o
J
Ji. 5^6.
Imetnik >111.	V	<■	orici	dno	11.	.jmmvairjn.	1900,	•'Številka. Ji.
cgoučljiv list za slovensko ljudstvo na primorskem.
Vse za vero, dom, cesarja !
I Z 11 A J A vsaki četrtek ob 5. pop. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pismu se ne sprejemajo.
«' E \ A za' celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone. Za manj premožne 4 krone za celo leto.
N A H O C N I N O in oznanila sprejema upravništvo v Gorici, na Placuti št. 12.
K0KOPISE sprejema uredništvo v Gorici, Dvorišče sv. Hilarija št. 7.
KLERIKALIZMI XI!
Non er'pit trortnliu Qui rogna dat coelestiu On ki daje Božje kraljestvo.
Ne jemlje človeškega!
Tako poje sv. cerkev o Jezusu Kr., katerega sc je ltil kralj Herod zbal, k<*r je mislil, tla nni bo uzel kraljevo krono ali, da mu bo škodoval na kra1 je vi časti in oblasti. Ne boj se Herod ! On, ki daje ljudem Božje kraljestvo, im jemlje nikomur človeškega! Herod pa ni miroval! Iz strahu, da bi mu Kristus ne izpodmaknil kraljevega prestola, začel ga je preganjati, ko je bil še v plenicah. Ker ni vedel, kje da je, ukazal je pomoriti v Betlehemu vse otroke od 2 let nazaj, upajoč da zajame med njimi tudi njega!
Herod je bil prvi, ki je preganjal, rekli hi, klerikalizem. Beseda klerikalizem se izvaja iz grške besede cleros — duhovščina. Klerikalci so ti, ki se oklepajo Kristusove duhovščine. V tem pomenu morajo biti vsi pravoverni Kristijani klerikalci. Sovražniki Kristusove duhovščine so pa iznašli še drugo besedo, namreč klerikalizem. Klerikalizem pomenja v zmislu brezvercev in liberalcev teženje Kristusove duhovščine za nadvlado tudi v poze-meljskih in političnih zadevah.
Ali pa v resnici biva to teženje med Kristusovo duhovščino? Ne in staknit ne! Kakor je veljalo o Kristusu : „0n, ki daje Božje kraljestvo, ne jemlje nikomur človeškega", tako mora veljati tudi o Kristusovih namestnikih :	»Oni, ki so poklicani, da vodijo
ljudi v nebeško kraljestvo, ne jemljejo nikomur človeških oblasti in časti! Naloga Kristusove duhovščine, kot duhovščine, nikakor ni, da uganja politiko, da se poteguje za prvenstvo in nadvlado. Njena naloga je vse kaj druzega!
Krive so tedaj trditve, katere čitamo dandanes po časopisih, žal tudi po slovenskih, v „Soči“, v „Slovenskem Narodu“ itd . da goji duhovščina Kristusova klerikalizem. Klerikalizma ni in (ja ne sme hiti ! Ne rečemo, da se ne dobe duhovske oseb«1, ki imajo morda take težnje! Ali takih oseb dobimo v vseli stanovih. -- Zmote posameznih oseb je treba prezirati. Dobe se advokati,
L 1 S T E K.
Sveto Leto.
Velikega pomena je letošnje leto za ves katoliški svet, kei se obhaja v večnem Rimu „sveto leto“, katero se je začelo — na predvečer božičnih praznikov m. I m bo trajalo do predvečera božičnih praznikov t. I.
Keduj se ju začelo obhajati r katoliški cerkvi „sveto leto ? “
Proti koncu leta 12‘j‘.t razširila se je po vesoljnem katoliškem svetu vest, da zamore vsak vernik, ki obišče prihodnje leto cerkev sv. Petra v Rimu, zadobiti popolne sv. odpustke. In res! Na novega leta dan »e zbere v Rimu v cerkvi sv. Peti a apostola silno velika množica vernikov iz vseli krajev. .Med prišlimi ptujci je bil tudi nek 107 let star mož iz Savojskega, kateri je tedajnemu papežu Bonifaciju Vlil. pripovedoval, dajs bil pred 100 leti, kot 7 letni deček, se svojim ranjkim očetom v Rimu. Pripovedoval je, da ga je omenjenega leta pripeljal ranjki oče v Rim zato, da bi zadobil tudi popolne sv. odpustke, ka- |
kateri mislijo, da so nad vsemi drugimi stanovi. V tem slučaju bi smeli govoriti o advo-katizmu. Dobe se zdravniki, ki mislijo, da so črez vse. V tem slučaju bi smeli govoriti o medicizmu itd.
Kristusova duhovščina, kot duhovščina, ne pozna klerikalizma! Kot duhovščina ni poklicana za posvetno oblast, za pozemeljsko vladanje in politikovanje 1
Kaj tedaj ? Ali r,' smejo duhovniki po-litikovati ? Marsikateri Malovrh in Tavčar bi rad duhovščino zvezal za altar ali zaprl v sakristijo, da bi jim ne motila političnih burk, katere' uganjajo. Ne boš! Duhovniki imajo dvojno pravico, da se umešujejo v politiko! Prvo pravico jim daje njih sveta služba. Kadar vidijo, da so v nevarnosti svete resnice, da je v nevarnosti sv. cerkev, tedaj morajo duhovniki ven iz sukvistije med ljudstvo, katero jim je izročeno v skrb! V teli slučajih je vsaka nemarnost in nebrižnost naravnost greh proti nalogi, katero nam je izročil Kristus ! Iz tega si razlagamo, zakaj so v vseh časih vneti duhovni stali v prvih vrstah kot bojevniki nasproti brezverskim političnim strankam, zakaj so se v vseh časih dajali duhovniki voliti v občinske, deželne in državne zastope, zakaj so duhovniki in celo redovniki sprejemali iz rok posvetnih vladarjev važne vladne službe in časti !
Drugo pravico, da se duhovniki umešujejo v politiko, pa jim d a j a njih državljanska pravica. Ali ni' plačujemo tudi duhovniki, kot državljani, davkov? Ali ne delujemo mi duhovniki, kot državljani, za blagor države ? Gotovo! In še kako! Duhovščina je glaven steber nravnosti, a nravnost nujni pogoj za sleharno državo. Uzemite duhovščino in prepričani bodite, da bi vsi tisoči in tisoči vojakov, topov in pušk, vsi žandarji in stražniki ne mogli več uzdrževati javnega reda v državi ! In da bi ne imeli pravice umeševati se v politiko? Malovrhe, Tavčarje in njim sorodno bi morali izključiti od politike, ne pa duhovščine !
Sicer pa, ne bojte se, Herodje ! Dasi imajo duhovniki v pravem pomenu besede pravico umeševati sc, kot državljani, v poli-
tere podeli sv. oče papež ob koncu vsakega stoletja vsem, ki obiščejo v istem letu cerkev sv. Petra apostola v Rimu.
Nadalje je š# dostavil, da ga je pri tisti priložnosti ranjki oče opominjal, da naj roma I. 1300 v Riui, ako bode se pri življenju, da se udeleži velikega iu izvanrednega odpustka, kakor se ga je tudi on udeležil pred sto leti, to je I. 1100.
