Vida Mušič, kontrolor pri žičnih jedrih: »Vem, da ni prijetno takole prestavljanje z enega delovnega mesta na drugo. Sama sem v vseh teh letih, kar sem v Savi, delala na različnih delih: pa v stiskami, valjarni, barvarni, pa v ve-lopnevmatikarni, no, zdaj sem pa na žičnih jedrih. Samo, kolikor se spominjam, nas niso celo leto spraševali, če bi šli na novo delovno mesto. Moral si, pa konec. Pa smo razumeli, da je pač treba. Morda bi bilo delo v velopnevmati-karni, kamor jih hočejo premestiti, a.i __j # . . zanje veliko lažje. !5oP? £LVrt0n*n F**™ «arajo in se namu-se^ankTr^?^11 ™,no «* pogovarjamo na 4* kartona« ne gre kot bi moralo, oziroma, kot je šlo prejšnja leta. Ce ne gre tako r^zuntetito* Morale bi tuni one Ankica Lipanovič, isdelovalka karto-nate in cevk: »Delat smo hodile sem, ne lenarit. Ustvarjale smo, deset, dvajset, nekatere Breko trideset let. ikoli ni bilo izgube. Zdaj jo pa naenkrat predvidevajo in hočejo ukiniti kartonaio. Kadar so bili sestanki so obljubljali, da kartona ia ostane, da jo bomo razvijali, da jo potrebujemo. Ce bi takole vedeli 1974. ko smo ae združevali, ne bi bile nikoli za združitev. , - hočejo, da gre šest delavk drugam. Mswr si islsiš, si novinec. Ce s kartonažo res Hk» slabo kaže, naj nam dajo drugo delo. Toda N ta ren ne bomo šle, dokler bo ta hiša imela is vrata.« m kaj dobrih naročil in rezultat se je popravil teko, da so tudi leto 1980 zvozili brez izgube. Analize so ponovno pokazale, da naprej ne bo šlo več: v prvem polletju 1981 naj bi proizvodnjo embalaže ustavili, delavke pa prerazporedili v druge tozde Save, kjer se proizvodnja pospešuje, ostala pa bi proizvodnja lovskega materiala. Zapletlo pa se je pri delavkah, ki nikakor nočejo na nova delovna mesta in vztrajajo, da jim v teh prostorih organizirajo drugo delo če že morajo ukiniti proizvodnjo embalaže, nikakor pa nočejo na drugo lokacijo. Dejstvo pa je, da je gumarsko proizvodnjo težko premeščati, posebno še v teko stare in dotrajane prostore, kot je to stara stražiška puškama. 0 tem savskem problemu je pred kratkim spregovoril tudi izvršni svet občine, v četrtek pa je bila prav zaradi tega sklicana posebna seja predsedstva občinskega sindikalnega svete. Člani predsedstva so po široki razpravi podprli prizadevanja Save, da prestruktuira te del proizvodnje, ki ekonomsko ni utemeljena, prizadetim delavkam pa morajo zagotoviti približno enako delo na novih delovnih mestih, poskrbeti za priučitev, seveda pa delavke ne smejo biti prikrajšane pri osebnem dohodku. Tudi nova lokacija ne bi smela biti ovira. Sprijazniti se moramo s tem, da bomo iz dneva v dan bolj čutili, da se priznava samo družbeno priznano delo. Nerentabilne proizvodnje bodo morale prenehati. Danes proizvodnja na 50 let starih strojih za embalažo, jutri kdo drug. Razumeti bomo morali tudi take stvari, pa čeprav bodo še tako boleče. Razmere na Kosovem se normalizirajo Napačna računica sovražnika Razmere na Kosovem se normalizirajo. Proizvodnja teče normalno, prav tako pa se je začel pouk v šolah. Med ljudmi poteka živahna družbenopolitična akcija pojasnjevanja osadja mračnih dogodkov, naperjenih zoper celovitost Jugoslavije, zoper njen ustavni red in družbenopolitični sistem, zoper albanske in druge narodnosti na Kosovem, zoper vse, kar je v 36 letih dosegla socialistična avtonomna pokrajina. Računica sovražnika je bila napačna. Vsakomur, ki se drsne napasti naše pridobitve in dosežke, bomo dali primeren odgovor, je v torek dejal predsednik predsedstva Kosova Džavid Nimani. Narodi in narodnosti Kosova in Jugoslavije so podprli začasne ukrepe, ki so bili sprejeti za brzdanje sovražnih dejanj. Poudariti pa moram, je še posebej dejal Nimani, da sovražnik ne bo opustil svojih namer. Deloval bo, spodbujan od zunanjega sovražnika, ki ima enake cilje kot nazadnjaške sile v domovini. Očiten izraz tega so demonstracije, ki so jih v tujini pripravili vojni zločinci, okupatorjevi sodelavci in najrazličnejši desidenti, od balistov do sogujevcev in skrajnih levih ekstremistov, skratka, odpadniki albanskega naroda. Z njimi se solidarizira jo pripadniki vseh drugih organizacij, nasprotnih socialističnemu samoupravnemu sistemu. Ob tem ne moremo mimo pisanja tiranskega lista Zeri in populit, ki je stališča oblikoval v doslej najbolj neposredni in odkriti obliki, ki so se sicer že pred tem pojavljala v takšni ali drugačni obliki. Ni težko ugotoviti njihovo enakost z namerami nazadnjaških sil na Kosovu, v Jugoslaviji, pa tudi s svetovno reakcijo nasploh. Ob tem ni odveč ponoviti besed D zavida Nimamja o sodelovanju s sosednjo Albanijo. Jasno in odkrito je dejal, da smo voljni sodelovati s sosednjo državo in da bo tudi Kosovo še naprej gradilo to sodelovanje. Toda nihče v Jugoslaviji ne bo dovolil, da bi se sodelovanje zahrbtno izkoriščalo v prid sovražnemu delovanju zoper našo državo! Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo celi rane zadnjih podlih in brutalnih dogodkov po receptu nasprotnikov socialistične samoupravne Jugoslavije in nosilcev teženj po ruši t vi bratske skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Obenem pa se pripravlja na proslavitev 40. obletnice vstaje in socialistične revolucije v Jugoslaviji, v katero je vpeto tudi delo Kosovo in njegovih ljudi. Obletnica je priložnost za slavje, obenem pa tudi trenutek za oceno položaja in vzrokov, ki so botrovali zadnjim dogodkom, prav tako pa tudi za odstranitev posledic, ki so jih zasejali sovražniki. J. Košnjek Kmetje o zemlji in pridelku Radovljica — Občinska konferenca SZDL v Radovljici organizira do 15. maja letos javno razpravo o problematiki kmetijstva, javno razpravo, ki naj bi se je udeležili in v njej sodelovali predvsem kmetje po krajevnih skupnostih. Le-ti naj bi povedali, kako bi bolje v prihodnje gospodarili na kmetijah, kako naj bi povečali kmetijsko proizvodnjo in kako naj bi se ne nazadnje teko organizirali, da bi bili bolj uspešni kot so danes. Po krajevnih skupnostih bodo javno razpravo pripravile krajevne konference SZDL. Nič novega ne povemo, če rečemo, da proizvodnja pri kmetih precej zaostaja in je v družbenem sektorju precej večja. Čeprav imajo danes kmetje modeme kmetijske stroje, je proizvodnja v družbenem lastništvu neprimerno boljša kot na usmerjenih kmetijah. Vsaj v Radovljici je v Poljčah mlečnost na kravo najvišja - od 6.000 do 7.000 litrov mleka, pri zasebnikih pa je povprečje okoli 2.000 litrov. MLEKO, MESO IN KROMPIR Zadovoljni bi bili lahko, če bi dosegli 3.000 litrov odkupljenega mleka na kravo, ugotavljajo v Radovljici. Toliko na Koroškem že dosegajo, na Gorenjskem pa bi teko dvignili odkup iz sedanjih več kot 24 milijonov litrov na 37 milijonov litrov, s 6 milijoni litrov iz družbenega sektorja pa bi tako odkupili 43 milijonov litrov mleka. To pa je količina, ki jo gorenjske mlekarne lahko predelajo in ki predstavlja celo višek. Spodbuda za večjo prirejo mleka naj bi bila močna krmila, ki naj bi jih rejci dobili kot soudeležbo, ki bi se obračunala pri oddaji mleka. Posel bi lahko opravila pospeševalna služba v zadrugi, močna krmila pa nabavila zadruga skupaj z mlekarno. Nesprejemljivo? Niti ne, če se spomnimo, da je bil podoben predlog že uveljavljen v praksi pri uvajanju pašno-košnega sistema pred dvanajstimi leti. Kmet je dobil 3 milijone dinarjev posojila za nakup umetnega gnoja in ureditev