Leto I. - Štev. 20	Gorica	-	15.	junija	1949	-	Trst	Izhaja	vsako	sredo
Obtožujemo...
V	imenu krščanske kulture ier dostojanstva človeške osebnosti naj-odločneje protestiramo pred vso svetovno javnostjo proti okrutnemu f8vnanju jugoslovanskih obmejnih stražnikov, ki brezsrčno pobijajo vse nesrečneže, ki bežijo iz Titove Jugoslavije v svobodni svet. Saj skoro ni tedna, da bi nas ne pres tresla kaka nova tragična vest o zopetnih krvavih žrtvah. Tako so titovci prošli teden pri Cerovem v Brdih enostavno zaklali 26 letnega mladeniča iz Šmartnega, ki se je boje odpravljal preko meje. Pokol j nesrečnih žrtev iz Nove vasi pri Opatjem selu dne 10. t. m. pa vpije naravnost v nebo ter je upravičeno izzval najstrožjo obsodbo pri vesm našem ljudstvu.
Opetovano smo v našem glasilu dvignili glas proti komunističnemu Pobijanju slovenskih ljudi. Ti no/ W zločini pa nas silijo, da o pozo; rimo zopet vso svetovno javnost na strašne življenjske razmere v komus nistični Jugoslaviji ter na nečlo= ve$ke odredbe jugoslovanskih komu; Cističnih oblasti, ki so ukazale stre* l-iati na vse osebe, ki hočejo bežati Preko meje. Isti breznarodni komus nisti, ki so spravili naše ljudstvo v skrajno beder in obup ter ga prignan li v tako duševno in živčno stanje, da nago in boso zapušča rodni krov
Težišče hladne vojne prehaja
na Azijo
Danes vsa Azija vre. Na raznih koncih divja prava vojna, Pa tudi: težišče svetovne hladne Vojne med demokracijo in komunizmom polagoma prehaja v Azijo. Za bodoči obraz sveta ie ta celina silno važna. Zaenkrat so se dogodki v Evropi in Aziji razvijali tako naglo, da so komunisti v Aziji zahodne sile n'očno prehiteli. Kaj je zdaj storiti? O tem vprašanju si belijo glave diplomati, ki skušajo °Preti svojo azijsko politiko na naslednje točke:
, Oporišče nove zahodne police v Aziji mora postati na eni strani'Japonska, na drugi pa ‘ndija. Zato je treba Japonsko Oprostiti plačevanja vojne odškodnine in ji gospodarsko Pomagati. V Indoneziji in Indo-*'ni morajo kolonialne države ^Pustiti vsako imperialistično ^litiko ter se nasloniti na na-r°dtie sile proti sovjetsko u-j^erjenim komunističnim si-aw. Indija, Pakistan in Cejlon dobile svobodo in so do last-n‘volji ostale v družini britanskih narodov, ker imajo od te-lepo korist. Te države lahko Pomagajo Burmi, ki je že tudi , nevarnosti pred kitajskimi £°ttninisti. Ihdijski voditelj1 Ne-ki je dejanski voditelj Riškega nacionalizma, ie pro-'Itomunistično usmerjen. Njega ' treba držati in podpirati.
Na te postavke Zahod lahko
ter beži v mrzlo tujino, isti krvolo: ki ga s sadistično naslado koljejo in streljajo kot divjačino.
Komunistična Jugoslavija je po* stala ena sama prisilna delavnica, kjer peščica divjaških valptov /n opričnikov pije kri in mozeg izmus čenemu narodu. Komunizem je po* nižal ponosne slovenske ljudi v rajo sužnjev in nemaničev. Oropal jih je vse lastnine, vrgel v lakoto jn jetiko, jn jim dnevno z ustrahoval: nimi metodami mori živce ter jih tira v obup.
Slovenski narod je že davno ob> sodil komunizem. Obsodili so ge. desettisoči, ki so padli med vojno, obsodili so ga desettisoči, ki so se pred njim umaknili (z rodnih tal v pregnanstvo; obsodili so ga stotiso; c/, ki so sicer upognili hrbet in sklo; nili glavo, da bi tako očuvali domo= ve; obsodile so ga stotine primorskih družin z Bovškega, Kobariške; ga, Kanalskega /n Brd, ki so fe-. bruarja in septembra 1947, tik pred priključitvijo, zapustile domačije in v dolgih karavanah bežale proti Gorici in med benečanske brate. Nel Niso bežali pred Jugoslavijo, ampak pred komunistično tiranijo! Bežali so pred komunizmom, ne ker so imeli krvave roke, ampak ker so hoteli rešitj duše svojih otročičev, poštenje svojih deklet, čast svojih
računa. Zaradi nejasnega položaja na Kitajskem in med kitajskimi komunisti samimi ie Amerika zaenkrat opustila misel na tihomorski pakt po vzgledu atlantskega pakta. Vprašanje je, ali je ta korak pameten ali ne. Vsekakor mora imeti Zahod vojaška oporišča od Japonskega morja do Bengalskega zaliva. Sem naj bi spadala tudi Formoza in Hongkong, če ne bo prepozno. Izjava, ki so to podali med vojno zavezniški voditelji v Kairu, da mora postati Formoza kitajska last, ne velja več; saj so Sovjeti že neštetokrat prekršili kairski dogovor, zlasti v Mandžuriji in Dairenu.
V	gospodarskem pogledu je potreben posebni Marshallov načrt za Azijo. Treba ie najti tržišče za japonsko trgovino. To bo morda Kitajska. Četudi tam zmagajo komunisti, vendar ne bodo mogli pregnati iz kitajskega ljudstva močnega trgovskega duha. Predvsem pa je potrebno, da vodijo vse velesile enotno politiko v Aziji. Azija se pripravlja, da stopi na svetovno pozomico. Ni vseeno, ali se bodo stomilijonske azijske množice pridružile zahodno-Mščanski kulturi ali barbarskemu komunizmu.
Združene države in Tito
Poročajo, da je 8. junija odpotoval ameriški veleposlanik v Beogradu Cavendish Canon
fantov, Boga v svojih srcih!
Ves slovenski narod je obsodi! komunizem, a najtežjo obsodbo mu pišejo nepregledne vrste slovenskih fantov jn deklet, mož in žen, ki se mu danes tržejo iz krempljev ter bežijo iz Jugoslavije, čeprav vedo, da tvegajo vse in izpostavljajo svoje življenje smrtni nevarnosti. In ta obsodba je še posebno poudarjena po dejstvu, da bežijo ne le posai mezniki, ampak cela naselja, n. pr. Nova vas, ki rajši zapustijo prav vse; domove jn zemljo, zibelke in grobove ter gredo — jn to je na j s strašnejši dokaz, kako grozen je kos munistični pekel — v italijanska koncentracijska taborišča, kot biy še nadalje živeli pod rdečim terorjem.
Kaj ste storili jz domovine, brez-, narodni komunisti? Kje je 'toliko opevana svoboda jn blagostanje ljudi, ki ne poznajo več »izkorišča* nja človeka po človeku«? Beg slo* venskih ljudi, zapečaten s stoterimi grobovi na meji in s potoki krvi in solza — evo vam najzgovornej: ši dokaz, da je vaša strahovlada najbolj črna stran slovenske zgodo= vine!
Jok in krjk obupanega naroda v domovini ter sveži grobovi na meji so vtisnili na vaše spačeno čelo Kajnov žig bratomorildev in gr o? barjev lastnega naroda!
v Pariz na sestanek z zunanjim ministrom Achesonom. Razpravljala bosta o položaju v Jugoslaviji in na Balkanu sPloh. Tito je zaprosil za 50 milijonov dolarjev posojila pri Mednarodni banki, za 20 milijonov dolarjev pri zasebnih ter za ameriška izvozna dovoljenja za nekatere važne industrijske izdelke. O tej zadevi bosta v Parizu razpravljala minister Acheson in veleposlanik Canon, poleg tega pa se dotaknila trgovskih odnošajev med Jugoslavijo in Zahodom ter političnih vprašanj, zlasti napadov kominfor-mističnih držav na Jugoslavijo ter obmejnih spopadov med Jugoslavijo in Madžarsko. Kaže, da skuša Kominform v zadnjem času pošiljati v Jugoslavijo prevratne skupine, ki naj bi uničile Titov režim.