Papež Bonifacij Vlil se skrbno in previdno posvetuje o tej zadevi se svojimi kardinali. On da tudi preiskati stare zapisnike, da bi poizvedel iz teh, ali je kje zapisan ta izvanredni odpustek
o	sv. letu, — toda zastonj je bilo iskanje in pregledovanje zapisnikov, ker nikjer ni bilo nič najti o tem.
Ker je pa od dne do dne vedno več romarjev iz vseh krajev katoliškega sveta prihajalo v Rim, izda papež Bonifacij VIII. posebno pismo ali bulo, v katerem podeljuje za leto 1300 in za vsako prihodnje sto leto popolni sv. odpustek vsem, ki vredno prejmejo sakramenta sv. pokore in sv. obhajila in obiskujejo po enkrat na dan cerkvi sv. apostolov Petra in Pavla 30 dni, ako niso v Rimu doma pa 15 dni.
tilco, zavedati se morajo vendar besed sv. Pavla : „Nihče, ki se za Boga vojskuje, se ne zapleta v posvetne opravke.“ Služba du-hovska je ti ko visoka in sveta, da bi jej bila taka zgolj posvetna opravila neprimerna. Zato želi sv. cerkev, da si* v politiki vselej in povsod da prednost možu lajiku, ako je krščanskega mišljenja m ima enake zmožnosti. Tega načela se drži tudi slovenska duhovščina in se bo držala tudi za naprej !
Kje si tedaj, o klerikalizem? Ni ga m ga ne more biti ! Klerikalci smo sicer vsi iu moramo biti — toda klerikalizma ne poznamo in ga nočemo poznati ! Non eri pit mortalia, i|ui regna dat coelestia !
POLITIČNI PREGLED.
Novo ministsrstvose že pripravlja. Predsednik mu bo, kakor smo že zadnjič poročali, Korber, kateri ima tudi nalogo izbrati si tovariše. Korber je končal že lep del svoje naloge. Ima že, kakor poročajo, trgovinskega ministra grofa Goessa, dosedajnega namestnika v Trstu iu poljedeljskega ministra barona Hein-a, dosedajnega predsednika Krajnske. Ministerstvo Wittek pa odstopi lahkega srca, kei je že doseglo namen svojega življenja.
V delegacijah se je sprejel program o zboljšanju častniških plač. Interpelacija radi izgona Čehov iz Nemčije je imela uspeh. Nemška vlada je preklicala vse ukaze proti Čehom. A vendar ni upnti, da bo sklep delegacij povoljen, ker bodo (’elii glasovali proti marsikaterim zahtevani vlade.
Italija je sedaj v velikih skrbeh za bodočnost. Italijane peče še vedno poraz iz zadnje vojske proti lleiieliku. Z veseljem slišijo zdaj, da je Anglija v Škripcih, posebno v Egiptu. Derviši hujskajo Egipčane k revoluciji. Anglija pa ne more biti kos Egipčanom. Zato bo pa naprosila Italijo, da zasede Egipt. Lepa priložnost za Italijane, da popravijo razdrapani lavorjev venec svoje armade, ako ne poseže kaka druga velevlast vmes.
Francija je odstopila lel svojega brodovja proti ameiikanski republiki San Domingo, ki noče plačati škode, katero so napraviti lansko leto ustaši ondotnim francoskim trgovcem.
V Turčiji preganjajo pristaše mladoturške stranke. Življenje Sultanovo, katero j^ bilo že itak vedno v veliki navarnosti, visi zdaj na niti.
Rusija porablja prav dobro sedanji ugodni
To je bilo torej prvo sv. leto, katero se da dokazati.
Leta 1342 so prosili Rimljani papeža Klementa VI.. ki je tedaj prebival v Avinjomi na Francoskem. da bi proglasil vsako 50. leto svetim letom, ker se ga more le malo ljudi vdeležiti, ako je le vsakih 100 let. Papež usliši njih prošnjo in proglasi že naslednje leto 1350 svetim letom.
Ker pa ne bi včakalo dosti ljudi sv. leta, ako bi se obhajalo to samo vsakih 50 let, ukaže p:'pež Urban VI. I. 138‘J, naj se obhaja sv. leto vsako 33. lete v spomin 33 letnega Kristusovega bivanja na zemlji. Papež Nikolaj V. je pa odpravil naredbo Urbana VI. ter odredil, naj se praznuje sv. leto po naredbi Klementa VI. vsako 50. leto.
Papež Pavel II. je pa skrajšal obrok ter določil, da nnj se obhaja vsako 25. leto; pri tem je ostalo do današnjega časa.
Pod papežem Pijem IX- je obakrat izostalo praznovanje sv. leta, to je 1. 1850 in 1875 radi neugodnih okoliščin časa. Podelila pa sta Pij IX. in Leon XIII. izvanrednim potem odpustke sv. leta vesoljnemu katoliškemu svetu.
lutko se jiu prične in nldiaja sc. leto ?
čas, ko ne moro. Anglija nas prot ova ti. Ce traja vojska v južni Afriki še nekaj mesecev, se Rusija tako utrdi v Aziji, da ji ne bodo mogli Angleži nikdar več priti do živega.
Anglija. Angleški listi, kateri so dosedaj hladnokrvno prinašali vesti o porazih angleških armad v južni Afriki, pišejo zd.tj že manj zaupno. Velik strah obhaja Angleže, ko mislijo na Ircu. V zadnjem času so se namreč združile vse irske stranke. Postopale bodo odločno in izkoriščale zase ugodni trenutek. A tudi med Angleži je nastal razpor in marsikateri časopis svetuje, naj se vendar enkrat sklene mir.
Vojska v južni Afriki. Buri so resnično zapeljali generala Frencha, da jim je šel v past. Po neznatnih angleških zmagah je sledil hud poraz. Iz nejasnih poročil ni mogoče si sestaviti števila angleških izgub, gotovo je le, da so bili Angleži popolnoma potolčeni. Na zapadni strani bojišča je hotela okoljena posadka Malfekinga predreti vrste Burov, a izgube na angleški strani so bile velike. Angleški general Metthuen, o katerem ne poročajo angleški listi ničesar več, je pač še tam kjer je bil, če se ni že udal Burom s celo armado O osodi angleške posadke mesta Kimber-lej', katera šteje 3 000 mož, ni tudi ne dima ne sluha. Zadnje poročilo iz mesta je prišlo pred Božičem. Veselejše so bile za Angleže vesti, katere so prihajale iz Natala. Angleži so upali, da reši Buller, kateii ima zdaj zopet 20.000 mož, mesto Ladysmith. Angleška, posadka te trdnjave se je z obupom bojevala proti Burom. A Buri so odbijali njih napad. General Buller je hotel večkrat priti angleški posadki na pomoč. Vselej je bil pobit. Včeraj pa se je razširila po Londonu grozna vest, daje Ladismyth v rokah Burov in. da se je cela posadka (10.000 mož)udala Burom. Buller, kateri je hotel rešiti v zadnjem hipu mesto Ladysmit.li, je prišel prepozno Buri so tudi njega potolkli, izgubil je četrti del svoje armade !
DOPISI.
Z dežele. Pravo ste zadeli, g. uradnik, ko ste v zadnjem listu proglasili kandidata za der-žavni zbor. Piavite sicer, da čisto na svojo odgovornost in brez dogovora z drugimi priporočate g. dr. .los. Tonklija, a bodite preverjeni, da ste velikemu številu, da, smelo trdim, veliki večini volilcev iz srca govorili.