čredink. Rezultat se je izkazoval v nekajkrat povečani proizvodnji. Pri proizvodnji mesa je združevanje dela in sredstev zadovoljivo. Kmet dobi tele in močna krmila, sam prispeva ostalo krmo in delo. Za vsak kilogram prirastka dobi rejec 6 dinarjev za delo in 4 kilograme močnih krmil, če pa kupi tele sam, dobi premijo. Pri vzreji piščancev in prašičev je te sistem dober, pri vzreji goved pa se pojavljajo obdobja, ko je v reji veliko pitancev in ko jih ni — odvisno od uvoza. Vsekakor bo treba napolniti vse hleve in več izvažati tudi na vzhod. Pri krompirju bi se morali bolj povezovati z družbenim sektorjem. K2K ima lastno strokovno ekipo, ki lahko pomaga slehernemu pridelovalcu, ima seme in skladišča. Ob združevanju naj bi poskrbeli tudi za združevanje zemlje, ko naj bi tistemu, ki pokaže interes, dali na razpolago tudi več zemlje. Seveda pa le teko, če se bomo že enkrat zavedali, da so kmetijska zemljišča, ki jih danes marsikje brezvestno za zid u jemo, nenadomestljiv pogoj za pridobivanje hrane. STAROST KMETOV IN SOCIALNA VARNOST Družbeni kmetijski obrati naj bi bili še naprej nosilci modeme in vi-sokoproduktivne kmetijske proizvodnje, strokovnjake, ki so v družbenih obratih — v Poljčah in na Bledu — dosegli odlične rezultate, pa naj bi vključevali tudi kot pomoč pri kmetih. Do sedaj se je kmet nekako »moral« obračati le na svojo zadrugo in je bila aktivnost družbenih obratov pri kmetih dokaj pičla. Ne nazadnje bi morali tudi marsikateri družbeni obrat posodobiti: hleve na Bledu. Tako, kot so farme lahko vzgled pri reji živine in pri obdelavi večjih površin, lahko skupni pašniki in planine postanejo vir izkušenj za skupno obdelavo. Ze na primerih Drage in Rakovnika se vidi, kako dobro urejen pašnik vpliva na spreminjanje zavesti kmetov v skupnem izkoriščanju kmetijskih površin. Kmetje naj bi spoznali, da je gospodarjenje na večjih površinah bolj ekonomično kot gospodarjenje na manjših površinah. »Čistega« kmečkega prebivalstva je največ v Skofji Loki, v Kranju in v Radovljici, starostna struktura kmetov pa je dokaj visoka. Prav neustrezna struktura — ki ni značilna le za našo državo — sili v še intenzivnejšo obdelavo vseh, ki imajo zemljo ali ki bi bili pripravljeni na njej delati. Upoštevati bi se morala socialna varnost kmetov in z vsemi nadaljnjimi ukrepi — tudi z intervencijami, premijami in drugi mi sredstvi izboljšati našo prehrambeno bilanco. Za prehrano vsakega firebivalca je potrebno 20 arov obde-ovalnih površin — in če bi se tega zavedali, bi bil naš odnos do zemlje vsekakor drugačen. V radovljiški občini bodo torej v teh dneh spregovorili o kmetijstvu, tudi o tem, kako bi se kmetje bolje in učinkoviteje samoupravno organizirali. Zelja vseh je, da bi bila razprava kar najbolj temeljita in konkretna v vseh okoljih in da bi na te melju predlogov in pametnih zamisl vendarle premaknili voz naprej .. D.Sedei Občinski sindikalni svet Radovljica Skupščina občine Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica Občinski odbor zvez« rezervnih vojaških starešin Radovljica Samoupravne interesne skupnosti občine Radovljica r Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela 1. maj, štiridesetletnico OFin štiridesedetnico vstaje AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Sučeva 17 Popravila vozil ZASTAVA in SKODA, menjava gum in uravnovešenje Delovni čas od 6. do 14. ure ob četrtkih od 6. do 17. ure, sobote proste Cenjenim strankam in občanom Gorenjske čestitamo za 1. maj — praznik dela Slaščičarna Šampion Kranj Čestita cenjenim gostom in občanom za praznik dela 1. maj. Postrežemo z vsemi pijačami, raznim pevicom, tortam. Torte izdelamo tudi po naročilu. Nudimo 7 vrst sladoled Cenjenim strankam in delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj. Hvala za obisk in se priporočamo GOSTILNA PRI »VIKTORJU« KRANJ, Partizanska 17 (ob cesti na letno kopališče) tel.: 23-484 Odprta je vsak dan razen ponedeljk* od 9. do 22. ure - tudi kuhinja. Gostilna Blažun Grašič Franc, Kranj Cesta talcev 7 čestita vsem cenjenim stom in delovnim Ijt 1 maj — praznik dela Zahvaljuje se za do**** Od 1. maja dalje strežemo na vrtu. V petkih in sobotah delata -:- na vrtu. Delovni čas od 12. do 22. ure. V nedeljah in prvi ponedeljek v *\ secu zaprto. Kavčič Marija Modni salon Kranj, Tomšičeva 15 Izdelujemo vsa ženska oblačila po meri hitro in solidno. Poleg tega izdelujemo in prodajamo otroške žametne kavboj ke. Odprto od 9. do 14.30, v petek od 14. do 18. ure v soboto zaprto. KRILA TEDNI?. Čestitamo t cenjenim ** kam m občan^T^ mkdela - /. maj ŽQ ? EXPRES KEMIČNA ČISTILNICA »Lili« MARGARIT MARIJA Kranj, Cankarjeva 16 tel.: 24-583 čestita cenjenim stranka* za praznik dela 1. maj Vse storitve opravi** hitro, v 24 urah, poceni in kvalitetno. ,pw*** NDUSTRIJA KOVINSKE OPREME IN STRO J LV KRANJ Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo JUGOSLAVIJA Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela — 1. maj in dan OF Km. 24.APBIU 1981 23. STRAN O L« A S Iz škornjev v sandale ... Vrveža, kakršen je okrog košar in stojnic s cevi ji pri Peku na vrhu stopnic v Globusu, menda nima cel Globus. Butneš v čevlje, ko prestopiš zadnjo stopnico in kar samo te potegne k dišečemu usnju. Ta ponedeljek je bila še posebna gneča. Po plači ie bilo, spomlad je pritisnila tako na hitro, da se je vae naenkrat hotelo preobuti, pa še Avstrijca so imeli praznike ... »Zdajle je res najhuje,« potrdi tudi dolgoletni poslovodja Peka v Globusu Alojz Horvat. »Menjajo se sezone; aprila je bila takšna vročina, da so se ženske preohuvale iz škornjev naravnost v sandale. Te zadnje, hladnejše dni pa spet segajo bolj po prehodnih čevljih. Obeta se nam spet izredna prodaja. Zanimivo je, kako je rastel promet v naši prodajalni. Pred osmimi leti, ko je bil Globus odprt, smo naredili 450 starih milijonov prometa, letos pa imamo plan 3 stare milijarde. Doslej smo vse plane dosegli z lahkoto; kaže, da bomo tudi letošnjega. Od vseh 136 Pekovih prodajaln po Jugoslaviji smo po vrednosti prodaje na 14. mestu, 41 odstotkov nad planom. No, vsekakor ie k takšnemu poslovanju pripomogla tudi dobra kolekcija naše obutve in kar ie tudi zelo pomembno, dovolj zgodaj smo dobili obutev za pomlad, pa tudi že za poletje.« Redni ah priložnostni obiskovalec prodajalne Peka v Globusu je že lahko opazil, da je poleg rednih kolekcij tudi vse več obutve ponuđene po posebnih industrijsko znižanih cenah. V tistih okroglih košarah, kjer dobite le leve čevlje, je vsak dan kaj novega. »Veliko se ukvarjamo s preusmerjanjem blaga. Iz tistih prodajaln po Jugoslaviji, kjer določenih artiklov ne prodajajo dobro, prevzamemo blago mi. To je seveda naša posebna, cenejša ponudba. Tudi po dvakrat, trikrat na dan menjamo modele v teh košarah. Kupec mora videti vedno kaj novega, pa če pride tudi dvakrat na dan v trgovino.« »Cesa pa trenutno največ prodaste?« »Največ gre letne obutve. Modne novosti, kot so ženski sandali. Moda letošnjega poletja črn in temno moder semiš. Elegantne lekcije! Kričeče barve ne izstopajo več. Pri moških kolekcijah pa se pojavlja svetlejša obutev/ pa tudi temno modra in standardna črna in rjava. Iščejo pa oboji vse več usnjen podplat.« »Saj res. Čevlja /. usnjenim podplatom v naših trgovinah skoraj ne najdeš več. Kako to?« »Cena takega čevlja bi bila izredno visoka. Verjetno pa našim proizvajalcem tudi manjka dobrega podplatnega usnja.