Konec gospodarske samostojnosti podložniških držav
Ameriški časnikar Sulzberger piše v listu »New York Times«, da so morale podložniške države Poljska, Ceškosovaška, Madžarska, Romunija in Bolgarija januarja podpisati s Sovjetsko zvezo tajno pogodbo, s katero se obvezujejo, :la bodo dovolile, da bo Moskva 20 let lahko diktirala njihovo, industrijsko in trgovinsko politiko. To pomeni, da so omenjene države zgubile poleg politične tudi gospodarsko neodvisnost. Moskva hoče s tem doseči, da
se podložniške države ne bi industrializirale, ampak bi ohranile pretežno kmetijski značaj, da bi jim lahko Sovjetska zveza prodajala svuje industrijske izdelke, ker drugega trga za svoje, večinoma slabo izdelano industrijsko blago nima.
Konforenca zunanjih
ministrov v Parizu
Konferenca zunanjih ministrov v Parizu še vedno šepa. Glavna ovira ie v eni sami točki: zahodne sile ne morejo žrtvovati demokrate na ljubo
Katoličani v Berlinu
Pred začetkom zadnje svetovne vojne je bilo v Berlinu
500.000	katoličanov. Na razpolago so imeli 130 župnih cerkva in kapel. Za dušnopastirstvo je skrbelo približno 300 svetnih in redovnih duhovnikov. Med vojno se je število katoličanov nekoliko zmanjšalo. Berlinski škof, kardinal Preysing se močno trudi, da bi čimprej popravil škodo, ki sta jo napravila katoličanom zadnja vojna in "brezbožni nacistični režim. Poleg drugih katoliških zavodov deluje sedaj v mestu tudi 8 katoliških bolnišnic.
Vračanje v Cerkev
Pod Hitlerjevim nacističnim režimom je v Avstriji odpadlo od Cerkve 204.000 ljudi. Sedaj pa so se začeli vračati nazaj. Približno ena tretjina se jih je že vrnila.
Protestanska misijonarka —
katoliška redovnica
Pred 15 leti je prišla na Japonsko kot protestantska misijonarka gospodična Ruth Dov-nig. Med vojno je bila internirana v japonskih taboriščih. Tam se je seznanila s katoliškimi redovnicami in s katoliško vero. Po vojni je vstopila v katoliško Cerkev in pred kratkim je postala celo redovnica.
Najvišja kapelica v Evropi
Na italijanski strani Bavarskih alp v višini 3600 m je bila zgrajena kapeilca in posvečena Mariji v čast. Kapelica je najvišja v Evropi.
Cerkvica pod zemljo
V rudniku Hautrage na francosko belgijski meji so belgijski rudarji zgradili cerkvico pod zemljo. V njej se daruje vsak dan sveta maša.
Katoliška univerza v Lublinu
V Lublinu na Poljskem še deluje katoliška univerza. Vsako leto je določen posebni teden, v katerem zbirajo po vsej Poljski prispevke za to ustanovo. Za letos sporočajo razve-
komunizmu, Sovjetska zveza pa se noče odpovedat) pravici veta, s katero je doslej ves čas zavirala vsako pametno rešitev nemškega vprašanja. Ko so zahodni ministri že začeli pospravljati prtljago, da bi brez uspeha odšli s konference mov, je Višinski nenadoma no popustil in pristal na log, naj zunanji ministri jo berlinskim vojaškim nikom navodila za ukinitev berlinske zapore. Poveljniki se morajo o tem podrobno sporazumeti do 13. junija.
seljivo novico, da je zbirka prinesla mnogo več, kakor pa pretekla leta. S tem so univerzi preskrbljena sredstva za delovanje v bodočem akademskem letu. Na drugi strani pa so Poljaki tudi dokazali, kako cenijo svojo katoliško univerzo. Število akademikov na univerzi raste iz leta v leto.
Zdravniki pri sv. očetu
Na pobudo papeške Akademije znanosti so se zbrali v Rimu najznamenitejši zdravniki sveta. Ves teden so razpravljali o tem, kako bi se bilo mogoče uspešno upreti strašni bolezni, raku, ki zahteva toliko žrtev med ljudmi. V sredo, 8. t. m. so bili sprejeti pri sv. očetu, ki jih je vzpodbujal, naj se ne strašijo dela za dobrobit človeštva.
Brat japonskega cesarja slav!
sv. Frančinška Ksaverija
Pri proslavi 400 irrnice prihoda sv. Frančiška Ksaverija na Japonsko je zastopal sv. očeta avstralski kardinal Nor-mann Gilroy. Zanimivo ie, da je na tej proslavi takoj za kardinalom govoril brat japonskega cesarja, princ Tamakatsu. Poveličeval je velikega svetnika in izrazil veselje, da se katoliška Cerkev tako lepo širi na Japonskem.
Izidi volitev v Trstu
Pri nedeljskih volitvah v Trstu so dobile:
Irti. dimekr. 65.627 g/asov in 25 sedežev
KP	35.548	»	»	13	x>
Republikanci	9.081	»		3	»
Socialisti	10.774	»	»	4	»
Llbtralcl	3.095	»	»	1	»
Ljudski Inoli	3.957	»	»	1	»
Italijanski blok	8.252	»	»	3	»
Frmlta a nnrii. 11.476		2	»	4	»
SIst naniai Itsta 3.004			»	1	9
Itp.glb laoid?, 2.291		»	»	0	»
TriaSkl blok	4.860	»	»	1	»
lil	10.117	»	9	t	a
, Razgled po svetu
Iz življenja Cerkve
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410
Cena: Posamezna št. L 15 Naročnina: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100
todatdcui
DRUGA NED. PO BINKOŠTIH
Iz svetega evangelija po Luku
Jezus je povedal farizejem to priliko: Neki človek je napravljal veliko večerjo in jih je mnogo povabil. Ob času večerje je poslal svojega služabnika povabljenim povedati, naj pridejo, ker je že vse pripravljeno. In začeli so se vsi hkrati izgovarjati. Prvi mu je rekel: Pristavo sem kupil in jo moram iti gledat; prosim te, imej me za opravičenega! Drugi je rekel: Pet jarmov volov sem kupil in jih pojdem preskušat; prosim te, imej me za opravičenega! In spet drug je rekel: Oženil sem se in zato ne morem priti. Služabnik se je vrnil in to sporočil svojemu gospodu. Tedaj se je hišni gospodar razsrdil in ie rekel svojemu služabniku. Pojdi brž na ceste in ulice po mestu in pripelji semkaj uboge in pohabi jem in slepe in kruljave! Služabnik je rekel: Gospod, zgodilo se je, kar si naročil, pa še je prostora. In gospod je rekel služabniku: Pojdi na pota in k ograjam in primoraj jih vstopiti, da se mi hiša napolni. Povem vam pa, nobeden izmed onih mož, ki so bili povabljeni, ne bo okusil moje večerje.