Pr. J os. vitez Tonkli j* pri sedanjih naših goriških razmerah najboljši mož za to. Ponujali nam bodo, to vemo, še druge može. ki so rodo- in domoljubi, ki imajo najboljšo voljo koristiti in pomagati narodu in deželi, a dvomimo, zelo dvomimo, da hi nam zamogli, tudi pri najboljši volji, toliko pomagati, bikov dr. cit. Tonkli.
—I-n+4*——Staniča, o katerem pravi v zadnji št,: -j/o5 lahko večerno veUk_l'ibtil'); zna hiti tmli diplomat ob potrebi pti tudi iln skrajnosti mlločrn in brezobziren,*) gmotno je Jo crlu X'_uuial_i)ieii .. Kuj hočemo boljegu kandidatu zti sedajno (lobu1).
Ako bo I)r. Stanič res kandidiral, potem ne vemo, kedaj bode konec našega razponi iu pre-piia. ker vsi pinti — „Sočani11 se bodo z vso močjo uprli tej kandidaturi in ji nasprotovali.
Odbor ,,Sloge11 je postavil kot kandidata g. profesorja Ivana Berbuča in ga volilcem toplo priporoča.
.Mi cenimo in spoštujemo g. profesorja, vemo, da je naroden z dušo in telesom, da ima tudi iskreno željo 7.a prospeh naroda delovati, da je tudi dober in veren kristjan, ali bojimo se, da ga ljudstvo do sedaj premalo pozna. Nasprotniki 11111
1) I'ravitarjo 7.1111 že zastopati! Ali lii znal tudi ljudstvu, je ilru^u vjimšaiiju ! Itn zdaj mo ni še pokazal.
2) To radi verujemo!
3) Sedajna dolin znliteva krščanskih mož, mej katere au dr. Stanič pač no moro prištevati!
„Sveto leto“ se slovesno oznani po naredbi papeža A leksandra VI/ trikrat iu sicer s trobentanjem/prvič na praznik / Kristovega vnebohoda pred glavnimi vrati cerkve sv. Petra apostola v Rimu, kjer se prebere tudi papeževo pismo ali „bula“ drngiffičejjto nedeljo v adventu, ali, ako pade ta dan pred božičem, tretjo nedeljo v adventu pred „kvirinaloin.“ Na^predvečer sv. božičnih praznikov pa otvori slovesno „sv. leto" papež sitni. Iu to se zgodi tako le :
Na predvečer božičnih praznikov gre papež spremljan od kardinalov, škofov, duhovnikov iu drugih vernikov v sikstinsko kapelo, ki se nahaja v vatikanskem gradu. Tam zapoje pred izpostavljenim Najsvelejšim pesem: „Pridi sv. Duh11. Med tem ko se poje ta pesem gredo papež iu njegovo spremstvo v procesiji v preddvor cerkve sv. Petra h tako imenovanim svetim vratom ki so razen sv. leta vedno zaprta in zazidana.
Tukaj je pripravljen za sv. Očeta prestol, kamor sede, dokler se ne izpoje zgoraj omenjena pesem. Nato gie papež h svetim vratom ter udari z kladvoui trikrat po iiijh. Pri vsakem udarcu zapoje v to določene besede. To stori v znamenje, da se imajo vrata podreti, kar se tudi brž
tudi očitajo, da je preveč prizadet v sedanjem prepiru med poslanci, in mesto, da bi ogfenj gasil, llil ,^'fi S ti bolj neti.
Zatorej bi bilo v sedanjih zmedah najbolje, da bi se vse stranke zedinile in zopet sluvega, izveibanega pavlamentarca poslale L’Oi svojega zastopniku nit Dunaj.
Sv. Lucija na Mostu. Mesarsko klanje je bilo v naši Bači v noči mej 22. in 23. decembrom minulega leta. Ni mesar klal telet in koštrunov, ampak spriden človek je prav po mesarsko rezal žive in zdrave ljudi. Kako pa je prišlo do tega ? Znana gostilničarka Marijaiiic* sprejela je v prenočišče kakih 22 let starega človeka, ki se je delal, da je prišel iz sveta, da je zelo truden in si želi dobre postelje. Marijanica ga je tedaj spravila spat na vežo od zgoraj, a ne brez nekega obotavljanja in neke slabe slutnje. Pozneje je šla tudi dtskla, 20 letna mladenka, spat v svojo sobo, v katero se je zaklenila. Mimogrede je opazila, da tujec ne spi še. Marijanica pa je še ostala zdolaj pri gorki peči, da bi se grela, ker je bila nekaj nahlajena. Ko je menda mislil, da je vse pozaspalo, vstane tujec. Marijanica ga sliši iti po stopnicah doli, odpreti si hišna vrata, iti vuu, a kmalu zopet vrniti se in zakleniti za sabo hišna vrata. Stopil je v izbo, kjer je bila Ma-rijanea in obstal sredi sobe nekam tako čudno iu premišljivo, da ga Marijanica nejevoljno in resnobno vpraša : „Kaj pa hočeš, kaj stojiš tu za mano ?li Oglasi se ji, da mu je mraz, tda bi sa rad grel pri peči. Odgovori mu ona: „Grem tedaj jaz od tu, potem pa le grej se ti pri peči". Ker se je spomnila, da ni še zaprla štacuue, gre v štacuno, pobere tam nakaj denarja in ko jo za sabo zapre, zagleda v hišni veži motati se tujca, ki je bil od gorke peči skoz kuhinjo v vežo prišel, kakor bi iskal nekaj. Marijanica ga nejevoljno pokara: „Kaj pa delaš tukaj, zavoljo božjo, ali res ne moreš nocoj k miru priti?" Odgovori ji, da je žejen, da išče vode. „Tu ja voda, uapij se11, — 11111 reče ona in mu še posveti. Ko se je zdelo, da se je napil, obrne se naglo proti nji, zgrabi jo z eno roko za vrat, z drugo pa ji začne usta mašiti. S težavo se 11111 Marijanica izvije in zbeži skozi izbo k hišnim vratam, da bi si jih odprla. On za njo, zaloti jo ravno pri vratih, ki si jih ni mogla odpreti.
Tu jo začne po mesarsko z nožem obdelovati po glavi, obrazu, vratu, rokah, prsih in drugod. Na strašno vpitje priteče svoji gospodinji na pomoč pogumna, a komaj na pol oblečena dekla, proti kateri <e zdaj divjak obrne ter jo začne z ostrino obdelovati po obrazu, vratu, rokah, a najnevarnejšo rano ji zada v trebuh. Pogumna mladenka je s težavo odprla hišna vrata in svojo gospodinjo s sabo vuu potegnila. Hudobnež je zdaj pobegnil s kakimi 30 gl., katere je prej svoji žrtvi izpulil iz rok ; Marijanca je zunaj v strupenem mrazu iz enajstih ran krvaveča obležala; dekla je stekla po stopnicah v bližnjo hišo klicat na pomoč in je tam obležala iz petih ran krvaveča. Dobri sosedje so prihiteli in spravili nesrečni ženski v toplo zavetje ter poslali po duhovnika in zdravnika.