« r. Skoda. Marsikdo bi rad odrinil stotak več, da bi le imel na nogi zdrav, zračen čevelj. Pa poglejmo kaj še najdemo te dni na policah Peka v Globusu. Veliko izbiro imajo tudi pri otroških čevljih. Vrsto kooperantov ima Peko, ki izdelujejo zanj tovrstno obutev, precej pa je prihaja tudi iz Pekove dodelave. Za šport je poznana in iskana Pekova TRIM obutev. Lahka, mehka in udobna. Zelo Kripravne imajo tudi nove planinske čevlje, kooperant Ratitovec iz Železnikov jih izdeluje zanje. Poceni so: 1.236 dinarjev za ženske in 1.374 dinarjev za moške. Tudi na poletje so že pripravljeni: cokle že čakajo. Najdemo pa pri Peku v Globusu vedno tudi veliko izbiro »hišne« obutve, copate za vse spole in velikosti nog. Pa seveda tudi obutev za dež. Stranke prihajajo od vsepovsod. Neverjetno veliko je Kupcev iz Ljubljane, ki vsi po vrsti trdijo, da take izbire ni nikjer v Ljubljani. Pravijo pa tudi, da tam hitro zmanjka modne obutve, zato je vsako sezono v Globusu več kupcev iz Ljubljane, pa tudi zamejcev, kajti tam so Čevlji veliko dražji. Se o rekjamacijah smo povprašali poslovodjo. »Pri veliki prodaji čevljev pride seveda tudi do reklamacij. Skušamo jih rešiti čim prej. Ce se le da, kar takoj, v trgovina Z zamenjavo. Ce pa le ne gre, pošljemo čevelj v tovarno. Najkasneje v 10 do 14 dneh ie reklamacija pri nas rešena. Zavedamo se, da bo zadovoljna strank« še prišla.« Težave pa imajo tudi v tej prodajalna, čeprav teče vse gladko in smo hitro in prijazno postreženi. Omejuje jih prostor. Veliko lažje bi šlo delo od rok, če bi ne imeli tako natrpanih skladišč ob prodajalni sami. Dobro je po eni strani, da ima prodajalec željeni čevelj, čeprav sodi v povsem drugo sezono, takoj pri roki. To je veliko vredno. Vendar pa bi radi vsaj škornje, ki zavzamejo veliko prostora, začasno spravili kam drugam. Vendar zaenkrat bo ostalo še po starem. Os SLAVKA JAKELJ, MOJSTRCANKA IZ CELOVCA: »Za poletnimi gondolami nem prišla gledat mimogrede, pa sem jih tudi dobila v črnem semišu. Zadovoljna sem z izbiro pri Peku. Ce ne dobim tistega, kar iščem, ie na Deteljici, potem pridem v Globus. Kvalitetno, dovolj modno in poceni za nas. Nekaj pa res pogrešam pri Peku: sandale, ki bi služile poleti kot cokle. Tej vrsti obutve pa znajo zunaj res bolj prisluhniti.* Z VE ZDA NA HLE-BANJA, BLED: »Čeve(j za vsak dan za v šolo iščem. Udobno peto noj bi imel, pa tudi malce odprt bi bil že lahko. Zdi se mi, da sem pravkar našla tak par. Prenizka peta me moti; da je je le malo. Skoraj vedno kupujem čevlje tule v Globusu. Postrežba je hitra, solidna, pa tudi bogato izbiro imajo vedno. Cesa manj kar Menda prav nič. Zdaj so dobro založeni tudi s čevlji za mlade, nekaj sezon nazaj pa res ni bilo za nas prave izbire.« JOŽE SIMŠIČ, UUBLJANA: »Prejšnji teden sem tule kupil par semiš čevljev z mehkim gumijastimi podplati. Kot uliti so mi bili. Tako zadovoljen sem bil z njimi, da jih sploh nisem več sezul. Danes sem prišel pogledat, če bi dobil še en tak ?ar. Pa sem fga k sreči tudi dobil, ahki, prijetni za nosit so, pa tudi dragi niso. Sicer pa pri Peku v Globusu pogosto kupujem. Večjo izbiro imajo kot v Ljubljani.« Pravkar se menja sezona: iz zime v pomlad in poletje hkrati. Zato je treba kupcu ponuditi čim več. Tega+se pri Peku v kranjskem Globusu dobro zavedajo. Vsem delovnim ljudem Gorenjske čestitamo ob 1. maju — prazniku dela Kolektiv Tovarne obutve PEKO Tržič STRUŽENO POHIŠTVO Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojstveno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu. Struženo pohištvo s svojimi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost in trpežnost, z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora. Struženo pohištvo ki zajema omare in postelje z nočnimi omaricami, s svojo uporabno funkcijo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Služi nam lahko za vsakdanji počitek, prijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu. Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa, površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim nitro lakom v pol mat izvedbi. PRODAJAJO V POSLOVALNICI LIP BLED NA REČICI tel. 064-77-161 IN ŠTEVILNIH TRGOVINAH S POHIŠTVOM. |jp ^jh^lesna industriia bled 64260 bled ljubljanska c. 32 telefon: 064-77661 telegram: lip bled telex: 34 525 yu lipex Pri nas dobite vse vrste športnih in tekmovalnih koles po ugodnih cenah. Davek dobite povrnjen. MAZDA ZASTOPSTVO IN SERVIS HEINZ VERATSCHNIG B0R0VLJE — FERLACH KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT A Kj(j TOZD Kmetijstvo "B" Preddvor bo v svojem sadovnjaku v Preddvoru organiziral prodajo sadik jablan, sorte: IDARED, GLOSTER in ZLATI DELIŠES. Cena sadike je 60, — din. Prodaja bo 25., 28., 29. in 30. 4. od 6. do 18. ure. VODOVOD KRANJ Komunalno podjetje Odbor za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu Komunalno podjetje Vodovod Kranj vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del in nalog 1 DELAVKO ZA DELO V FINANČNEM KNJIGOVODSTVU 2. NK DELAVCE 3 INKA8ANTA VODARINE Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sprejem na delo izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — končana ekonomska srednja šola, — triletna praksa v finančnem knjigovodstvu pod 2. in 3. — končana osnovna šola Delo je za nedoločen čas. Poskusna doba traja tri mesece. Prijave s kratkim opisom o dosedanjem delu pošljite v 15 dneh no objavi razpisa na naslov Komunalno podjetje Vodovod Kranj, odbor za medsebojna delovna razmerja. Dela vci bodo obveščeni o sprejemu v roku enega meseca po poteku razpisnega roka. Skupščina občine Tržič in DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE čestitaio vsem delovnim ljudem in občanom za dan OF in praznik dela o Kemična tovarna Kranj exoterm j ugoslavija Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela m štiridesetletnico dneva OF Tržiško podjetje industrijsko kovinske opreme p. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestita za dan OF in praznik dela Žito Ljubljana TOZD Pekarna Kranj Proizvodnja pekarskih izdelkov TOZD Triglav-Gorenjka proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov Lesce čestitajo vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj in štiridesetletnico dneva OF J Modno ČCVUARSTVO K C lil Kranj čestita cen/erm strankam in občanom Gorenjske ta 1. maj — premik deli in sa priporoči V naši trgovini v Kranju. Maistrov trg (nasproti Delita** nudimo žensko in moško usnjeno obutev. Kvalitetna izdelava — ugodne cene — pravo usnje Trgovina odprta od 8. do 12. in od 14. do .19. ura botahod 8. do 13. ura. AVTO-MOTO DRUŠTVO KRANJ Vsem članom in lastnikom motornih ^ čestita ob prazniku dela, 40-letnici Of m 40-letnici vstaje ter jim želi srečno in varno vožnjo. PENSION »GRIĆ« A. BLAZINA Tupaliče 32 .