V	priliki je Zveličar mislil predvsem na trdovratno judovsko ljudstvo, ki je bilo prvo povabljeno na duhovno pojedino krščanskih dobrot, pa ni hotelo priti. Veliki gospodar nebeški Oče je v zgodovinskem razvoju stare zaveze pripravil novo krščansko dobo. Poslal ie svojega lastnega Sina vabit najprej izvoljeno ljudstvo, »naj pridejo, ker je že vse pripravljeno«. Judje so tedaj pokazali kai malo smisla za duhovno obnovo življenja. Imeli so zelo razvit čut za materialne reči, za njive in posestva, za kupčijo in ženitev. Mesija bi bil po njihovo moral razviti dober političen in gospodarski program, tedaj bi narodni veljaki rekli »bravo« in hitro prisedli h koritom. Tako pa so ravno prvaki in magnatje najhuje nasprotovali Kristusu, dočim je mnogo oseb iz preprostih slojev nauk sprejelo. Pa še je ostalo pro-
Vrednost gospodarskih dobrin ustvarjajo narava, delo in kapital. Marksizem trdi. da ustvarja vrednost samo delo, kar pa ne drži. Zmotnost tega nazora najlepše spoznamo na nekaterih primerih iz gospodarstva. Vzemimo naslednji primer: Nekdo ima dve popolnoma enaki njivi:	ena leži na
rodovitnih mastnih tleh, druga pa na kamnitih kraških tleh. Na obeh poseje enako količino pšenice. V kamnito kraško njivo bo treba vložiti neprimerno več dela in bo vendar rodila manj ter slabšo pšenico, kakor rodovitna mastna njiva. Ker je kra-ška^ njiva terjala več dela, bi bilo po marksističnem nauku nujno, da bi bila pšenica iz tiste jijive dražja, več vredna. Seveda 'ne bo lastnik dobil ni-kakega kupca, ki bi plačal za
štora ... Apostoli so šli »na pota in k ograjam« oznanjevat kraljestvo božje poganskim narodom in imeli so lepe uspehe, tako da »se je hiša napolnila z gosti«, kot beremo v slični priliki pri Mateju.
Materializem je v vseh časih huda ovira za krščanstvo. Praktičnega materializma je bilo vedno veliko med ljudmi. Od tod vsakovrstni izgovori:	»Ce
bom molil, kdo mi bo pa jesti dal? Če pojdem v nedeljo k maši, kdaj pa naj obdelam svojo njivico? kdaj naj potrgam grozdje? kdaj naj prašiča zakoljem? Kdaj naj se dobro odpočijem na svoji postelji, če ne v nedeljo popoldne? Popoldne jc treba iti na ples, ki utegne trajati do treh zjutraj, in v ponedeljek moram spet ob osmih na delo ...«
Kaj pa šele, ako se k praktičnemu materializmu pridruži še teoretični? Ko se utrdi med ljudmi tako mišljenje, da .duhovnega sveta in duhovnih dobrin sploh ni, ampak da je vse samo otipljiva materija, telesnost, počutno ugodje in drugega nič? Ko je človek postavljen v enako vrsto z živalmi, ki se pasejo in parijo in crkajo?
V taki dobi živimo zdaj zares. Zmotni filozofski nauk, da je vse bitje samo materija, je s čisto filozofskega področja Kare! Marx prenesel na področje socialne vede, od tu m ga je organizirani socializem razširil med množice kot praktično življenjsko vodilo. Milijoni dandanes mislijo in delajo kakor oni iz evangeljske prilike. »Pristava« označuje borbo za zemeljsko posest, »jarmi volov« so utelešeni v oboževanju strojev in vsakovrstnih mehanskih naprav; spomnite se samo na ganljivo malikovanje traktorja! »Ženitev« pa ljudem še posebno veliko časa jemlje, ker se že v šolskih letih začno »ženiti«, po poroki pa imajo mnogo opravka^ z ločitvami, razporokami, tožbami in še slabšimi rečmi.
Tisti, ki tako ravnajo, božjega kraljestva ne bodo dosegli.
Kam se boš pa ti nagnil? Bog te vabi, Ali se boš tudi ti izgo-1 varjal?
manjšo količino slabe pšenice več kakor za večjo količine dobre pšenice, ki je bila pridelana z manjšim trudom. Zakaj? Ker v tem primeru vrednosti ni ustvarilo samo delo, ampak deloma tudi narava. Ali vzemimo, da nekdo izdeluje kako blago z roko, drugi pa s strojem. Jasno je, da bo v istem času več izdelal tisti, ki dela s strojem ter bo ustvaril večjo vrednost. Zakaj? Zato ker tudi kapital, ki je vložen v stroj, ustvarja . neko vrednost. Tako vidimo, da ustvarjajo gospodarsko vrednost delo, narava in kapital. Delo je seveda neprimerno važnejše kot o-stala činitelja. To ni toliko važno samo po sebi, pač pa takrat, kadar gr^ za vprašanje, kako naj se pravično razdeli izkupiček za pridelane dobrine: največ gre delu, nekaj pa tudi lastniku proizvodnih sredstev
(kapital) ali narave (njiva, rudnik).
Vrednost pride v poštev takrat, kadar dobrine stopijo v gospodarsko življenje, kakor pri prodaji, kupu, najemu, delovnih pogodbah, gospodarskih družbah in tako dalje. Vsakdo — kupec, prodajalec, delavec, lastnik — ki pri izdelavi, prenosu in porazdelitvi dobrin sodeluje, mora dobiti od njih pravičen delež. Iz tega pa vidimo, da o kaki teoretični absolutni vrednosti sploh ne moremo govoriti, ampak le o pravični vrednosti, ki se izraža v tem, do česa je kdo v pravičnem so-
Ze več let živim v Nemčiji in se zanimam zlasti za novo nemško mladino, katere vsaj javno ne more več kvariti prosluli nacizem. Težko je podati sliko, kam se usmerja nova nemška mladina. Najjasnejšo sliko nam morda dajo številke o raznih mladinskih organizacijah, v katerih je včlanjenih okoli 3.7 milijonov nemških mladih ljudi obojega spola. Večina odpade na razne brezbarvne športne organizacije, okoli 1.2 milijona pa na kulturno politične organizacije, katere lahko smatramo za mladinske organizacije v pravem pomenu besede. Iz tega vidimo, kakšnih idej se oklepa nova nemška mladina. To je zelo važno, ker bo Nemčija prej ali slej igrala v svetu spet važno vlogo. Prvo, kar moram povedati, je, da komunizem ni mogel pritegniti nemške mladine. Isto velja za umirajoči liberalizem, ki spada že v preteklost. Najmočnejšo privlačno moč na mladino imata krščanska in socialna ideja, ki sta prav gotovo največji ideji bodočnosti. V južni Nemčiji so v večini krščanske mladinske organizacije,
v	severnonemških mestih pa socialistične.
Najmočnejša nemška mladinska organizacija je »Bund der Deutschen Katholischen Ju-gend« (Zveza nemške katoliške mladine), ki ima okoli 800.000 članov. Njene organizacije so zgrajene na osnovi župnij, dekanij in škofij ter zelo živahno delujejo. Ta zveza ima posebne veje za dijaško, delavske in I obrtniško mladino. V njenem 1 okviru deluje tako imenovana »Kolpingsjugend«, ki širi zlasti < krščansko socialna načela na | osnovi s t a n o v s k e zamisli, i »Christliche Arbeitjugend« (Krščanska delavska mladina) pa širi predvsem socialni nauk Cerkve med delavci. Poleg tega so v Nemčiji še katoliški skavti sv. Jurija, Marijine kongregacije in razne manjše katoliške organizacije. Kot vidimo, so katoliške organizacije v zahodnih nemških področjih danes najmočnejše. Iz tega vidimo, da nacizem ni mogel zatreti vere in da se nemška mladina hitro vrača k Bogu, katerega so jih skušali nacisti iztrgati. Sedež centrale vseh nemških katoliških organizacij je v Al-tenbergu pri Koelnu, kjer deluje kardinal dr. Josef Frings, ki je duša katoliškega gibanja v Nemčiji.