Ob 1. popolnoči je prišel g. župnik sveto-lucijski, previdel nesrečni ženski z vsemi potrebnimi sv. sakramenti in ostal pri njima do 0. ure zjutraj. Prišel je ob 2. popoinoči tudi g. zdravnik iz Tomina, šival in obvezaval rane do belega dne. Obe ženski sti bili v smrtni nevarnosti nekaj dni); vender je ta nevarnost minula, ker je mrzlica ponehala, ter izostalo nevarno vnetje ran, ki se pravilno celijo. V hišni veži je bilo vse krvavo po tleh, stolih, zabojih iu stenah — res pravo mesarsko klanje. Najhujšo rano dobila je Marijanica na vratu, od spredaj in zadaj, segajočo skoraj okoli in okoli vratu, le malo je manjkalo, da ji niso bile žile prerezane, kar bi bilo provzročilo hitro smrt.
zgodi. Med tem, ko se sv. vrata podirajo sedi pepež na svojem prestolu.
Ko poderejo zidarji zid iu so sv. vrata odprta, pristopijo penitencijarji, da izperejo iu n mi jejo z blagoslovljeno vodo prag in tla okolu
Ko se to izvrši, stopi sv. Oče papež iz svojega prestola k svetim vratom s križem v roki, poklekne na prag svetih vrat, moli nekoliko časa, potem ustane in zapoje stoje zahvalno pesem : „Te deiim laudamus“ in stopi prvi skozi sv. vrata. Za njim gredo vsi kardinali, škofje, duhovniki in drugi navzoči verniki.
Ob istem času, ko se to godi pri sv. Petru, odpro trije kardinali nalašč od papeža v to pooblaščeni sv. vrata pri svetem Pavlu zunaj mesta, pri sv. Janezu v Lateralni, in pri sv. Mariji Veliki.
Naslednje leto se pa ravno tisti dan in ob tistem času „sv. leto11 konča iu sv. vrata slovesno zapre. Pri tisti priliki se pa oznani „sv. leto11 za ves katoliški svet zunaj mesta Rim J, ki pa navadno ne traja kakor v Rimu celo leto, marveč samo C mesecev.
Veliko trpljenja so prestali ubogi žandarji, ki so morali v strupenem mrazu za zločincem, nevede kam je šel in od kod je; vender pozde-valo se je. da je iz Ponikev. Iu res. na sv. Štefana praznik so ga žandarji prijeli, ko je stopil po sv. maši iz cerkve, našli so 11111 na životu še okrvavljeno srajco, ki jo je bil spredaj slabo opral, a zadaj na hrbtu se je dobro poznalo krvavo znamenje roke, s katero ga je Marijanica od sebe pehala, ko se je ž njim borila.
S početka je tajil zločinstvo, a pozneje menda vendar priznal; kesanja ni pokazal niti znamenja, ker je odgovarjal predrzno in trmasto. Bog 11111 daj milost, da svoj greh spozna, se ga skesa in se poboljša! Opisal sem nesrečo, ki se nam je prigodila v fari ravno za božične praznike in ob sklepu leta; obž:'ujemo, da je bila ta nesreča združena s takim hudodelstvom, ki vpije v nebo za maščevanje. 1) —
A tudi novo leto nam je že prineslo eno nesrečo, pa brez hudodelstva, brez greha in brez krvi: dne 2. januvarija se nam je polomil pri
orglah meh  Izkrvaveti ta mož res ne more,
ali lahko pa ob sapo pride, zato mu hočemo brž pomagati.	—	n.
') Zahvaljujemo se za to sporočilo. Pričakovali smo od dne do dno, du so nam dogodek točno opišo. Katoliški list,i ,;o re^ kasni !
\ 0 V I C K.
Blagoslov sv. Očeta je prinesel iz Kima naš prevzorni g. kardinal „katoliškemu slov. delavskemu društvu11 in „Alojzijevišču“. Blagoslov očetov otrokom hiše zida.
Premil, škof Andrej šterk je v torek obiskal našega pievz. kardinala?"Vrnil se je še isti dan na svoje mesto v Trst.
Sfovesuo proglašenje svetnikom. Dne 24. m;*ja t. 1. bo rimski papež slovesno proglasil svetnikom blaženega Janeza Krstnika Lasalle, ki je ustanovil red šolskih bratov. Ta red se je pred dvema letoma razširil tudi k nam. Šolske brate imamo namreč v slovenskem Alo/zijeviscn v Gorici.
Dr. Josip vitez Tonkli sprejme zopet mandat za državni zbor! Ta vest bo gotovo razveselila celo deželo.
Berbuč - Stanič • Tonkli so — do zdaj — nasvetovani kaudulatje za državni zbor. O dr. Staniču smo vže povedali, da bi ne bil za nas,
o	u.rof._.Jje)d)učn nam je mogoče le, to reči, kar
pravijo v„ njiimnijjffo \ j ^'iia tel ji in znanci: da
uiniiiuiolil^n^soTe za drža v ne gji-p osia 11 ca,
.■ 1 n("Nadalje se bojimo. da njegovo ime^rulioTeie še bolj razburi, česar si pač nikedo ne želi, najmanj gotovo sam g. iNtoj^j^J^Uirejp^eer visoko čislamo.
Dokler nam torej iTe [rTeTTTozTjo naši voditelji boljili kandidatov, ostanemo pri prvem nasvetu : naš bodoči državni poslanec bodi dr. Jos, vit. Tonkli, kateri je med vsemi najbolj sposoben in ni zapleten v domači razpor. I >r. Ofegm:-čiča nrosimo, nai seže Tonkliju v roko 111 potem naj še oba še z drugimi pravnata. Dežela je vsled osebnega prepira vže preveč trpela.
Ako-slori to dr. (iregorčič. si brez dvojbe celo deželo zopet pndobi.
„isio^a-1. nase politično društvo, je razposlala rodoljubom po deželi vprašanje, ali bi bili zadovoljili voliti v državni zbor c. kr. prof. Ivana Berbuča. »Sloga11 je prav storila, da je vprašala, ker naglica ni dobra. Volilci naj »Slogi11 odgovorijo po svojem prepričanju brez ozirov. Ozirov je bilo vže dovelj in preveč, zdaj je treba z resnico na dan.
Pojasnilo k volitvi deželnega poslanca v veleposestvu. „Soča" od 4. t. 111. je trdila, da je naš list strašil z baii-bau-om, ko je pisal o 1)2 nasprotnih glasovih v veleposestvu. Pravi tudi, da na slov. strani ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti. ker drugače bi spravili večje število glasov za svojega kandidata.
Da je naš list resnico govoril in da tudi „Soča“ vsega ne ve, naj pričajo ti Je podatki: Vseli volilcev je bilo 212. Oddanih glasov je bilo 155 in sicer za slovenskega kandidata 105, za italijanskega 50. Glasovalo ni 57 volilcev. i)(J ital. in 18 slovenskih. A od odsotnih slovenskih volilcev jih je 5. umrlo, 1 ni hotel glasovati (g. kandid. Oskar Gaberšček), 1 je slaboumen, pri 4 pa niso še premoženjske razmere urejene. Torej se volitve ni vdeležilo prav za prav le. 7 slov. volilcev. Za nasprotnega kandidata g. grofa Lan-thierija so glasovali samo 3. Slovenci
Ti podatki nam jasno kažejo, da smo Slovenci sicer sijajno zmagali, a da uidi nasprotnika ne smemo prenizko ceniti. Ako bi ne bili slov. volilci složni, potem bi bila ta volitev v resnici pravi bau-bau, posebno še zato, ker se je tudi vlada očito in odkrito na vso moč potegovala za grofa Lanthieriia.