^^■aann—■< pri Preddvoru tel.: 45^ Odprto vsak dan, razen srede, od 10. do 22. ure - h»ji hinja. Nudimo kompletna kosila in večerje, jedila ^Jj Sprejemamo prednaročila za zaključene družbe poroke. Celodnevni pension in tujske sobe. ' praznik delo Iskra KRANJ industrija za telekomunikaci elektroniko in elektromehairit' Kranj • Proizvaja telefonske centrale, telefone, elektronske naprav* tronske instrumente, optične in steklopihaške n t števce, merilne instrumente, računalnike, merilne n» '< stikala in električna ročna orodja. Vsem delovnim ljudem čestitamo zapraznik dela — 1. maj, 40-letnico OFin 40-letnico vstaje Bogata izbira v Murkini Železnini Lesce — Poslovalnica Zeleznine trgov-aega podjetja Murke iz Lesc se je iz nek danjih tesnih prostorov v Lescah preselila v »dobne prostore, kjer imajo na razpolago 450 kvadratnih metrov. Odslej je delo v tej poslovalnici neprimerno boljše, delavci delijo v boljših delovnih razmerah, kupci pa si lahko razstavljeni material ogledajo na jrepednih policah. V Železnini leske Murke so vedno bogato zilofeni in skrbijo za to. da kupci ne bi odhajali razočarani iz trgovine. Tako proda-«jo ves elektromaterial, vodovodne instalacije, centralne kurjave s pečmi za centralno ofpevanje, radiatorje Jugoterm, po katerih B veliko povpraševanje. Ti radiatorji so nadvse kvalitetni, ploščati, z majhno prostornino, le pobarvani, saj barvo vžgejo v pe/H. Kopalnice Kolpa iz Novega mesta so v raznih, privlačnih barvah, prav tako je bogata izbira Jugokeramike s sanitetnim ma-*nalom in ploščicami. V poslovalnici zeleznine imaio dovoli pip Armal in pip iz uvoza Schmiedf po ugodnih cenah. V« tiati, ki gTadijo, se bodo radi oglasili v Železnini Murke, saj neprestano povečuiejo Uradna seje preselila v nove in večje prostore sortiman in ponujajo ves gradbeni material. Tako je na voljo pocinkana pločevina 0,55; prodajajo siporeks, izolacijski material, strešno lepenko, ibitol, bitumen izotekt, sti-ropor, tervol, porolit. Pri Murki se dobi kompleten material za vodovode in za centralno kurjavo. Razen tega prodajajo program oken Jelovica »termoton« in vrata blejskega LIP, lamelni in klasični parket, ladijski pod in obloge ter hrastov furnir in iverke. Na voljo je proizvodni program in gradbeni material iz Dobruške vasi z dobrimi strešniki v različnih barvah, marmor, police, pluta, »schiedl« dimnik in tako dalje. V Murki prodajajo navadne zidake, le modularnih blokov ni, kot so tudi stalne težave s cementom in opeko. »Vsekakor bi radi zadovoljili vse tiste kance, ki prihajajo k nam in jim ponudili prav vse, kar potrebujejo,« pravi poslovodkinja Zeleznine Sonja Lav-težar, »a tal skozi vse leto primanjkuje cementa, ki ga ne dobimo po pogodb benih količinah. Stalno si prizadevamo, da bi ustregli kupcem, vendar je na našem tržišču čutiti pomanjkanje prav osnovnega gradbenega materiala. Velik problem je z opeko, betonski bloki so problematični in neprijetno je, ko kupci stalno sprašujejo, materiala pa ne moremo dobiti v tolikšnih količinah. Prav tako so ukinjena posojila za gradbeni material, kratkoročnih ni, le stanovanj-8 j "P **' Vse to vpliva na manjšo prodajo in upamo lahko le, da se bodo poaojila sprostila. Danes je izredno težko tudi zato, ker je treba za določene m*l21 P°,ožiti preveč pologa -mirtikiteri kunec tega ne zmore. Vendar pa imamo na zalogi dovolj drugoga materiala; ko smo se preselili v prostornejše proatore, smo lahko povečali tudi oddelek za barve in orodja.« Avguština Prešeren z Blejske Dobrave redno kupuje pri Murki: »Zelo rada se oglasim na Murkinih od-aeiKin - prodajalke, vse po vrsti so izredno prijazne in rade pomagajo pri izbiri. V kiltrgrnexStopiš z valjem. Sama kupujem zadnje čase predvsem gradbeni ma- Mnrki ,weS 8em f? °Slasila, da naročim v Murki cisterno za olje« Poslovodkinja Sonja Lavtežar in Avguština Prešeren z Blejske Do brave Trgovsko podjetje Murka v Lescah je preselilo prodajalno zeleznine v nove, sodobnejše prostore — Ves gradbeni material V Murkini železnini imajo nov oddelek barv Velika izbira vodovodnih instalacij 35let elektromotorji »Iskra Železniki Brez novih delavcev podvojena proizvodnja Danes je v Železnikih praznik. Odpirajo novo tovarno Iskre — Elektromotorji in praznujejo 35-letnico kovinarstva v tem kraju. Nova tovarna, predvsem pa njena oprema, ki predstavlja vrh v evropski in svetovni tehnologiji, bo omogočala visoko produktivnost in konkurenčnost Iskrinih izdelkov na svetovnem trgu. Hkrati so se zelo izbroljšali delovni pogoji. J €X35tet elektromotorji ffllskra Železniki Začetki današnjega industnjskega velikan* v Železnikih segajo že v prvo leto po osvoboditvi. Tedaj so se napredni kovinarji in ključavničarji zbrali v proizvodni zadrugi in začeli izdelovati pisarniško galanterijo. Kasneje so si, v glavnem z udarniškim delom, uredili nove prostore in elektrarne;, kupovali stroje in desetletnico p Ujetja NIKO dočakali že z več kot 300 zaposlenimi. Nikdar jim ni bilo 'fchko, čeprav so bili proizvodni • '«*»hi zadruge in kasneje podjeti: 5UK0 izredno dobri. V za-četk».» N namreč njihova prizadevanja niso orav nič skladala z razvojnimi .»meritvami Slovenije, ki je pred vide val koncentracijo industrije v veliktb industrijskih centrih, medtem ko h\ takšna področja, kot je SelSki dolina ostala predvsem kmetijska. To«l.ri čas in razvoj je dokazal, da so mo1! Zeleznikarji prav, čeprav so bik nekatera leta za tovarno izredno \riticna. To je bilo zlasti okoli leta 1960 in leta 1961 je bila v tovarni urevedena celo -prisilna uprava. Težav*" ;*o nastale predvsem zaradi pomanjkanja ustrezne opreme, zato so se v teh letih sami lotili izdelave tekočega traku, brez katerega proizvodnja malih elektromotorjev, ki so postali glavni proizvod, ni bila mogoča. Leto 1961 je bilo tudi leto pripravljanja integracije tovarne NIKO Železniki s kranjsko Iskro, ki je v tem obdobju že postala vodilna na področju elektromehanike. Junija 1962 so bile razpisane volitve v organe delavskega samoupravljanja in 1. junija 1962 je Niko dobil novo ime — Tovarna elektromotorjev Železniki. Hkrati s priključitvijo k Iskri so v tovarni opravili organizacijske spremembe in sicer tako, da so se skladale z organizacijo Iskre. Ze prvo leto delovanja pod imenom Iskra so dosegli pomembne uspehe. Iskra je morala leta 1962 izvoziti za milijon 456.000 dolarjev izdelkov. Tovarna v Železnikih je prevzela obveznost za 256 tisoč dolarjev in izvozni načrt presegla za 23 odstotkov. Dosegla je 314 tisoč dolarjev izvoza in se uvrstila na drugo mesto med tovarnami združenega podjetja Iskra. Poslanstvo proizvodne zadruge Niko, ki ji je z velikimi napori in sa-moodpovedovanjem vseh delavcev uspelo doseči zastavljeni cilj — industrializacijo Selške doline — je bilo s priključitvijo k Iskri končano. Industrijska proizvodnja ni bila več vprašljiva. 1M0 ELEKTROMOTORJEV DNEVNO Leto 1963 so v Iskri začeli s pomembnim delovnim uspehom. V obratovanje so spustili tekoči trak za montažo elektromotorjev. V orodjarni pa so vključili koordinatni vrtalni stroj. Obseg proizvodnje je skokovito naraščal, prav tako tudi kakovost izdelkov. To je povečevalo delovni elan in zaupanje delavcev v bodočnost kolektiva. 