Druga najmočnejša nemška mladinska organizacija je »E-vangclische Jugend Deutsch-lands« (Nemška protestantov-ska mladina), torej protestan-tovska verska organizacija, ki ima okoli 300.000 članov. Na tretjem mestu so »Falken« (Sokoli). To je izrazito politična organizacija, ki ima okoli
razmerju upravičen. Vsako oblastno določanje vrednosti nujno sloni na nasilju, je samohot-no. Na vrednost vpliva toliko različnih činiteljev, da je ni mogoče določiti z enostavnim dekretom. Ti činitelji so tako pestri, kakor ie pestro gospodarsko in socialno življenje. Vsem je skupno to, da pri njih sodelujejo ljudje, ki so v sorazmerju s svojim prispevkom enako upravičeni do primernih sadov. Praktično pa se vrednost izraža v ceni, o kateri bomo govorili v prihodnji številki.
(Dalje)
85.000	članov. V njej se zbira socialistična mladina.
Na četrtem mestu v zahodnih nemških pokrajinah je »Freie Deutsche Jugend« (Svobodna nemška mladina), ki ima okoli 50.000 članov na zahodnih področjih, v vzhodni Nemčiji pod sovjetskim nadzorstvom pa je to edina dovoljena organizacija in ima tam 450.000 članov. Ta organizacija vzgaja svoje članstvo po komunističnih načelih in jo zato tudi Sovjeti podpirajo, vse druge organizacije pa so na* svojem področju prepovedali.
Tako vidimo, da se res svobodna nemška mladina, ki ima veselje do dela in skrbi za svojo notranjo izobrazbo, nagiba predvsem h katoliškim ali prote-stantovskim verskim organizacijam in se zelo zanima za moderna socialna vprašanja. Če bo Nemčija spet našla samo
V zadnji številki smo v posebnem članku ožigosali postopanje vojaških oblasti, ki hočejo na temelju nepoštene in pre-varantne fašistične igre, zaseči Alojzijev išče. Članek je razburil naše ljudi in osupnil tudi one italijanske kroge, ki žele, da se v naši deželi ustvari plodno sožitje med obema sosednima narodoma, ker poleg vseh demokratičnih načel zahteva to tudi državna korist.
Za ohranitev Slov. Alojzije-
vi	šča v Gorici so se v zadnjih letih vršile precej ostre in vroče borbe. Ti boji so se pa vodili 'med pristojnimi krogi in uradi ter javnost o njih ni bila poučena. Šele sedaj, ko se je spor zaostril do skrajnosti in je, tako rekoč že padla odločitev, smo stopili v javnost in zadevo predložili vsej demokratični skupnosti v razsodbo.
V našem zadnjem članku smo omenili, da so fašistične oblasti 1, 1930 razpustile aloj-zijeviški upravni odbor. Tozadevni dekret goriške prefekture z dne 28. okt. 1930. št. 5868 je nadvse značilen in z brutalno jasnostjo odkriva metode, ki se jih ie fašizem posluževal v zatiranju našega življa. Odlok navaja tri točke, ki so dale povod za razpust odbora:
a) Attivita del Convitto. che non piace al Go verno (Delovanje zavoda, ki ne dopade vladi). Brez vsake druge pripombe ... __ b) La costituzione attuale del Consiglio (Sedanja sestava odbora). Brez pojasnila, zakaj...
c) Esigenze dellordine pub-blico (Zahteve javnega reda).
sebe in se vrnila očiščena v skupnost evropskih narodov, bo njena mladina nekoč spet velika zakladnica poživljajočega se krščanstva in z njim boljše ter lepše bodočnosti. Kljukasti križ ni mogel zmagati nad križem, kakor ne bo zmagal nad njim komunistični srp s kladivom. To sem vam opisal v svojem pismu, da bi tudi slovenska svobodna mladina na Goriškem in Tržaškem videla, kam se usmerja moderna mladina, in spoznala, kje ie nieno pravo mesto.
A. L.
Koledar za prihodnji teden
19. junija. NEDELJA. Druga po* binkoštna. —. Julijana, devica. Na* zarij, škof, koprski patron.
20. PONEDELJEK. Silverij, pa* pež.
21. FOREK. Alojzij (Slavko), spozn., zavetnik mladine.
22. SREDA. Pavlin, škof. Bil je rimski senator jn prokonzul ter ve* lik bogataš. Zapustil je vse zaradi Kristusa. — Ahacij, muč.
23. ČETRTEK. Agripina, dev. — Na predvečer Janeza Krstnika s« po stari šegi zažigajo kresovi. Sonce je v teh dneh (21.) doseglo najvišjo točko na nebu jn se začne spet ni* žati; dan se začne krajšati.
-4- PETEK. Praznik presv. Srca Jezusovega. Ta praznik spada med premične, ker je nastavljen na pc* tek po končani osmini presv.. Rev njega Telesa. Zapovedan sicer ni, a po obrednem koledarju se obhaja kot praznik prvega reda. Zato je letos praznik Janeza Krstnika v istem koledarju prenesen na soboto.
25. SOBOTA. Viljem, opat.
I Tudi brez vsake navedbe kake-; ga dejstva.
Zanimiva pritiklina! Dekret je bil izdan 28. okt., na obletnico pohoda na Rim.
Vsled takih in sličnih krivičnih fašističnih ukrepov je šel zavod v pogubo. Taki krivični ukrepi pa ne morejo tvoriti podlage za pravilne gospodarske transakcije. Gotovo dela nemoralno, kdor se jih poslužuje in ustvarja nove krivice.
Duhovne vaje za dekleta in žene
ZA DEKLETA
bodo letos duhovne vaje pri čč. ur* šulinkah v Gorici od nedelje 24. julija zvečer do četrtka 28. julija zjutraj. Udeleženke bodo morale prinesti s seboj rjuhe, vdrževalnina pa je L 1500.—
ZA ŽENE
pa bodo duhovne vaje pri čč. notr* damkah v Gorici od 21. do 25. a v* gusta.
Duhovne vaje so za duhovno živ* Ijcnje posameznika jn za duhovno prenovitev družbe naj večjega pome* na Zato skrbimo, da .se jih udeleži čknveč naših krščanskih deklet mater.
Uradnice in služabnice naj sfi čimprej sporazumejo rs predstojniki, da bodo v teh dneh proste. Tudi služabnice imajo pravico do potit' ni c in1 vsaj včasih smejo zahtevati prostost prav za take dni, ko je njim — jn ne le gospodarjem najbolj prav. Osebno dostojanstvo in socialna pravičnost naj vsaj med kristjani ne bosta le prazni bosodi-
iecialna š o la
O VREDNOSTI
Pismo jz Nemčije
Kako so fašisti ubili Slovensko Alojzijevišče
Leto L - Stev. 20
KATOLIŠKI OLAS
Stran 3.
Zaloigra v Novi vasi
Dopisi
Sobotni jutranji časopisi so pri« nesli vest, ki je zbudila žjvo zaniV manje po vsem Goriiškem. V noči od četrtka na petek (od 9. na 10. junij) so namreč hoteli skoro vsi prebivalci Nove vasi pri Opatjem selu skrivaj pribežati čez mejo v Italijo skupaj z nekatdrimi člani tamkajšnje jugoslovanske obmejne posadke. Prebegi iz Tjtovine v It a« lijo so že vsakdanja stvar, ki ne vzbuja več posebnega zanimanja, toda tukaj je šlo za prebeg cele vasi v sporazumu z obmejnimi stražniki. Vsa akcija se je pa po« ncsrečjla, ker so bile priprave pre* več vidne, tako da so zbudile po« zornost nekega člana posadke, ki ni bil v dogovoru z drugimi ter je obvtstil višje poveljstvo v Opatjem selu. To je potem zadnji hip posla«
10 ojačenja v Novo vas ter na ta način preprečilo množični prebeg. Vendar se je 14 osebam, med njimi tudi trem članom jugoslovanske po« sadke, posrečilo prebežati v Italijo. Najhujše pri tem je to, da so razne osebe na begu padle pod brzostrel« kam j jugoslovanskih graničarjev. Koliko, ni še točno znano. Ostale prebivalce so jugoslovanske oblasti odpeljale. Kakšna bo njihova na« daljnja usoda, ni še točno znano. Nekateri trdijo, da so jih odpeljali v internacijo jn da so jim zapleni«
11 vse premoženje. Vsekakor: Titovo maščevanje bo hudo.