(»orifcki občinski svet dne 20. dec. 1S99. Župan dr. Venuti poroča: da je g. Adolf Moser potlelil goriškim dobrodelnim zavodom 200 kron ; da so tvgovci z jestvinami namesto vsakoletuega razdeljevanja mandulata ob novem letu podelili
dobrodelnim zavodom (benelicetiza) 400 Iv. in za-vodil za moške sirote, v Rabatišču 200 Ivron ; i da je g. zemljemerec Izidor Hirscli podelil dve i popolni obleki za dva uboga učenca mestnih šol; 1 da sc vdove mestnih uradnikov zahvaljujejo, ker je mestni zaslop uredil njih pokojnine v zniislu postave z dne 14 maja 1896.; da nc more ugoditi prošnji g. starešine Seppcnho/erja, naj bi mrliče iz stolne [ure ne nosili več po Raštelu in črez Travnih' na pokopališče, ampak za Gradom in sicer radi tega ne, ker je občinski svet dne 20. avgusta I. 1885. tako določil. Dokler občinski svet drugače ne sklene, ostati mora pri starem
G. Stppenliofer stavi nujni predlog, da se v tem oziru hitro napravijo potrebni koraki, ker ne mara gledati pogrebov! Starešinu Murani pravi, da naj se ta predlog odstopi zdravstvenemu odseku, kar obvelja.
G. župan predlaga, da se podaljša pogodba z g. Rossi-jem, podjetnikom za škropljenje javnih cest.
K 5. točki dnevnega reda govori zemljemerec Luzzatto o novem kamenitem tlaku, o novi strehi iz kositarskih plošč, ki se ima napraviti na goriškem trgu. Stroški so proračunjeni na 53158 gl.
K G. točki govori starešina Bramo. Odobrijo se zidarska dela g. Ernesta Rossija.
K 7. točki predlaga g. Marani, da se ustanovi v Gorii'.i ženski nadaljevalni tečaj za it. deklice, ki so v (i letih dovršile vsaj 5. razred in so dosegle starost 12 ali 13 let. Poduk bo popoldne in sicer ti ur na teden. Sprejeto !
Na predlog istega g. Marani-ja se je odka-zala nagrada 400 kron Italijanskemu Alojzij«-višču. Proti temu je glasoval le znani Seppen-Jiofer.
V tajni seji se je nakazala nagrada g. občinskemu tajniku Vecchi-ju, raznim drugim uradnikom in mestnim stražnikom.
G. Avgust Zurman, ki je bil nedavno imenovan goriškim okrajnim šolskim nadzornikom, bo še nadalje vodil šole na Edlingovem prehodu.
Štipendije Frintove ustanove so dobili: L. Vinci 400 kron, Delpiero 600 kron, V. Vinci 400 kron, Jiola/Jio 400 kron, Mosettig 400 kron.
Imenovanje. Obče znani in čislani slovenski pisatelj in urednuc leposlovnega lista „Dom in sveta", veleučeni g. dr. Fr. Lam ne. je bil imenovan te dni stolnim kanonikom ljubljanskim. Čestitamo !	'
Pogreb f Štefana Bensa je bil dokaz občnega spoštovanja, katero je ranjki vžival v Gorici. Zapustil j« svoje majhno premoženje deškemu semenišiu, a tudi drugim zavodom je volil zneske. — N. v. m. p.
Družino Pečenkovo v Reifenbergu na Kresiji je zadela nesreča. Umrla je namreč še celo mlada nevesta Alojzija. Iskreno sožalje !
V Tolminski fari je bilo lansko leto rojenih 145, umrlo jih je 110, torej 35 manj. Zdrav kraj ! Poročenih je bilo 19 parov (oklicanih čez 40, ker se tudi libušenjski, drežniški in kamenski ženini oklicujejo v Tolminu).
* ~ Slavlje o sv. treh kraljih y_liiži. oo.. je_-zuvitov V—Gorici je bilo. kakor vsako leto. tudi IelM"lTfar~prTf»ro8to, ali prisrčao. Bogoslovci redovniki so deklamovj.Lli .govore in pelf pesni v raznih jezikill na ča»t božjega deteta ; sodelovali so niill otroci iz mesta. Xa~ vrtto so prišle točke tudi v biilgarskem, lirvatskem in jluvenskem jeziki; XjTrmi napast,'ki 'je"p'oslal duhovnike učit vse narode. Da bi vže skoraj prišli vsi narodje molit Jezusa Kristusa!
Vojščica. Preč. g. Karol Čigon, vrli vikar in marljivi pisatelj slovenski, je praznoval na praznik sv. treh Kraljev petindvajsetletnico svojega mašništva. Občinarji so mu napravili slavolok. Streljanje iz topičev je oznanjalo daleč na okroi- izredno slavnost. Na mnoga leta !
Iz (loljne Vertojbe nam poročajo, da so imeli o božičnih praznikih v cerkvi prav lepo petje, za kar gre, čast g. pevovodju Komelu iz Golice in vrlim domačim pevcem in pevkam.
Banjšice. Občini Banjšice in Bate udobili sti z novim letom s pošto v Grgarju trikratno zvezo v tednu.
Iz Temnice nam poroča občinar: Preteklo je vže več mesecev, od kar so se vršile občinske volitve treh katastralnih občin: Lipe, Temnice in Kostanjevice. Ker se pa niso vršile postavno, ulo-žili so ugovor ali rekurz, kateri pa še sedaj ni rešen.
Opomba uredništva: Ker nam niso razmere v Temnit i znane, bi radi izvedeli, kake nepostav-nosti so se pri volitvah godile ?
Klanec pod Medano na poti v Gorico je najhujši v vseh Brdih. Županstvo medansko je napravilo načrt za preložitev in uravnaiije klanca. Stroški so proračunjeni na 7000 gld. Naj bi se to delo kmalu pričelo s pomočjo vseli, ki so za to poklicani !
Močvirje pod lirdami (od Medane do Muse) je zdaj polno* vode: nuzdravo za ljudi, spomladi škodljivo cvetju, nerodovitna zemlja, kjer bi bili lahko najbolji travniki! Kakor veliko drugih krajev naše dežele, ja tudi podbriško močvirje pozabljeno od vlade in dežehuga zbora.
Okrajno sodišči', in davkarijo v Kobaridu so slovesno otvorili dne, 1. jamivarja t. 1. Novi sodniji želimo malo drla, davkariji pa mnogo denarja !
Koperski kaznjenci štrujkajo. Dne 27.
dec. m. !. niso liotli na delo, ker so bili nezadovoljni s hrano o božičnih praznikih. V četrtek dne s. dec. se je iz Trsta v Koper odpeljala stotnija vojakov. Tedaj tudi ti (kaznjenci) bodo zdaj štrajkali!
G. nadučitelj Peter Medvešček, prejšni urednik „Goric,e“, javlja iz sv. Križa na Vipavskem, da je njih „bralno društvo", kateremu je predsednik on, sprejelo kot dnevnik zloglasni Slovenski Narod. »Gorica'1 je prinesla to vest z odprtimi črkami. Prav tako je tudi „bralno društvo11 v Komnu pod predsednikom nadučiteljem g. Lebanom sprejelo dnevnik: „Slovenski Narod", kakor so javili „Soči“.