17. oktobra so dosegli rekord. V enem dnevu so izdelali 1000 elektromotorjev. Proizvodnja pa je rasla naprej in to je bil prvi odločni korak k velikoserijski proizvodnji. Vodenje in delovanje Iskrine tovarne elektromotorjev je bilo leta 196,3 namenjeno notranji stabilizaciji. Oba obrata v tovarni sta dosegala proizvodne plane, vendar proizvodnja pisarniške galanterije, to je prvotni program, ni napredovala, zato so 27. junija 1963. leta odcepili obrat pisarniške opreme od Iskre in ustanovljeno je bilo obrtno podjetje NIKO. Delavski svet tovarne je premoženje razdelil tako, da tovarniški objekti in ostalo premoženje na levem bregu Sore ostanejo v Iskrini lasti, na desnem pa NIKU. MILIJON ELEKTROMOTORJEV V ZDA Nagla rast proizvodnje je zahtevala povečanje proizvodnih prostorov. Zato so se odločili sezidati novo proizvodno halo. Najeli so komercialni kredit pri zahodnonemški firmi Henschel. Najelo ga je pravzaprav združeno podjetje Iskra in je z njim nameravalo izvesti rekonstrukcijo v vseh svojih tovarnah. Takrat je združena Iskra malo izvažala in med vsemi tovarnami je največ prodajala na tuje Iskra Železniki. S svojim izvozom je tako postala glavni garant za najeti inozemski kredit. Nove proizvodne prostore so končali leta 1964 in v naslednjih letih dokupili še potrebno opremo. Cilj investicije je bila stroga specializacija na področju elektromotorjev, maksimalno izkoriščanje razpo lož-ljivih proizvodnih zmogljivosti in doseganje takšne kvalitete, ki bi zadovoljevala tudi bolj zahtevna tržišča. To se je takoj poznalo, saj so izvoz takoj podvojili. V tem letu, zlasti pa leta 1965, je že stekla velikoserijska proizvodnja najpomembnejših elektromotorjev. Tega leta so izdelali 770.000 motorjev pri poprečno 594 zaposlenih. Dosegli so tudi pomemben delovni uspeh — v ZDA so izvozili milijonti elektromotor. Vrednost izvoza je tega leta dosegla dober milijon dolarjev. Naslednja leta so bila za Iskro težka, vendar niso zlomile volje in delavnosti kolektiva in leta 1969 je bilo poslovanje spet uspešno. V terr letu je delavski svet ZP Iskra odločil, da v Železnikih začno izdelovati, razen elektromotorjev. Še gospodinjske aparate in sestavne dele. Leta 1970 so v Iskri začeli spet graditi novo montažno halo, s katero se je skupna delovna površina povečala na dobrih 10.000 kvadratnih metrov. Glavni namen investi- rao & jubilej lahko i Stane Kemperle: TITO JE POMAGAL, DA SMO DOBILI KREDITE »Izučil sem se v Kropi, kamor je vodja zadruge Zu-mer poslal fante v uk in leta 1950 sem začel delati v tedanjem Niku. Po poklicu sem ključavničar in tedaj smo v glavnem delali štedilnike in drugo orodje in naprave za kmete v Selški dolini. Kasneje je prišel v tovarno inž. Drago Perkon, ki je prinesel k nam začetke elektroindustrije. Najprej smo zaceli izdelovati elektromagnete za tovarno mopedov v Zagrebu, kasneje pa laboratorijske centrifuge in tehtnice in tovarna je postala premajhna. Želeli smo zgraditi novo tovarno, vendar kreditov ni bilo. Tako so leta 1955 Niko Zu-mer, Drago Perkon in Franc Fajfar odnesli darilo kolektiva - magnetni vžigalnik predsedniku Titu. Tito se je za tovarno zelo zanimal in je takoj ukrepal, da smo dobili potrebne investicijske kredite. 1. maja 1959. leta smo novo tovarno predali namenu.« V naslednjih Wtf' stalno rasla, v*lfc0ffl stalno posvečali xa$fj 1976 dosegel 4,6 Izdelovati so uJ^«^ _ sesalno enoto, f* \ kooperacijah pa *u*' in Girmija pojavi,* in ETA iz Celkoslo^i so naredili Že 1,5^1 pri tem zaslutili *?\ je v. Naslednje leto * « nja za 3 odstotke ve^ produktivnost pa * < za 28 odstotkov. (yi1 i redili 2014 itdelko\ 5 jih naslednje leto k • prihodka pa je btio narjev, kar je n «J kot leto prej. Lani se je tovw*l mi težavami pri m*V teriali. Zaradi a&» nja surovin, tudi iugoslovaiakJa1 ter slaba kakovo« L rovin. so povuohth proizvodnji. Kot A prišla še odpoved motorjev iuUiiMSajfi kooperanta GIRM1 tr kovosti lakneevn Kljub naMeti« p železnikareketnu kt_ ustvariti 1.09 lotnega prihodka to*, stotka večkot jebfepljj odstotkov veckotlmr ka je bilo 302 niajoMi mi dohodki med najvišjimi Dobra poslovna politika in dolgoletna vlaganja v razvoj ffclŽejo tudi pri osebnih dohodkih. Delavci Iskre Železniki duh jo več od poprečja v elektroindustriji in so v prvi tretjino osebnih prejemkih v občini. V letošnjih prvih treh mese-lio zaslužili v poprečju več kot 10.000 dinarjev mesečno. 1 nad planom in 46 odstot-kot predlani. Sredstva za mjo pa znašajo 61 milijonov » so kar za 62 odstotkov t leto prej pa so planirali za dinarjev celotnega prišlo je nedvomno velika na-Isten pa bo kolektiv prav F kos. naj danes izročajo name-i tovarno. nasodobneje B, ki bo omogočila še večjo in večjo proizvodnjo. OJNA rODNJA fAKEM AJ .ENIH tovarni, ki jo danes pre-miu, so začeli razmišljati Leta 1976 so se namreč iz krize, naslednje leto je roizvodnja naraščati, 1978 naročila tako velika, da je io načrtovati povečanje zmogljivosti. Razen tega so bili pogoji dela zaradi prenatrpanosti izredno slabi, onemogočali pa so tudi večjo produktivnost dela, ki je pogoj za ekonomično proizvodnjo in konkurenčnost na tujem trgu. Septembra istega leta so naredili investicijski program, ki je predvideval izgradnjo nove tovarne s približno 10.000 kvadratnimi metri pokrite površine, ki bi skupaj z opremo veljala 350 milijonov dinarjev. Kasneje so morali vrednost naložbe nekoliko zmanjšati in sicer na ta način, da so iz programa izpustili del opreme, ki ni najbolj nujno potrebna. Program izgradnje nove tovarne je temeljil na analizi tržišča, ki je pokazala, da potrebe po elektromotorjih na domačem in tujem trgu skokovito naraščajo in jim tovarna s svojimi zmogljivostmi ne more več slediti. Analiza je tudi pokazala, da je Iskra Železniki edini proizvajalec sesalnih enot v Evropi in ima tako velike možnosti razvoja. Hkrati je bila tovama grajena predvsem zaradi povečanja izvoza in tako že letos predvidevajo, da bodo prodali na tuje za 12 milijonov dolarjev izdelkov. V tej vsoti je polovica čistega izvoza, polovico pa predstavljajo kooperacije z znanimi italijanskimi in nemškimi firmami, proizvajalkami gospodinjskih aparatov, za kate- testo 15 sedaj le tri delavke V novi tovarni so proizvodne linije povsem avtomatizira-e in na celotni liniji delajo le dve ali tri delavke, medtem, ko »vstarih prostorih in po stari tehnologiji enako delo opravilo do 18 delavk. Veliko bolj zahtevna proizvodnja oziroma ologija pa hkrati zahteva veliko bolj usposobljene mojstre vodje proizvodnje. Da bi bili kos delovnim obveznostim, so izobraževali v ZDA in ZRN. JožePrezelj: KER SMO JO GRADILI SAMI, JE BOLJ NAŠA »Od leta 1947 sem v tovarni, ko sem se prišel učit za vajenca. Mnogo je prijetnih dogodkov, ki se jih rad spominjam in, ki so nam vsem skupaj veliko pomenili. Prvi takšen je bil otvoritev elektrarne v Niku. Vse smo delali udarniško, vsak je moral narediti 200 udarniških ur. Enako smo bili ponosni, ko smo se iz starih Egrovih hlevov preselili na to stran. Nova tovarna, ki smo jo tu zgradili, se nam je zdela nadvse lepa. Sicer smo pa veliko delali sami. Sami« smo jo pokrili, da je bilo ceneje. Prav tako smo udarniško delali pri gradnji novega vodovoda. Ker smo zaradi nove tehnologije potrebovali več vode, je bilo treba potegniti nov vodovod in vsak delavec je moral izkopati dva metra jarkov. Pri udarniških urah smo bili celo tako natančni, da je moral tisti, ki je šel k vojakom in ni opravil vseh ur, razliko doplačati. Veliko smo garali, vendar pa zato vsi čutimo, da je tovarna naša.