Ob tem dogodku se nekateri mu« zajo, češ vidite, kako neznosne so Tazmere v Titovimi, da prisilijo lju« di do takega obupnega koraka. Drugi jim privoščijo, češ zdaj imate, kar ste si želeli. Nam pa se sree krči od i žalosti ob sličnih novicah. Krči se nam, ker vemo, da je trpljenje pri« morskega ljudstva pod Titom res strašno, toda vemo tudi, da si tega niso naši ljudje sami krivi, čeprav morajo sedaj sami največ plačevati.
; Krivda je tudi na vseh onih, ki so : komunistično propagando pri nas podpirali med vojno jn po njej; in na onih, ki so si nesrečno mirovno pogodbo izmislili, jo podpisali in izvedli njene določbe. To se kaže najbolj drastično ravno v primeru t Nove vasi.
Ta vasica šteje kakih 36 številk i in spada pod faro in občino Opatje ' selo. Vas sama je zelo revna, med I s najrevnejšimi na Krasu. Hiše imajo | sicer precej prostorne, ker so jih J Pozidali z vojno odškodnino po pr« vi svetovni vojni, toda drugega ni. a Polja ni skoro nič, gmajna je revna. Preživljali so se z iskanjem železa f °d prve svetovne vojne, ki je tam s okrog najbolj divjala, s prodaja« njem mleka maloštevilnih krav in I koz v Tržiču, zlasti pa s tem, da so mnogi družinski člani delali v tržiiških ladjedelnicah. Ljudje sami so Lili versko zelo nemarnj in vedno dostopni za vse prevratne ideje, ta«
ko da so rdeči propagandisti imeli med njimi zelo verne in vnete pri« staše. Kako da so se sedaj v treh letih tako odmaknili od Tita? Za« rad; svoje vernosti najbrž ne. Zakaj pa? Mislimo, da ne pogrešimo, če trdimo, da ni šlo toliko za ideološke razloge, temveč v prvi vrsti zaradi življenja. Znašli so se v takem po« ložaju, da jim ni bilo več živeti. Ubogi že prej so sedaj bili ob ves svoj zaslužek. V Tržič niso mogli več, drugam tudi ne. Gmajna ne nese, ker kamenje ne rodi. Tiste redke njive, ki jih imajo, so ostale v Italiji in so jih le težko obdelovali zaradi izrednih ovir, ki jih stavijo komunistične oblasti vsem, ki jmajo njjve preko meje. Potrebovali bi
Romunski komunisti izvajajo velik pritisk na grškokatoliške duhovnike, da bi se odtrgali od Rima. Mnogi so v zaporih, ker se niso hoteli ukloniti. Nekemu duhovniku se je posrečilo poslati iz zapora pismo svojemu sobratu, v katerem popisuje vtise. Takole pripoveduje: »Istega dne, ko so me prijeli (27. oktobra 1948), so me odpeljali v zapor. Po običajni navadi so mi izpraznili žepe in me nato odvedli v najbolj oddaljeno podzemeljsko celico. Ko so se vrata za mano zaprla, sem daroval Bogu svoje, tako ponižujoče jetništvo; a zavedal sem se, da je istočasno slavno. Polagoma sem se skušal spoznati s prostorom, v katerega so me vtaknili. V obraz mi je udarjala vlaga in smrad po človeškem blatu. Kaj je bilo? Preko moje celice je bil speljan zbirni kanal iz vseh stranišč iz enega krila poslopja. Odtod je prihajala vlaga in smrad. Našel sem nekako mizo vso nasuto z zemljo. Bila je dolga približno en meter. To naj bo torej moja postelja!
V tem prostoru sem ostal dva dni in dve noči brez hrane in brez vode. Nobene svetlobe ni bilo. Miši in druga golazen
jega posebno težkega položaja, saj so bili prav na meji, morda tri sto metrov daleč, brez vsakega zasluž« ka in brez drugih možnosti za živ« ljenje. Toda ljudska oblast ni poka« zala nobenega razumevanja za nji« hove izredne potrebe. Davki so se množili, hrane skoro nobene in se« daj še krvni davek, ko so polovili toliko fantov in deklet ter jih posla« li v gozdove sekat les. Kaj čudnega, če se je Novšcev lotil obup in so prišli do drzne namere, da si poišče« jo boljših življenjskih pogojev kjer« koli [zven meja FLRJ. In so za to vse tvegali. Tako je pribežala v Ita« lijo mati z dojenčkom, ena pa tudi brez njega, ker ga je v naglici po« zabila onstran, oče brez otrok [n matere, mati z otrokom brez moža itd. Res obupno. Da najdemo še kaj podobnega, moramo iti v čase, ko so ljudje — uboga raja — bežali pred Turki.
so se brezskrbno sprehajale po mojih nogah in celo po hrbtu.
V taki družbi in v tem okolju sem preživel nepozabne trenutke zedinjenja s Križanim. Te božje sladkosti se ne prejmejo drugje, kakor v zaporih. Skriti Bog se razodeva zakopanim pod zemljo in v temo, vklenjenim od človeške hudobije. Sreča se ustavlja dolgo v dušah tistih, ki so popolnoma zapuščeni in med njimi sem bil tudi jaz. Potrkala je na moja vrata in je vstopila, kakor zna samo ona, brez ključa, po naročilu Najvišjega. Molil sem rožni venec. V temi sem občutil bližino božjega Srca. Zidovi ječe zame niso nič več obstajali. Nebeški dih je prekril vse. Moja usta so nehala moliti, toda moje oči so se napolnile s solzami veselja in hvaležnosti.
Nenadoma sem zaslišal iz sosednjih celic petje cerkvenih himen in molitev rožnega venca. Spoznal sem, da molijo in pojejo dva ali trije moji sobratje duhovniki, ki so zaprti v moji bližini.
Niti najmanj me ne vznemirja moja usoda. Prosim samo, da naše duše in Kristusova Cerkev v našem narodu ne bi i bile uničene v tem preganjanju.«
Dolina
Blagoslov studenca
V naši župniji ki je matica vsaj desetih bližnjih far, je veliko lepih navad, ki jih še danes lepo spoštu« jemo. Na Vnebohod se pri nas vsako leto blagoslovi velik stude* nec sredi vasi. Studenec imenujemo Kaluža. Pred glavno mašo se razvije procesija iz cerkve k lepo ograjene« mu in okrašenemu studencu. Tam sc odmolijo litanije jn nato se iz« vrši blagoslov. Zanmivo je, da mora duhovnik po stari navadi vsipat; v studenec blagoslovljeno sol. Z ve« seljem zapišemo, da smo tudi letos ta sveti blagoslov prav lepo opra« vili. Lepo je bilo petje, lepa skupna molitev. — Naj še omenimo, da je v ograjo studenca vdelana tudi ma« la Marijina kapelica, pod katero je letnica 1834 jn star napis v zahvalo Bogu za dar vode.
Šolski izlet
Komaj sedaj vem, kako majhno je to ljulbo naše tržaško ozemlje. V enem dnevu pvevoziš vse ceste, velike in stranske. V vsaki vasi še lahko počivaš vsaj pol ure in zve« čer si — končal in bil — povsod. — Vse to so spoznali in doživeli oni dan naši dolinski šolarji, ki so se v dveh korierah odpeljala na raz« gled po naši državici. Cilj jzleta je bil: videti vse vasi jn kraje. Pot je tekla tako: Dolina — Trst, Konto« vel j, Prosek, Sv. Križ, Nabrežina, Sesljan, Devin, Štivan, Mavhinje, Salež, Zgonik, Opčine, Repentabor — Dolina. Menda nismo bili samo na terenu bazoviške fare, drugod pa povsod. Bilo je veselja in petja kot že dolgo ne.