V	Križu so izključili „Sočo“, ker so prista*i „Gorice“, v Komnu pa so izključili „Goricou, ker so pristaši „Soče“. „Primorski List“ pa je izključen iz obeh društev.
Žalostna nam majka! »Slovenski Narod" je prava kuga med slovenskim ljudstvom. Nob«n list niti najbolj zagrizeni židovski, — ne napada *ia tak način sv. vere in katolišk* duhovščine, kakor .Slovenski Narod".
Shod furlanskih volilcev. Državni poslanec Zanetti je sklical v nedeljo, dne 7. t. m., v Kormin javen shod, pri katerem je poročal o svojem državnozborskem delovanju. Poslušalcev je inlo okolu OOu. Preč. g. Zanetti je bil zelo priden in delaven poslanec. Shod je jednoglasno odobril poslančevo delovanje.
Vinska klavzula. Italijanski listi izražajo bojazen, da bo Avstrija odpravila vinsko klavzulo, katera daje v s* ugodnosti uvozu italijanskih vin na škodo naših vinorejcev. Prepričani pa smo, da ne bo storila počasna avstrijska vlada tega koraka , ako se prizadeti avstrijski vinorejci odločno ne postavijo po robu. Zato pa so začeti že v vseli vinorodnih deželah širne Avstrije pridno prirejati shode, da slovesno protestu jejo proti tej klavzuli.
Dotična avstrijska postava z dne 10. avg. 1892 1. ter 1. dec. 1892 I. določa: Lombardska, benečanska, srednje-italijanska, napolitanska in sicilijanska vina, nadalje navadna pijemontska vina dopuščati je, ako dohajajo v sodih, ob uvozil po suhem ali po morji v avstrijsko-ogerski čolni okoliš po colnem postavka !J gl. 20 kr. v zlatu avstrijske vrednote na 100 kg. Zahteva se, da so vina prava, ne pa ponarejena. Ali to je čudno, da se spričevala o pristnosti italijanskih vin napravIjejo v Italiji in ne v Avstriji, ko vino pripeljajo. Na ta način nas Italijani sleparijo, da komaj več prenašamo. V Italiji pridelajo mnogo pristnega vina, mtngo pa ga tudi fabricirajo in potem uvažajo k nam.
To treba odpraviti! Xaš svet je, da vse prizadete občine nemudoma napravijo prošnjo na ,,visoko trgovinsko ministerstvoda se postava glede uvažanja italijanskih vin v Avstrijo z dne 10. avg. 1892 ter z 1. decembra 1892 predrugači, oziroma odpravi. V prošnji naj se pove, da je kupčija domačega vina radi te postave zelo pala. Kdo ve, ali se morda a vstrijska vlada ne spameti ? I
Psi — davkoplačevalci! Goriški magistrat javlja, da mil je treba naznaniti vse pse goriš-kega pomerija in sicer v tem mesecu. Z«, psa, ki se mu dobro godi, katerega imajo le za kratek čas, bo treba plačevati 20 kron na leto, za lovske pse 12 kron. za pse, ki varujejo hišo 0 kron in če je živinče bolj revno, tudi samo 2 kroni na leto I
Kako bomo plačevali davke v I. 1900. Finančno ravnateljstvo naznanja vsled postave z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23, da se sledeči davki imajo v teh le rokih plačevati: n) zemlja-rina v mesečnih obrokih in to : prvega 'vsakega meseca naprej, b) hišno-razredni, kakor tudi hisno-najemni davek zunaj mesta Trsta v mesečnih rokih in to: prvega vsakega meseca naprej; v mestu Trstu in okolici pa se mora plačati hišno--najemni davek 1. marca, 1. junija, !. septembra in 1. decembra, c) 5°,, davščina od hiš davka prostih radi zidanja ima se v onih rokih kakor hišno-najemni davek t. j. v Trstu in okolici 1. marca.
1.	junija,, septembra in 1. decembra, zunaj Trsta pa prvega vsakega mesca naprej plačati, d) obča prido-bal ina se ima plačati za vsako četrtletje naprej 1. januvarija, 1. aprila, 1 julija in 1 oktobra. Isto tako treba plačati pridobarino od javnemu dajanju računov podvržnih podjetij v štirih jednakiii. 1. januvarija, 1. aprila 1. julija in 1. oktobra dospe-vajočih obrokih, e) v kolikor se prihodarina ne plača na način označeni v §. 133 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 t. j. potoni odbitka, treba jo poravnati v dveh jednakih 1. junija ter 1. decembra dospevajočih obrokih,/; osebno dohodarino je plačati s pridržkom določeb §. 234 zakona od 25. oktobra 1896 drž. zak. št. 220 oziroma cesarske naredbe o 8. julija 1898 drž zak. št. 120 v dveh jadnakih 1. junija ler l. decembra dospevajočih obrokih. Vsled teh zakonskih odredeb so dolžni vsi oni, ki izplačujejo dohodke v §§. 107 ter 168 gornjega zakona omenjene, ako isti niso zgolj spremenljivi, odtegniti
prejemnikom 'id teli duh > Ikov predpisano osebno dohodarino in phie.irino, ki se jim v to svrho vsakoletno piijavi. Odbitki >e opravljajo v istih rokih in v istih razni-čnih obrokih, kakor izplačevanje prejemkov.
Kdor navedenih neposrednih davkov z državnimi dokladami vred ne plača najpozneje v li dneh po preteku roka določenega za poravnanje vsakega teh davkov, je dolžan plačati zamudne obresti če preseže posamezni redni davek z državnimi dokladami vred za v.je leto 100 k. Zamulne obresti se računajo od dneva sledečege roka z a vplačanje do dne plačila, tako da pride po 2n/,o v. na vsakih dve sto k/on vsaki dan, kar se z dolžnim davkom vred potirja.
Slednjič se opozarjajo plačalci še na sledečo določbo §. 5 zakona z dne 9. marca 1870 drž. zak. št. 23: „Ce bi se o začetku novega davčnega leta še ne bil mogel dolžni davek za to leto po-samnitn davkoplačevalcem stalno predpisati, naj se davki za ustavno dovoljeni čas plačujejo v znesku predpisanem za preteklo davčno leto, dokler i se ne odmerijo novi davki, v katere je potem všteti uže izvršena plačila". Trst, dne 1. janti-varija 1900. Oton vitez pl. Zimmermann c. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj.
Razglas. Objavlja se s tem, da se bodo vršile liadomestilne volitve v cenilne komisije za osebno dohodnino v tukajšueni političnem okraju, katere se imajo vršiti v smislu §§.179 181 in 183 postave od 25. oktobra 1896 (1. drž. z št v. 220). mesto po tj. 189 izstopivšili udov in namestnikov, na podlagi §. 17 volilnega predpisa, priloga D izvršitvenega predpisa (1. drž z. štv. 35 od 1897) k zgoraj omenjeni postavi tako-le :
A. Cenilni okraj štv. 1. „Gorica mesto.“ Volitev bode: 1. Za I. in II. volilno telo, dne 26. januvarija 1900 od 9 — 12 ure predp. v občinski dvorani Via Giardino štv. 17, in sicer voli I volilno telo enega (1) uda in II. volilno telo enega (1) uda in enega (l) namestnika. Barva glasovnic je bela za I. volilno telo in rumena za
II.	volilno telo. 2. Za III. volilno telo, dne 27. jamivarja 1900 od 9—12 ure predp. v občinski dvorani Via Giardino štv. 17 ; volilo se bode enega (1) uda in dva (2) namestnika. Barva glasovnic je rožnata.