« J re v Železnikih izdelujejo elektromotorje. Začeli pa bodo izdelovati tudi profesionalne motorje — agregate, ki jih potrebuje strojegradnja. Te motorje bodo izdelovali v manjših serijah, vendar so dohodkovno zelo pomembni. Novembra 1979. leta so zasadili prvo lopato za novo tovarno, po 15 mesecih pa proizvodnja v njej že normalno teče. Čeprav so se proizvodne površine podvojile, ne bodo zato zaposlili nič več novih delavcev. V naslednjem srednjeročnem obdobju bodo število zaposlenih povečevali za odstotek letno, kar je popolnoma v skladu z resolucijo občine Skofja Loka in naravnim prirastkom v Selški dolini. Proizvodnjo pa bodo podvojili. Ker tako veliko količino izdelkov ne morejo prodati doma, bodo vsa leta veliko izvažali. Lani so prodali na tuje za 10 milijonov dolarjev. letos je plan, kot smo že omenili, 12 milijonov dolarjev izvoza in prepričani so, da ga bodo uresničili, če bodo le imeli dovolj repromateriala. Ze lani so se v drugem polletju srečevali s pomanjkanjem dinamo pločevine, iz Svetozareva niso dobili dovolj žice in ne aluminija iz Kidričevega. Zato so imeli precej težav v proizvodnji. Enake težave se pojavljajo letos, saj jim že ves čas primanjkuje repromateriala, pogosto pa dobijo tudi izredno slabo kakovost. Pojavlja pa se tudi nova težava. Od ustvarjenih deviz lahko porabijo 65 odstotkov, kar ne zadostuje več, ker morajo za večino surovin prispevati del vrednosti v devizah. Prav zato, ker je njihova proizvodnja predvsem izvozno usmerjena, morajo še bolj paziti na kvaliteto in sodobnost izdelkov. Zato so za novo tovarno uvozili najsodobnejšo opremo in sicer iz ZDA in Zvezne republike Nemčije. Imajo med drugim najsodobneje opremljeno kontrolo proizvodnje in tako lahko odkrivajo še tako majhne napake, kar nedvomno zagotavlja vrhunsko kvaliteto. Celotna investicija je veljala 33.3 milijonov dinarjev. Od tega SO za 128 milijonov dinarjev opreme uvozili, 23 milijonov dinarjev pa so odšteli za domače stroje in naprave. 55 milijonov dinarjev je v investiciji obratnih sredstev, drugo pa so stroški za izgradnjo tovarne in ureditev zunanjih površin. 43 odstotkov ali 14.3 milijonov dinarjev so zagotovili sami, drugo pa so bili krediti. Letna anuiteta bo po letu 1982 40 milijonov dinarjev letno. Najhujši bosta prvi dve leti, ko se še ne bodo stekle prejšnje obveznosti, vendar v Iskri Eravijo, da se prav nič ne boje, če odo le imeli dovolj surovin in repromateriala za normalno proizvodnjo. Tovarno je v rekordnem času zgradilo podjetje SGP Tehnik s kooperanti in to po ceni približno 10.000 dinarjev za kvadratni meter. LETOS 30 STANOVANJ IN GRADNJA V DAŠNJICI Vendar v Iskri Železniki ne vlagajo le v proizvodnjo. Velika sredstva vlagajo tudi v družbe'ni standard. Ze vrsto let imajo v tovarni urejeno namensko varčevanje za stanovanjsko gradnjo in že dolgo imajo v pravilniku zapisano, da lahko dobi kredit le tisti, ki varčuje. Vsa sredstva vlagajo v Ljubljansko banko tako, da na privarčevani denar dobijo ustrezne kredite. Junija bo na ta način sproščenih približno 1.3 milijonov dinarjev. Rezerviranih imajo tudi .30 stanovanj v novi stolpnici, ki se gradi v Železnikih. Hkrati pa so vsem, ki želijo graditi v soseski Dašnjica dodelili 170.000 dinarjev dodatnega kredita, da bodo imeli lažji začetek in se jim gradnja ne bo preveč vlekla. Dobro imajo organizirane tudi prevoze delavcev na delo. Vozijo jih prav iz vseh krajev v dolini in letno odštejejo v ta namen 3 milijone dinarjev. Zelo dobro imajo - urejeno tudi prehrano med delom. Leta 1979 se je v tovarni organizirala tudi močna kulturna skupina, v kateri deluje pevski zbor, likovna in foto sekcija ter recitacijska skupina. V njei sodelujejo razen članov kolektiva Iskre tudi drugi krajani Selške doline. Sicer pa sodelovanje s krajorn ni le na kulturnem področju. Iskra se vedno vključuje v vse akcije v krajevni skupnosti in prispeva svoj delež pri urejanju šolstva, otroškega varstva, pri gradnji toplovoda, pošte, pri urejanju komunalnih naprav in drugih problemov v krajevni skupnosti. -Os Rafko Eržen: VEDNO SMO DELALI ZASE IN ZA SVOJE »Veliko dogodkov je bilo, ki so nam vlivali upanje v lepše čase in nam vedno dali potrdilo, da se bomo izkopali iz težav, v katere smo večkrat zašli zaradi pretesnih prostorov in izdelkov, ki niso dajali toliko kot smo pričakovali. Vendar, če se sedaj ozremo nazaj, vidimo, da je razvoj industrije v Železnikih naredil takšne spremembe, na kakršne nikdar nismo niti pomislili. Veseli smo bili novih izdelkov kot je magnetni vžigalnik, centrifuge in motorji. Najbolj vesel trenutek pa je bil, ko smo se iz starih delavnic preselili v novo tovarno in kjer smo se prvič srečali z industrijsko proizvodnjo in tekočim trakom, kajti to nam je zagotavljalo prihodnost. Naši izdelki so bili tedaj že znani tudi prek meja in ZDA so bili prvi kupec naših izdelkov. Naše ime je ponesel v svet motor za šivalne stroje, kasneje smo si ime ustvarjali z gospodinjskimi aparati in sedaj spet z elektromotorji. Vsi smo seveda veseli nove pridobitve, nove tovarne, ki jo odpiramo danes, sodobne opreme in v njej vidimo prihodnost podjetja in vseh nas, saj so naši izdelki v svetu iskani. Vedno smo vsi delali s prepričanjem, da delamo zase in za svoje, zato je naša dolina doživela tak razvoj, kakršnega po vojni ni nihče pričakoval.« KRANJ Skupščina občine Kranj in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SŽDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin čestitajo vsem delavnim ljudem in občanom mjim ob praznovanju . • L maja - praznika dela želijo veliko uspehov pn izgradnji socializma SLOVENSKE ' ŽELEZARNE Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in odjemalcem čestitamo za praznik dela — 7. maj in jim želimo ob nadaljnjem delu veliko delovnih uspehov Delavci — TOZD za ptt promet Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka, — TOZD Telekomunikacije Kranj in - delovne skupnosti skupnih služb, združeni v PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZD Kontinentalna špedici* KOPER FILIALA KRANJ FILIALA JESENICE čestitamo vsem občanom in poslovm prijateljem za dan OF in za praznik dek in se priporočamo s svojimi storihm, VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE ^^=ŠŽS= ul Mirka Vadnova 5 PRIMSKOVO - kom. cona *l*itn. vodnogradbena dela, regulacije vodo? I iZVAJAMO. voan^z..gke vodnogospodin*I kov, obaln* £i7ska dela, strojna m minerska deb* f^%SS^S^nizkih *radenj fatita občanom Kranja, Jesenic, RaM: Ijifein Tržiča za praznik dela - i m Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj Čestitajo vsem uporabnikom ptt storitev za 1. maj -praznik dela in priporočajo svoje storitve: vse poštne, telegrafske in telefonske storitve, plačilni promet, hranilno službo za Poštno hranilnico in Ljubljansko banko ter kvalitetno in hitro vzdrževanje naročniških telefonskih central in telefonskega omrežja. Vsem delovnim ljudem in gorenjskim občanom čestitamo ob prazniku dela, štiridesetletnici OFin štiridesetletnici vstaje II IS EM ■= BOROVUE 55b HAUPTPLA7Z13 Td 04227/3249 Nudimo vam: električne in motorne kosilnice in drugo orodje za vrt, rezilna orodja za obdelavo kovin (leva in desna), , elektronske računalnike, ražnje, opremo za taborjenje, imo zastopstvo in prodajo električnega orodja BOSCH, MAKITA, METABO in sicer za: vrtnine stroje, kotne brusilke, luknjarice. ročne krožne žage, verižne žage, motorne žage, skobeljnike... iani smo po nizkih cenah. Govorimo slovensko. obutve 2iri ras It, n. »ol. o. i Obutev Gorenja vas ■ It ssslsgi sklepa Komisije za delovna razmerja za TOZD Obu-t Gorenja vas ivija proste delovne naloge i NOČNO ČUVANJE t TOfD Obvtev Gorenja va s u nedoločen čas (UČENJE PROSTOROV laedoloeenčas Mati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: 1. — nekvalificiran delavec, — 4 mesece delovnih izkušenj, — preiakus znanja v rokovanju z orožjem 2. - nekvalificiran delavec ali delavka, delovnih izkušenj prijave z dokazili o izpolnjevanju pošljite v 15 dneh po . -a analov Alatna tovarna obutve Ziri, Komisija za delov-rtnuerja za TOZD Obutev Gorenja vas, 64224 Gorenja vas Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni nenadoma umrl naš član kolektiva PETER JAMA KV kuhar Od njega smo se poslovili v četrtek, 23. aprila 1981, na kranjskem pokopališču. Ohranili ga bomo v lepem spominu! KOLEKTIV in SINDIKALNA PODRUŽNICA SAMOPO STREŽNE RESTAVRACIJE KRANJ ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre KATARINE LUZNAR « iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pri-jtteljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za poslovilne besede in pogrebni obred'. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! VSI NJENI! Log, Skofja Loka, Medvode Sporočamo žalostno vest, da je umrl i JANKO KREK ravnatelj Knjižnice Ivana Tavčarja v Skofji Loki Datum pogreba bo javljen v dnevnem časopisju. Dolgoletnega predsednika Društva, delavnega člana, prijatelja in sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV GORENJSKE! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, svaka in strica JOŽETA DORNIGA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, kolektivu Mercator TOZD Preskrba, OOS Tiko. Športnemu društvu NK Tržič za darovane vence in cvetje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje in se udeležili zadnjega slovesa. Iskrena hvala tudi g. kaplanu za pogrebni obred ter pevcem za zapete žalostnike, kakor tudi članom GD Tržič za spremstvo Vsem se enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Tržič, 21. aprila 1981 I V SPOMIN 30. aprila bo minilo leto dni neizmerne žalosti, odkar nas je zapustil najdražji mož in očka ANTON ZAVRL Ni dneva, da se ne ui spuuuuu m oocuuu praznino, ki je nastala za teooj. Naš dom, ki si ga tako ljubil je prazen brez tebe. Na vsakem koraku so vidni sledovi tvojih pridnih rok. Tvoja volja do življenja in do dela je bila velika, toda kruta usoda te je iztrgala od nas. Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Podreča, 30. aprila 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage in skrbne žene, sestre ter tete MARIJE TREVEN se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Bajžlju za njegovo zdravljenje in g. župniku za opravljeni obred ter domačim pevcem za njihovo petje. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI! Zabnica, 22. aprila 1981 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame m *-m mm GABRIELE HAFNER roj. Dolinar se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje in sočustvovali z nami. Posebna zahvala Onkološkemu inštitutu v Ljubljani, posebno doc. Kocjanu, sestri Francki Klančar za lajšanje bolečin pri njeni težki bolezni, vsem sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, vsem darovalcem cvetja, predstavniku ZB Stara Loka, tov. Potočniku za govor, praporščakom, pevcem za prelepo petje, č. gospodom kapucinom, posebno g. dekanu za tolažilne besede ob odprtem grobu ter obred, vsem ostalim sočustvujočim za izkazano spoštovanje do pokojne in spremljanje na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI! GUAS30.STRAN PfTCK. 2« m OGLASI telefon 23-341 PRODAM Po lanski ceni prodamo lepe, zdrave PELARGONIJE (bršlinke in druge). VRTNARIJA - ŠENČUR Prodam diatonično, t tovrstno HARMONIKO. Naslov v oglasnem oddelku. 3627 Prodam KAMP PRIKOLICO SKIF. Informacije: tel 064-61 -809 Poceni prodani 3 meneče star barvni TELEVIZOR ambasador Telefon 50-175 3690 Poceni prodam prazno ZVOČNO OMARO in ZVOČNIK visokotom RCF-50 W. Benedik Vinko. Gorenje-savska 43, Kranj 3731 Prodam PRAŠIČE, težke od .35 do 45 kg. Posavec 16, Podnart 3732 Prodam 1 teden staro TELIČKO simentalko za pleme. Posavec 14. Podnart 3733 Prodam globok OTROŠKI VOZI ČEK. Kranj. C. JLA 29 37.14 Prodani OJAČEVALEC AK Al 50 W. Zadražnik Ivo. Sr. Hela 33, Preddvor, tel. 45-232 3735 PUJSKE, stan- 10 tednov, in KRAVO za zakol, podam. Hraše 5. Smlednik 3T.'Mi Prodam voz O NOJA Simončič Edvard, Žerjavka 5 3737 Ugodno predam termoakUmula-cijsko PEĆ, 6 kVV. Fran«' Jankovič. Britol 303. Kranj 3738 Prodam Športni OTROŠKI VOZI ČEK »chicho« in SRF. Informacije po tel. 28-547 3739 Prodam večjo količino SENA. Ziv lakov ič Dušan. Tržič. Koroška 82, po 14. uri 3740 Prodam rabljen LES za ostrešje. I I X 9. V Oglje no. Sencu r 3741 Prodani KRAVO, dobro mlekari-co. s tretjim teletom ali brez teleta. HIKCA in TELICO za v skrinjo. Drulovka 9. Kranj 3742 Prodam KRAVO s teletom ali brez (po izbiri) Bodreča 10, Mavčiče Prodam otroško KOLO. PON\ KOU). 80-basno klavirsko HARMONIKO. MAGNETOFON in 2 gu-mi. 165-13, in 2 para otroških KOTALK Zg. Bitnje 144 .1744 - Prodam 130 kg težkega mesnatega PRAŠIČA. Sp. Bitnje 20. Žabnica Prodam 3 kub. m sivega in belega MARMORJA za venetvmski tlak. Medetova H. Kranj. tel. 23-270 374« Pr _ J. toMi ife01.0 V8Cm' ki mu pomagali, ga obiskovali med njegovo dolgo in hudo bole/.n.jo. ga »£*h^ zrekl. sožalje m ga številno spremili na zadnji poti Zahvaljujemo se dr. Žiliču, dr. Čemetu za dolgoletno zdrav E '"a; rSr',ej Se "^«J«»P ŠtSHglu, ki mu je tako požrtvovalno pomagal do konca njegovega Snm v^vajujenio se tudi kirurgu dr. Ažmanu iz. bolnišnice Jesenice in celotnemu osebju J^*?*8 Sin Val,UJenm S(' m^"™u Odbora ZB Radovljica za prapor ob krst,, prav tako Čebelarskemu dro Radovljica. Zahvaljujemo se tudi ZB Lancovo /a venec in poslovilne besede. Zahvaljujem« ****** za pomoč in darovano cvetje, pevskemu zboru Lipa. župniku za lep obred in vsei ■/:■ darovane vence. Vsem in vsakomur še enkrat naša iskrena zahvala! R Ob nenadni izgubi naše dobre stare mame. sestre, tete m sestrične ANE BITENC Rebovove mame podarieno ftllt; JUJemo sor<>dnikoin. botrom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. zahvalim Jn«*r ".•W*«ngvona zadnji poti. Za posebno lep cerkveni obred in tolažilne besede se SPI) vrtaln ,Y»P"! **&2$?Tfl in žuPn»^ BW»- Zahvaljujemo se kolektivu Iskra - TOZD jemo Polov/« • i ~ fVZD Maloprodaja in sodelavkam trgovine Primskovo. Zlasti se zahvalju-ovi družini za velikodušno pomoč v težkih dneh. kakor tudi govorniku ob odprtem grobu in zvonarjem. Vsem še enkrat najlepša hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI! Suha, 20. aprila 1981 ZAHVALA Oh prerani in boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta, pradeda. brata in strica JANEZA KOŠIRJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, vence in spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Hriberniku in zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik za večletno zdravljenje, g. župniku za poslovilni pogrebni obred. ZB Primskovo in gasilcem iz Primskovega ter OOZS Cestnega podjetja Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI NJEGOVI! Kranj — Primskovo, Hotemaže, 14. aprila 1981 Prodam italijanski športni VOZIČEK. STAJICO in NAHRBTNIK za nošenje otroka. Bizjak. Moša Pi-jade 46. tel. 23-352 3754 Prodam rabljeno zidano KMEČKO PEČ in »KATRCO«. po delih. S p. Bela 9. Preddvor 3755 Prodani STRESNO OPEKO bo-brovec. Čadovlje 3, Golnik 3756 Prodani mladega VOLA. ki zna voziti. Arh. Bitnje 3, Bohinj 3757 Prodam več OKEN, 165 x 120 cm., z roletami. Suha 4. Kranj 3758 Prodam 500 kosov ZIDNE OPEKE MB 4 in ročno motorno .