Sedaj pa že odrasli mislijo na ro« manja in izlete. Prvo bo v Padovo, in sicer 3. julija. Pozneje v avgustu mislimo na Sv. Višarje, v septembru pa celo v Milan fn Turin. Smo pač v Dolini doma. V dolinah se malo vidi, tako moramo malo po svetu.
Vižovlje
V' naši vasici, ki spada pod žup« nijo Mavhinje, smo imeli v zadnjih dneh meseca maja lepo uspelo Ma« rijino pobožnost. Vas je bila sicer pokončana od nemškega barbarstva, toda po vojni so bile pozidane nove hiše jn druga gospodarska poslopja. Zraven tega niso pozabili, kar 'jim moramo šteti v hvalevredno pr zna« nje, tudi na obnovo Marijnega znamenja. To lepo jn lično zname« nje, ki ustreza pravemu umetniške« mu čutu, je čakalo na povratek Ma« rije « begunke, kj je b la začasno hra« njena v cerkvi sv. Jožefa v Seslja« nu. Na željo ljudi, kj bi radi spet videli Marijo na častnem prejšnjem mestu, je g. župnik ob obilni ude« ležbi vaščanov z lepo [n dostojno cerkveno pobožnostjo vrnil no« vc blagoslovljenemu znamenju nje«
gov zaklad — lurško Devico in Mater. Po ganljivem govoru, v ka« terem je g. župnik predočil zbranim vernikom Marijo kot vzor družin* skega življenja ter posrednico ne« beškega blagoslova vsemu našemu delu, se je razvrstila po vasi lepa procesija z Marijinim kipom. Vas je bila očiščena, okna razsvetljena ter okrašena s cvetjem in svetimi po« dobami.
Tako lepo in prisrčno so Viževci sprejeli Marijo v svojo sredo, j; iz« kazali vso čast ter jasno pokazali, da Marijo še ljubijo jtn da hočejo ostati Njeni zvesti otroci. Le tako naprej Viževci! Z Marijo boste našli najlepšo pot do nebes!
Miljski hribi
Med Škofijami in Miljami se vle« čejo kakih 300 m visoki »Miljski hribi«. Če gledaš iz Škofij proti vr« hu, kjer je vas Elerji, se ti bo zde« lo, da je treba precej dobrih pljuč in zdravega srca. Pa nii tako! Malo je Slovencev v Trstu, tudi pristnih Tržačanov, ki bi kdaj od blizu vi« deli ta del tržaškega ozemlja. Naši pradedje — sem {»mislil —, ko so prišli pred kakim tisočletjem na ta hrib, so morali vzklikati zaradi le« pote razgleda na vse strani tržaške« ga zaliva. Morali so imeti tudj zelo dober okus jn smisel za lepoto, kaj* ti drugače ne bi sklenili ostati tukaj, do današnjih dni.
Ko me je pot te dni zanesla k Elerjem in Sv. Barbari, mi ni bilo žal malega truda zaradi strmega vzpenjanja na vrh pri Elerjih. Že takoj za prvimi hišami Škofij, ko sc osvobodiš duha (ali smrada) bencina in dirindaja avtomobilov, zadihaš žlahtno mehkobo zemlje jn opojno dišavo cvetočega grmičevja in zelene trave.
Kmalu po prvih korakih navkreber po kozji stezi se razgrne krasen razgled na koperski zaliv, na mične vasice po okolišnih hribih: Plavje. Tinjan, Dekani, škofije do Sv. An* tona. Oko trudno in še na pol za* slepljeno od sajastega tržaškega zi« dovja in uho gluho od pocestnega ropotanja znova oživi in počiva blagodejno. Brez muke kmalu za* ideš med vinograde in sadovnjake Elerjev. Od tod je pogled še veli* častnejši. Ves koperski zaliv je kot srebrnosvetla trata razprostrt pred tvojimi očmi.
Ne malo me je presenetilo v Elcr* jih, ko sem mogel tu na vrhu za« jeti svežo vodo iz »mestnega« vo* dovoda. Še nekaj bi mogla oblast ukreniti za povzdigo tega lepega in rodovitnega kraja:	utrditi	jn	mo*
dernizirati pot. Sedanja je podobna poljski poti, ne pa cesti. Potrebno bi bilo vključiti med javna dela popravo ceste, ki vodi od glavne ceste v Škofijah preko Elerjev do Sv. Barbare, do koder so iz Milj pred kratkim dovršili lepo in široko
Volivci na tržaškem Krasu in Bregu
DOBRO VOLITE,
VSI VOLITE!
Pride ura, ko bodo danes zasužnjeni Slovenci od vas terjali odgovor: koga ste vo-
lili, svobodni Primorci, ko smo mi gladovali, garali, umirali pod komunistično zvezdo, srpom in kladivom ? ? ?
tri
.v«
iv* no ie<
rži
-jiO
s« iki. a di žit' ati
jc
tvo
ied
rdi-
pIERRE L’ ERMITE
Kako sem ubila svojega otroka
Z otrok® so prišlj tudi staršd na kolodvor. Tega je privedel oče, one* mati, nekaterega celo stara mati, kCr mu je očeta jn mater že pobra* a jetika. Človeku se je kar milo sl°rjlo, ko so so poslavljali in ko je *a in ona mamica naročala svojemu s'f'čku:
»Lo glej, da ne boš počenjal kak* hih nerodnosti! In piši mi takoj Jutri!«,
»Če boš česa potreboval, pa spo« na dopisnici!«
Otroci so odgovarjali raztreseno, ^Cr še niso doumeli neizmerne lju*
eznj svojih staršev, no tesnobe, ki 10 občuti mati, kadar se mora —
četudi samo za nekaj tednov — lo* čiti od svojega otroka.
Prtljaga izletnikov je bila zelo pisana. Nekateri so imeli s seboj odrgnjene kovčge, drugi majhne preproste cule, v katere so povezali svojo revščino, najbolj ubožnii pa so vse zavili samo v star časopisni pa« p*r in prevezali z vrvico.
Končno se je vlak premaknil. Otroci so začeli glasno vrjščati, si« lili k oknom in mahali z rokami in z robčki... Župnik jo prisrčno objel Dominika jn mu šepnil:
»Drugič boš moral še ti z nami!«
»Prav gotovo, prečastiti, in kako rad!«
Dečki pa so vzklikali:
»Živjo, gospod Dominik! S počit* nic Vam bomo pisali lepih razgled* nicl Toda tudi Vi morate nam pisati!«
Vlak jo izginil v dimu jn noči.
Dominik je ostal na kolodvoru
sredi med onimi dobrimi ljudmi, ki so vedeli, koliko je daroval za njihovo milo malčke. «
Zahvaljevali so se mu in stiskali roko... Neka stara ženica mu je celo poljubila roko, katera je po* mogla, njenemu vnučku, da je mogel iti uživat sonce in življenje v božjo naravo.
Sam je stal med preprostimi ljud* mi, ki so sb mu ponižno zahvalje* vali. N, mislil, da se bo tako težko ločil od teh dečkov, ki so v resnici že postali »njegovi otroci«, jn nepri« čakovano so se mu udrlo solze.
Starši so takoj opazili, kako mu je hudo jn drug drugemu govorili: »Poglej, kako ima ta bogateč rad našo deco!«
To jih je tako vezalo nanj, da bi bili šli zanj celo v smrt.
Tudi mati in ujec, ki sta stala nekoliko vstran, sta videla njegove solzo jn v tretje sta se srečala s po«
menljivim pogledom, kateri ni po« nienil njč dobrega za Dominika, ki jo še vedno ko ukopan stal na ko* lodvoru, kot bi čutil, da poslednjič vidi zbrano to veselo mladež, za katero je gorel z vso svojo mlado apostolsko dušo, in kot bi čutil, da se je v knjigi njegovega življenja pravkar obrnil list, najlepši in naj* slajši, ker božanski...