B. Cenilni okraj št. 2. Pol. okraj „Gorica (dežela)11. Volitev bode : Za vsa tri volilna telesa tega cenilnega okraja, dne 25 jamivarja 1900 od 9 — 12 predp. v uradnih prostorih davčnega 'oddelka Via Teatro štv. 5, in sicer voli I. volilno telo enega (1) uda in enega (l)uamestnika, II. volilno telo enega (1) namestnika in III. volilno telo dva (2) uda in enega (1) namestnika. Barva glasovnic za 1. volilno telo je bela, za II. volilno telo rumena in za lil. volilno telo rožnata. Glede načina, aktivne in pasivne volilne pravice, kakor tudi načina izvrševanja te pravice, se obrača pazljivost volilcev na dotične določbe postave od 25. oktobra 1896 (I. drž. z štv. 220) ter pre-nieiijeiiega volilnega predpisa. Volilni komisar ne sprejme nefrankovanih ali nedostatno frankovanih pošiljatev z volilnimi listki ter jih bo smatral v smislu §. 34. volilnega predpisa kot uevložene. Od c. kr. okrajnega glavarstva. V Gorici, I. ja-uu varja 1900.
Razpisana prebenda Ena izpraznjena pre-banda ustanovitve za plemenite gospe poknežeiie grofovine goriške in gradiške se s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke podati svoje dotične I uloge v šestili tednih deželnemu odboru goriškeinu : t V ta namen naj dokažejo : 1. da imajo naj-I manje 18 let; 2. da so uboge; 3. vrsto njihovega
1	plemstva in ali spadajo med plemenite rodbine tukajšue grofovine; -I. da so lepega zadržanja; 5. stan in premoženje njihovih starišev. pa kake zasluge imajo oni za državo ; 6. število sester, ali uživa vže katera izmej njih ali prosilka sama, knko prebendo ali drugo pomoč.
Deželni odbor: deželni glavar Pajer m. p.
Nov list. V Krku začel je izhajati poučno-gospodarski list „ Pučki Prijatelj''. Tiska ga Ilova tiskarna „Kurykta“, katero je ustanovil prevzorni škof dr. Mahnič.
„ Slavljanska lira “ (list za tamburaške zbore), prične izhajati v Trstu s 15-im januva-rijem 1900.
Izhajal bode v zvezki!, mesečno na veliki če trt inski obliki na dveh polah, to je. 16. straneh ne vštevši platnice.
„Slavljanska Lira" bo prinašala izkljrčno le tamburaške koncertne skladbe nalašč priiejene za razne koncerte, veselice, itd.
Vsebina Slavi janske Lire“ bodo sledeči komadi : Venčki raznih slovanskih narodov : pesmi za en, dva iu več glasov se spremljevaujem, fantazije, varijacije, idile, gavotte. romance, serenade, odlomki iz različnih oper in operet, inenuetti, operni in operetni potpourri, kakor tudi koračnice, mazurke, valčki, polke itd.
Celoletna knjiga „Slavljanska Lira-1 bo imela, z naslovom in kazalom 200 strani, na katerih bo 30-35 različnih gori označeuih modernih skladeb, ter bo stala za vso leto po pošti pošiljana le 1»
I	kron, za pol leta pa 8 kron av. velj.
Naročnino treba je poslati naprej, vsaj do
10. jamiarija I 'J00, ker se bo tiskalo le malo izvodov več, nego bode naročnikov.
Uredništvo „Slavljanske lire- jr. v Trstu, ulica Cologna št. ‘J, J. nadstropju.
Na obilo naročevanje vabi Jlrahros/avVogrič učitelj glasbe, vodja pevskega in tanili, zbora rKolo-‘ v Trstu.
Naša društva.
Vabilo na naročbo. Tukajšno e. kr. kmetijsko društvo odpre, kakor v preteklih letih, na-ročbo, katere se lahko vdeleže društveni udje in kmetovalci naše dežele, na skupno nakupovanje <i) bakrenega vitrijola (prve vrste) in h) zmletega žvepla (dvakrat ratiniraao, izvanredno drobno zmleto), c) žvepla z primesjo 3 "o bakrenega vitrijola po naslednjih pogojili:
1. Kupna cena za bakreni vitrijol je določena na HI gl. in 30 kr. kvintah — 2. Pri na ročbi bakrenega vitrijola je plačati 3 gl. varščine od vsacega k v i n t a 1 a ali 50 kr. od vsacili 10 ki Igr. — 3. Za originalne sode držeče 250 kgr. ne bo plačati embalaže; med tem. ko se bodo za manjše množine vračunili Žaklji ]»o različnosti množine blaga. -- 4. Najmanjša množina bakrenega vitrijola, katero se more naročiti, je določena na 10 kgr. in v množinah, katere se dajo deliti s številko 10. — 6. Kupna cena zmletega žvepla v Žakljih po 50 kgr. jn gl. 6 in 70 kr.; kvintal žvepla z primesjo 7. gld. in 60 kr. in varščina, katera se mora plačati pri naročbi, znaša 1 gld. za vsaki Žakelj.
Splošni pogoji : Zgoraj navedene kupne cene so določene za blago v društvenem magacinu v Gorici (bivši sladkornlci, Via Cappuccini), toda stroške nakladovanja bodo morali plačati naročniki sami. Naročite se sprejemajo, dokler ne poide blago*)(150.000 gr. bakren, vitrijola, 100.000 kgr. žvepla). Ulago se izroči v mesecu aprilu t. 1. in takrat se ima izvršiti tudi dotično doplačilo. Za naročnike, kateri hi ne prevzeli bakrenega vitrijola ali žvepla v času, ki se jim naznani s posebnim listom, se bo hranilo blago v magacinu še osem dni proti nagradi 1 kr. od kvintala na dan. Po preteku te dobe se bo smatralo, da do-tični naročnik noče sprejeti blag. in uplačana varščina pojde v korist „zaloga za naročbe".
(id vsacega naročnika, kateri ni poznan kot posestnik. se bode lahko zahtevalo uradno žu-panstveno potrdilo, da je on zares posestnik in da množina naročenega blaga odgovarja njegovemu posestvu.
Opomba: Modra galica ali bakreni vitrijol ne pomaga samo proti trtni strupeni rosi ali pe-ronospori, ampak odganja perouosporo tudi na krompirju. Ta bolezen je že več let silno zmanjšala pridelek na onem krompirju, ki se izvaža iz naše dežele, in zato priporočamo prav nujno, naj se krompir škropi z enako raztoplino, kakorsno rabimo proti trtni peronospori, in sicer je prvikrat škropiti, kadar so rasti Mie ‘Jo cm. visoke, potem pa, kadar se prikaže bo.ezen, vsakih 15 dni. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici. Predsednik : Coroli i ni.
®) Vsuli kmotoviileo naj tclaj hitro naroči, dokler n i' poide ziilo^n!