ŽAGO husquarna. Kranjska c. 21. Šenčur. tel.41-123 3759 Prodam ujahano lipicansko KOBILO, staro 6 let. cena 12 SM, z opremo. Pismene ponudbe ali ustni dogovor vsak dan od 16. do 18. ure na naslovu: Valič Boštjan. Vodopiv-čeva 12, Kranj 3760 Prodam SENO. Britof 7, Kranj 3761 Prodam DESKE in PLOHE (25 mm in 50 mm). Šenčur. Pipanova št. 38 3762 Prodam dvoredni SADILEC za koruzo. Struževo 7, K ranj 3763 Prodam OBRAČALNIK za seno favorit 220, trobrazdni PLUG in zadnji NAKLADALEC za gnoj. Zabnica 37 3764 [J stil kamin - ODPRTI KAMINI - VRTNI GRIL KAMINI - ORODJE, OPREMA, DODATKI -- Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov s popolnim sek. ogrevanjem zraka in radiatorske vode (15.000 kcal/h) ZUPAN Janez, Maistrova 1, 61234 MENGEŠ, tel. 061/737-562 Prodam dva sedem tednov stara PRAŠIČKA. Pivka 13, Naklo 3765 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe. Zrini Franc. V. Svetina 16. Jesenice :i7Wi Prodam MARMOR za oblogo »cokel«. Križaj. Zg. Seniča 35 3767 Prodam ZAJKLO Skokova 9. Kranj ;}7oH Prodam 5 mesecev star ŠTEDILNIK na trda goriva. Eržen Alojz. Zg. Prodam dobro ohranjen USNJEN PLAŠČ (konjski boks) št. 54 in ŠKORNJE (telečji boks) št. 43 ter nizke ČEVLJE (krom usnje) št. 43. Vse po zelo ugodni ceni. Britof 156 Prodam 5 let staro OSTREŠJE s kritino novoteks (rdeče). tloris 19 X 6m. Dodatno tudi streho iz betonskega špičaka in zareznika. Ogled popoldan. Informacije po tel. 42-093 - K S Cerklje 3771 Prodam IZRUVAČ krompirja in MOTORNO ŽAGO stihel 45. Cerkljanska dobrava 11. Cerklje 3772 Ugodno prodam ročne VZVODNE ŠKARJE (do 5 mm). Ogled v torek in sredo od 17. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku. 3773 Prodam lipovo DEBLO in javor* jeve PLOHE (5 cm). Bogataj Ivan. Partizanska 42, Skofja Loka 3774 Poceni prodam SPALNICO. O-inerza. Vrečkova 9. Kranj, telefon 26-846 3775 Ugodno prodam 3 OMARE za v samsko sobo. velikost 170X 90x 60. 'Telefon (i 1-239 3776 Prodam mlado KRAVO tik pred telitvijo in lahek vprežni GUMI VOZ. Poljšica 6, Zg. Gorje 3777 Ugodno prodam dobro ohranjeno SPALNICO meblo. Robas Aleš, Cerklje 94 3778 Prodam ŠOTOR za 4 osebe z dvema ločenima SPALNICAMA, velikim predprostoaom in baldahinom. Telefon 61-115 ali 60-720 3779 Prodani gradbene ELEMENTE. Hovnik. Kranj. tel. 23-138 od 13. do 15. ure 3780 Prodam črnobel TELEVIZOR iskra panorama. Planinšek Jože, C. talcev 23/b. Kranj 3781 Ugodno prodam POMIVALNI STROJ candv C 184 inox. Kovačič. Lesce, Blejska 8, tel. 74-965 3782 Prodani ČEVLJARSKI STROJ »jaks«. klavirsko HARMONIKO, malo KOSILNICO in KOTEL za žganjekuho. vse dobro ohranjeno. Vidi«'. Dvorska vas 3. Begunje 3783 Prodam nekaj ton CEMENTA. Naslov v oglasnem oddelku. 3870 Prodam BRINJEVEC po 250 din. Telefon 74-368 3871 Prodam KOSILNICO BCS, širina 130 cm, odlično ohranjeno, 4 brzine. Ster, Visoko 26,'Šenčur 3872 Prodam otroško DIRKALNO KOLO. Jezerska c. 89, Kranj 3873 Prodam drobni krompir za krmo. Praprotna polica 19, Cerklje 3874 Prodam črnobel TELEVIZOR RR-Niš, dobro ohranjen, cena 1.500 dinarjev. Ogled v nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku 3875 Prodam 800 kg semenskega KROMPIRJA igor. Jenko, Pevno 6, Skofja Loka 3876 Frizerski salon SATLER CILKA Oldhamska 14 Kranj pri Vodovodne)? stolpu striženj«, bar^ ij, na in modam« pni/K kvalitetnimi pno** 1 Salon is odpn vak'V 6. do 20 ura, v*|o»l od 6. do 13. un. Cenjenim stranka* * hvaljujemo za obisk in čestitamo n — praznik dela Po stari ceni prota* ^ rabljeno PEČ za centn**' NP 30 Labin Tomfcc.ul* Prodam malo rtbljy \ NO ŽAGO homolitt «1 semensko KORUZO ZF1 v oglasnem oddelku Prodam 2 kub. m PB$« novo, TOVORNO Pt#B osebni avto in rahlj«*trm za zastavo 750. Ž$. W\ 21-311 Prodam konzolno 1*1 DVIGALO, primemo *1 Brun Ivan, Bašelj 8,Pncjra Prodam OKNA uile?-* roleto, raznih din^r: 27-637 Prodam 6 mesecev sui**i ga PSA. Pevec. Gvilfcrt] Ugodno prodam faA KEND. Naslov v o*Jwi*1 Prodam troje VRAT z roletami J p Golob. Moša Pijade <> tli m Prodam staro nep^iM^ NJO. Telefon O64-25-)\0 i Prodam OJACEVAl£? s kanalnim mikserj^^J 7B _rer«»iver mani^ *A Zl-Unksd^J (nasproti *>~m> Nudi vam dariu vrednosti. Cenjenim strank** čanom Gorenj, Prodam PS1CK0 N OVČARKO. staro 3 •> 8/b, Medvode Prodam večjo Gorenja vas 109 Prodam električni OMARICO. 80 do 5 cm in prepadi Podbrezje 10 Prodam 6 tednov < in jedilni KROMPIR i skega desire in igor. I* „. Prodam staro STRK3*y bobrovec in rabljen ŠTEDILNIK (2 plin | J Avguštin. ReteČe 5.&o(tf Prodam 7 tednov suk»* K A za rejo. Gorenja \* 39. Skofja Loka Prodam SENO.Vetor.«1 Prodam novo ^msy Izdaja CV Glas, Kr»»vSu^aaj renJHki tisk Kranj, ti4 pravica, Ljubljana. Ntak* )jT* in uprave lista: Krtni,M«* j - Tekoči rafun pri SDK > V\, vilka 51500-«M41MI - \ft 23-S41. glavni un«dnik..«!»■' nik in uprav« 21-HJV waU-'V komerciala - proatfi««* *'' mali oglasi in rata»*«*f Individualnu poHrtu \ 2S0,— din. ia iB0i««a>»ff v valuto vključno«pHm* Oproaceno praaeMai ai«^ Ntojnem mnenju 4IM M. Prodam Črnobel TELEVIZOR ^rt-akra (srednje velikosti). sk<>-£ aov. po ugodni ceni. Tel. 28-316, **vk Bogdan. Šorlijeva 19, Kranj JjJKOUCO. 16-kubično, SIP Šem-Tomažin, Bukovščica 20, H« sad Škof jo Loko 3894 }nim 1 kub. m DESK colaric i). Puštal 19, Skofis Loka hodam otroško ŠPORTNO KO-*0fet Ivan, Selo 25, Bled 38% Mam drobni KROMPIR za Site. Pipsnova 44, Šenčur 3897 hodam GUMI ČOLN sport Beo--Ai 5 komor s cerado, star eno leto, Njen 8 dni. Telefon 061-737-097 po l«i 3898 .Mam TELETA za rejo in BIK-lamentalca. Suha 24, Kranj l^fadam 6 tednov starega BIKCA Vnuka. Pokopališka 6, Kokrica kr»dam PLETILNI STROJ in irečo PEC. Borkovič, Regin-jiKrani 3902 prodam drobni krmilni KROM Brnik 67, Cerklje 3903 m semenski KROMPIR igor drobni KROMPIR. Zg. Brnik 44, Jklje 3904 .^rodam 8 mesecev brejo KRAVO, % četrtič telila. Cerklje 54 3905 prodam OBRAČALNIK za seno Kjk« Cešnjevek 24, Cerklje 3906 JVdam PRAŠIČKE za rejo. Zg. ; 43. Cerklje 3907 dam 8 mesecev brejo KRAVO, »talko. Zalog 40, Cerklje 3908 dam 1000 kg suhega SENA za Stnturika gora 19, Cerklje un približno 10 ton suhega (A. Mohar Justi. St. Sela 5, Laze 'danju 3910 INodamo malo rabljeni ZASTAVI jfovenako in jugoslovansko (120x icm) in pocinkan DROG za an-(6x400 cm). HS - Moša Pija-!U, tel. 23-397 3911 italijansko POROČNO [0 8 klobukom, št. 40. Ogled dan od 15. do 20. ure. Voršič i, Ul. Janeza Puharja 3, Kranj 70 kv. m LADIJSKEGA in mizarski kombinirani stroj eracijami (rezkar cirkular, in celilnik) primeren za po-[o obrt. Brezje 47/b 3913 več mladih KOZLIČKOV Ceferin Franc, Davča 57, 3914 SENO. Zg. Gorje 67 3915 SENO. Jesenovec 4, Že-3916 nov GORILEC, znamke fon 62-837 3917 RECEIVER san-sui R-USM. Telefon 70-217 3918 3 kub. m suhih smrekovih Urbane Anton, Radovljica, tonska 41 3919 viseče PELARGONIJE Ing. Marjan Gomzi, (ARIJA - Podbrezje 135 3920 LIKALNI STROJ za gospo-ro Elna-press, švicarski, pro-Informacije: telefon 064-74-513 3921 prodam 2 OMARI, svetle (ena kombinirana). Informa-.td. 24-353 3922 PEC za centralno ogre-37.000 kal. Kern Stane, Zg. > 283, (za gostilno Strahinc) SENO. Tenetiše 33, Gol- LNodam nov gumijast ČOLN malt in MOTOR tomos 4,5 KM. r, Zasavska 2, Kranj 3943 KUPIM rabljene DESKE za opa-Stefetova 36, Šenčur, tele-[41-027 3784 RADIO-KASETOFON kvalitete. Roblek Anton, i) 15, Preddvor 3785 SLAMOREZNICO s pu-Jelovčan Janez, Zg. Bes-3786 otroško KOLO za 5 let otroka. Telefon 21-949 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in »specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. 0dprt