DESETO POGLAVJE
Mati in ujec sta dala Dominiku še teden dni, da je žaloval za svo* jimi malčki, ki so odpotovali. Pri* zadevala sta si, da bi mislila kakor on in iskala besed, s katerimi- bi ga potolažila in pomirila.
Slovo od dečkov je Dominika sil* no potrlo. Še sam ni mislil, da že tako ljubi svojo deco. To pa jo bilo ko nalašč za gospo Yholdv, da bo tem laže izvršila svoje naklepe.
Dominik je hišnega zdravnika
zmerom visoko cenil jn ga poslušal. To je njegova mati dobro vedela in jo strašno zbegana in preplašena pripovedovala zdravniku, česa se boji, in ga prosila, naj ji za božjo voljo pomaga, da reši svojega sina.
To je storil zdravnik prav lahko, ker je dobil Dominika močno utru* j enega.
Začel mu je govoriti na srce, kot bi bil njegov oče in mu rekel, da mora izpolnjevati božje zapovedi. Vse leto je mnogo delal ob ne* deljah — kar je skoraj prepoveda* no — /ato pa si mora zdaj privoš* čiti počitka, kj ga je pošteno za« služil, da si osveži telo jn dušo.
Dominik je šel z materjo vsako leto drugam na letovišče, zato ni nič ugovarjal zdravniku, ki mu je svetoval, naj gre v Noirmoutier, ki je najprimernejši kraj, da se lahko docela spočije in okrepi. Pripomnil je samo, da gre prav tako rad na
izredne državne pomoči vsled svo*
^Ismo lj japoca d Romuniji
cesto. Tako bi bil dostopnejši ta lepi predel' tržaške okolice tudi od škofijske strani. Cesta je samo okrog 2 km dolga. Na ta način bi bilo	mogoče obiti	ves ta	hrib
z vsemi vozili od Elerjev do Boži« čev in Sv., Barbare. Mnogi nasadi češenj: jn drugega sadja, vinogradi in celo kamnolomi v prijetni doli« ni in na rebrih Sv. Barbare iini Bo« žičev bi znatno pridobili na velja« vi. Obe omenjeni vasi že itak veže nova krožna cesta, ki se vzpenja iz Milj: črez Krevatine.
Sv. Barbara je mična, mala vasica nad Miiljskim zalivom. Vas je zelo stara in	od	pamtiveka	naseljena s
Slovenci.	To	nam pove	zlasti	mala
cerkvica,	ki	je bila zgrajena	pred
več stoletji. Sv. Barbara je precej
zavedna slovenska vas jn le malo tujih vplivov je prišlo vanjo. Že I 1910 je CirilaMetodova družba tu ustanovila slovensko šolo, k jo je avstrijska vlada 1. 1914 podržavi« la. Šola je petrazredna in v njej podučujeta dva učitelja. Zdi se, da sc zaradi tolikih razočaranj v pre« teklosti, preganjanji jn večne borbe proti tujemu pritisku za ohranitev domačega ognjišča prebivalci Sv. Barbare niti ne zavedajo lepote svojega kraja. Vendar v globini duše deluje še vedno tista sila, ki je prignala pradede k morju jn ki jih vzpodbuja, da kljubujejo valo« vom jz Miljskega zaliva ... Verjetno je, da bodo tako tudj pri volitvah pokazali.
Popotnik
N
o v i c e
Predsednikava zahvala
Goričanom
Državni predsednik Eimaudi se je s posebnimi pismi toplo zahvalil Goričanom za veličasten sprejem, ki so mu ga pripravili ob njegovem obisku Gorice.
Procesija sv. ReSnjega Telesa v Gorici
V	četrtek 16. t. m. bo ob šestih in pol popoldne v Gorici veljka procesija sv. Rešnjega Telesa. Pro« cesija bo šla iz stolnice po Korzu na Travnik, jn po Raštelu nazaj: v stolnico. Procesije se bo udeležila vsa mestna redovna jn svetna du* hovščina.
Šolska prireditev
Ob zaključku šolskega leta vabi goriška srednješolska mladina k akademiji, ki se bo vršila v nedeljo dne 19. t. m. ob deseti uri predpoldne v dvorani »Vittoria«
Na izbranem sporedu so pevske točke, deklamacije in prizori. Prostovoljni prispevki se bodo pobirali za kritje stroškov ter za dijaško knjižnico. Prav posebno vabimo k tej šolski prireditvi starše dijakov in naše okoličane.
Sprejemni izpiti
Sprejemni izpiti na slovenski srednji šoli v Gorici se pričnejo v petek 17. t. m. ob 9. uri ina nižji srednji šoli v ul. Ran-daccio 22. Učenci, ki so se prijavili za ta izpit, naj pridejo na šolo vsaj četrt ure prej in naj prinesejo s seboj svinčnik in pero. Razpored izpitov je razviden na razglasni deski šole.
t Zlatomašnik Jožef Kalin
Na binkoštno soboto 4. t. m. so pokopala v Drežnici pod Krnom bivšega tamošnjega župnika g. Josi« pa Kalina. Pokojnik je bil ena naj*
markantnejših osebnosti med slo« vensko duhovščino na Primorskem. Rodil se je 1. 1863 v Ajdovščini in bil posvečen v mašnrka 1. 1888. Naj* prej je kaplanoval 4 leta v Mirnu pri Gorici, kjer je položil temelje za prosvetno delo te zavedne oko* liške vasi. L. 1892 je odšel za župni* ka v Drežnico, v Gregorčičev pla* «inski raj, in ostal tam do konca svojih dni- Sezidal je mogočno ro« marsko cerkev presv. Srca Jezuso* vega in bil vedno neutrudljivo de* laven v dušnem pastirstvu. L. 1941 je stopil v pokoj, vendar nj zapu* stil svoje Drežnice. Tu je tudj 1. 1938 praznoval svojo zlato mašo, 1. 1948 pa svojo diamantno. Pleme« nitemu človeku in vzornemu duhov* niku naj bo Bog bogat plačnik!
Smrt znane vzgojiteljice
V Gorici je umrla znana sloven* ska učiteljica in vzgojiteljica gdč. Elitza Makuc, stara 66 let. Zrasla je s Šolskim domom, kjer je vešče jn uspešno poučevala slovensko mladež in si zlasti med ženskim svetom priborila sloves dobre vzgojiteljice. Pokopali smo jo v torek 14. t. m. Naj: počiva v Bogu! Njeni' sestri jskreno sožalje.
f Oton Župančič
V soboto dne 11. t. m. zjutraj' je umrl v Ljubijasnii' slovenski pesnik in pisatelj Oton Župančič. Rodil se je 1. 1878 v Belokrajiini Jn je do* segel lepo starost 71 let. Bil1 je ve* lik, bogonadarjen umetnik, ki jc ustvaril Slovencem lepo vrsto veko« vitih mojstrovin jn bo njegov ne« smrtni pesniški duh plodil sloven* sko pesem do konca dni. Izreden poznavalec slovenskega jezika ga je obogatil z dragocenim, pristno na* rodnim besednim zakladom jn ga
izklesal do vse polnosti. Z njim lega v grob zadnji izmed četvorice veli* kih tvorcev in graditeljev slovenske književnosti:	Cankar, Kete, Murn.
Ko se klanjamo spominu velikega pesnika, moramo na žalost zapisati, da je bil Župančič kot človek maj* hen, pritlikav povprečnih, ki ni imel trdne hrbtenice jn se jc opor* tuno vdajal vsakokratnim političnim tokovom. S svojim posegom v poli* tične prilike zadnjih let si je nako* pal težak del krivde, da je slover* ski narod padel v komunistično sužnost.