I metmi gnojilu. Kmetijsko društvo v Gorici hoče napraviti poskuse, katera gnojila bi bila za naše kraje najbolj primerna V Zato je dobilo od kmetijskega minuterstva podpore fino kron. Poskusi se bodo vršili na Vipavskem, na Krasu, na Brdih in v Furlaniji. Oglasijo naj se kmetje, kateri želijo, da se ti poskusi napravijo na njih senožetih. Gnojila dobe /.astonj! Senožet pa mora obsegati najmanj !)0ii m- Zt plačilo, da dobe gnojila zastonj, morali bodo o žetvi poročati kmetijskemu društvu v uspehih.
Zavarovalnica v 3ledani V nedeljo je bil prvi ali ustanovni zbor zavarovalnice proti nesrečam pri goveji živini v .Medani. Društvo je ustanovil g. župan .Ant. Zuchiatti. Zbrali so se gospodarji občine medanske v velikem številu. Na povabilo g. župana je dr. .Ju*. 1‘arlica govoril o potrebi društva sploh in posebe o imenovanem društvu. Pristopilo je mnogo udov, kateri so izbrali odbor, nadzorstvo in oglednike. Predsednik je g župan A Zuchiatti. podpred. g. Toroš-Kortin. tajnik e-. Fr. Zuchiatti, blagajnik č. g. Jan. Kurinčič. Upamo, da bo društvo raslo in napredovalo pod vodstvom takih vrlih mož Srečna občina, ki ima take goreče in krščanske izobražene može !
Goriška ljudska posojilnica je imela meseca decembra 303.41)0.02 kron prometa Hranilnih ulog so uložiIi okroglo 50.000 kron.
Trgovsko obrtna zadruga je imela meseca decembra prometa za 183.782.4(5 kron. Število zadružnikov je naraslo v tem mesecu od 1397 do 1433.
Sadjarsko in vinarsko društvo v Kanalu priredi v nedeljo 14. t m. pop v obč. dvorani javno predavanje o sadjereji in trtoreji, ker bo letos delilo udom dveresa in amer trte. Pred-sedništvo.
Za Alojžiievišce: Preč. gg. A. Cibič 30 K, 1. Murovec 20 K, 1. Feltrin 20 K, F. Červ
2 1 K, 1. Košir 10 K, Pr. Zakrajšek 4. K, sl. cerkveno pevsko društvo Velikidol 4 K 34 v„ N. N. 4 K. .losip (jigon cerkovnik stol. Cerkve 2 K, Franc Zuchiatti, posestnik v Medani 10 K.
Rog živi vrle dobrotnike in uzbudi mnogo posuemalcev !
Za kratek: čas.
— Imenitnemu zdravniku Hufelamlu je rekel knez K. : „Vi gospod doktor, ste imeniten zdravnik ; vam je človeško telo najbrž tako /mano, da morete zaslediti in ozdraviti vse bolezni.
Hufeland mu odgovori: „Mi zdravniki smo kakor ponočni čuvaji; za vse ulice po telesu sicer vemo, kaj pa se po njih godi, o tem moremo le ugibati.
— /ena : „Tvoja suknja je vsa blatna, kako to?“ Mo: : „V blato mi j« padla". Živa: Nerod-než, zakaj je nisi trdneje držal ?“ Mo:; „Zato, ker sem jo imel na sebi.“
— „Veš, najceneje je, ako se človek natanko drži kuharske knjige: tu je natančno povedano, koliko se vzame vsake reči." Mož : ,.Oh ! pojdi mi ti in tvoje kuharske bukve; tu se vedno bere : vzemi, vzemi, toda kje, tega ne povedo.11
— Kor por a! rojaku novincu : „Vi, mož, bi bili na straži za kakim drevesom, pa bi v daljavi zapazili kaj sumljivega; kaj bi storili, da bi se prepričali, kaj je ono?" Vojak: „Na drevo bi zlezel.“ ,,Dobro, na kaj boste pa sedaj najbolj pazili ?“ „Da ne bi dol padel".
Odgovorni urednik in izdajatelj : 1. Bajt.
Lastnik: Komorcij „Primorskega Listau.
Tisk*: 1 Marijanska tiskarna.
Posamezne številke »Primorskega l,istau se do-bivajo v tobnktinmh v šolskih in nunskih ulicah po 5 kr. ali 10 vin.
Novoporočenci pozor!
■Štejem si v čast naznanjati slavnemu občinstvu. da sem razširil trgovino pohištva v ulici Votturini, glavni uiiod v gosposki ulici.
Anton Breščak
v Gorici, gosposka ulica štev. 14, blizu lekarne Gironcolijeve.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Pohištvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne, jedilne in posetne sobe so po Nemškem slogu odlikovanih Črnigojevih delavnic v ulici Poutenuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovaren. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov.
Sprejema še naročila in izdeluje po izbiri obrisa najceneje in v najkrajšem času.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : tovletne mizice, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave z zimami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času.
Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
5V *'
t
ZAHVALA.
Podpisani se prav spoštljivo in srčno zahvaljuje vsem p. n. deležnikom pri pogrebu svojega prečastitega, nepozabnega strica msgra
v
»tefann liense,
posebno pa velečastitemu prvostolnemu kapitelju, da so obilno počastili ljubljenega pokojnika kljub slabemu vremenu. Bog plati stotero !
Na Dunaj.i dne 10. januarja 1900.
Dr. Anton Primožič,
profesor,
ZAHVALA..
•mii /naučeni in prijateljem, ki so našo
III' VOHI • •
Alojzijo
dim 31. dec, spremili k večnemu počitku iu s lem olajšali naši družini I ni t ko žalost v veliki nesreči bodi iskrena zahvala. Posebno še zaliva-Ijamo čč, gg. dušna pastirja in pevce.
V liVifenbergii, dne 3. januv. HlOO.
Družina Pečenko.
Cebelno voščene sveče
pod garancijo 3000 kron
priporočam preč. duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom in slavnemu občinstvu.
Z odličnim spoštovanjem J. KOPAČ,
svetal*.
Ulica sv. Antona št. 7. v Gorici.
T^stl
\l
D
pekovski mojster na Komu v Gorici
izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, f tudi najfinejega, za nove maše in godove,
Y kolače za birmo in poroke itd.
'i	Vsa	naročila izvršuje točno in na-
tančno po želji gospodov naročnikov. — 3» 1 Priporoča se za nje svojim rojakom v >* mestu in na deželi najuljudneje.	^
i
Vqr' V>
w
ti
qX\\1
°r i
.Ti
■fii
itf
,Pi ra slovenska trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
p r e j lir. 1) rt i* 1> o
G OH! CA — pred nadškofijo št. 9. — GORICA
Priporočata po najnižih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa in pioščevine raznega obrtnijskega, poljedelskega, vinograd-skega in pohišnega orodja. Prevzemata naročila za vse stavbe in podjetja. Glavna zaloga za Gorico in okolico izdelkov c. kr. priv. tovarne; pri-poznana zaloga najboljih kotlov od g. Nussbaiim-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina >;aloga najboljega koroškega askalon in brescian jekla. — Zaloga Portland in roman cementa. — Česar ni v zalogi, priskrbi se nemudoma.
Kupujeta staro železo in kovine po naj višji ceni!
Vsako naročilo izvrši se nemudoma in vestno!
(II!1 V3
^T^^a^»^Jti'agr«!v^acaEr^zaE3crr<oaE;
'ej®4$6»^6Tnrfi! ‘	'