Smrt znane goriške gostilničarke
Pretekli teden je umrla v Gorici vsem dobro znana lastnica bivše restavraneije »Central« na Korzu, Jožefa Podgornik, v starosti 73 let. Naj počiva v miru!
Praznik sv. Antona v Gorici
V Gorici imamo kar dve cerkvi posvečeni' temu svetniku. V obeh so ta praznik slovesno obhajali z veliko udeležbo vernikov.
Svilodni trg v Krminu
V nedeljo so otvorili v Krminu letošnji svilodni trg. Nekoč je bilo tudi v Gorici tržišče za svjlode na Starem trgu. V novejših časih pa se je v' g o riški okolici gojenje svilo* prejike popolnoma opustilo. Tržne cene so bile tako nizke, da se delo ni več izplačalo.
Šolski izpiti
Ta teden je bil končan pouk na srednjih šolah. Po vseh zavodih se vršijo še pismeni) jn ustni izpiti. To je najbolj odločilen in težek čas za naše mlade dijake.
Izmenjava ujetnikov
V soboto 11. t. m. dopoldne so italijanske in jugoslovanske oblasti pri Rdeči hiši' v Gorjci izmenjale nekaji kaznjencev. Italija je vrnila 20 ljudi, Jugoslavija pa 52. Bivših deportirancev je med njimi le prav malo.
Cerkvene takse v Jugoslaviji
Že več časa kroži nepotrjena vest, da je Jugoslavija določila visoke takse za krst, poroko in pogreb v cerkvi. Stvar se zdi skoraj neverjet* na, vendar smo ugotovili, da ima vlada res namen postaviti te takse. Gre baje samo še za termin, kdaj se bodo začele te določbe izvajati. To bo verska svoboda s taksami za cerkvene obrede!
Preiskava po župniščih
Ker je v jugoslovanskih cerkvah prepovedano pobirati miloščino za cerkev, so državne oblasti v prepri*
Čanju, da se po župniščih skrivajo neizmerni zakladi, odredile hišno preiskavo po vseh župniščih. Kar* koli je bilo v hiša denarja, bodi* si, da je bili cerkven, župnikov ali kogarkoli že, so oblasti sekvestrira* le. Zakladov pa nikjer ni bilo. Naj« višja vsota, katero so našli, je zna* šala 22.000 lir. Ta vsota je bila de* lc.ma last cerkve, deloma pa župni* ka jn njegove služabnice. Drugod so bile vsote povsod še manjše. Večji uspeh bi gotovo imele pre* iskave po hišah strankinih funkcio* narjev. Te preiskave bodo tudi še prišle na vrsto enkrat v bodočnosti.
Mejne propustnice dvolastnikov
S 1. julijem zapadejo poslednje propustnice za obdelavo zemlje on* kraj meje. Tisti, katerim so zapadle
1.	januarja, še sedaj niso dobili no* vih. Če bodo delali s temi tako, kakor z onimi od 1. januarja, bo vsak tovrsten prehod meje dne 1. julija praktično ukinjen. Kaj je temu vzrok? Italijanske oblasti so vse nove prelaznice, izstavljene na podlagi videmskih dogovorov, posla* le že pred mesci jugoslovanski ob* mejni oblasti; v podpis. Od tam pa ni prišla do danes nitii ena sama nazaj. Dvakrat so urgirali;; pa še odgovora ni menda bilo. Ker dan za dnem vidimo jugoslovanske po* danike mimo obdelovati svojo zemljo v Italiji, tudi, če jo je ena sama ped, bi bilo pač umestno, da bi tudi Italija ne dala nobenega to* zadevnega dovoljenja, dokler ne bo* do na onj strani dalii podpisa na tukajšnje prelaznice. Če sme žena iz Solkana hoditi obdelovat vrt, ki merj sto kvadratnih metrov jn so poleg tega solastnice iste* ga vrta še štiri sestre, ki so v Italiji, ne more pa tukajšnji kmet, ki ima tamkaj trj njive se* nožeti iti tja kosit svoje seno, je to pač krivica, ki jo bo občutil' naj* bolj topoglavi človek.
Učiteljem v znanje
DSKU v Trstu vabi člane in prija* telje na X. sestanek, ki se bo vršil dne 23. junija ob 18 uri pri Sv. Antonu novem. »Moj razred«, tako se glasi predavanje, ki ga bo podala vzorna učiteljica. — Sporočamo na* dalje, da bo g. prof. Gorše vodil učiteljstvo v »Galeriji modeme umetnosti« ter razlagal razvoj po* sameznih dob umetnosti. V nedeljo, dne 19. t. m. se zberemo v veži Ri* voltelle, Via A. Diaz.
DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS«
300 lir pošiljajo dobri ljudje iz Se,sija,na v spomin pok. Antonije Legiša, kj je bila vneta bralka »Kat. glasu«.
Gospodarski listek
Vrtnarska dela v juniju
Zadnji čas je, da še seješ cveta* čo*karfijolo (cavoli fiori), lahko pa še seješ brokole, redkev, fižol, ciko* rijo, bučice ali kočke, koromač.
Presadi peso, poletno solato, por, zeleno alj selim, tako korenasti kot listnati.
Pinciraj —. odstrani nepotrebne poganjke pri kumaricah, melonih jn paradižnikih.
Poškropi z modro galico paradiž* nike proti peronospori! Pa krompir si poškropil?
Oidij na jablanih
je letos zelo razširjen; na mnogih drevesih so listi kot od plesni po* beljeni. Taki se ne morejo razviti, ne morejo delovati, ne morejo hra* niti poganjkov, ki se zaradi tega prej ali slej posušijo.
Proti temu oidiju je j sto sredstvo, kot proti oidiju na trtah, to je žveplan je alj prašenje z žveplom.
Športni teden
OGRSKA« ITALIJA : 1*1 (1*1)
V Budimpešti je pred 45.000 gle* dalci Ogrska nepričakovano izenači* la proti šibkejši italijanski postavi.
V prvem polčasu je bila igra na* peta jn zanimiva, v drugem pa silno raztrgana. Gole sta zadela Carapel* lese (I) in Deak (M). Madžari so bili ofenzivnejlšj, Italija! pa so izvajali uspešno obrambno taktiko. Vredno je opomniti, da so Ogr; zadnjič premagali italijansko enaj* stonico leta 1925.
Dokončni plaeement dirkačev v »Giro d’Italia 1949« je naslednji:
1. Coppi' (Bianohi * Ursus)
2. Bartali (BartaJii * Gardiol)
3. Cottur (\Vilier Tjestina)
Najboljše gorske nagradne ocene
je tudi prejel Coppi.
Borbe za Davisov Pokal — Četrtine finala za evropsko prvenstvo:
1) Jugoslavija * Švedska : 1*1 (del* ni rezultat)
2) Francija « Češkoslovaška : 3*1 (delnj rezultat)
3) Italija * Čile : 4*1
4) Ogrska * Švica : 5*0
VOLIVCI
v občinah Devin-Nabrežina in Zgonik glasnjte za Slovensko narodno listo z lipovo vejice, v občini Dolina za Neodvisno listo z motiko in lopato, v občini Bepentabor za Neodvisno gospodarsko zvezo z grozdom 1
ZA »SLOVENSKO SIROTIŠČE SV. DRUŽINE«
R. P. 200; VI. 1500; družbenica Karla 1000; Judita Kristančič 50: Emilija Čevdek v Sovodnjah 200; v spomin na blagopokojncga jn ve* lezaslužnega Josipa Kalina, župnika v Drežnici daruje preč. g. župnik Anton Rutar 1000; K. B. 4000 L. j Vsem dobrotnikom srčna hvala irt j zagotovilo hvaležnosti in molitve.
; Odgovorni urednik : Stanko Stanič j Tiska tiskarna Budin -v Gorici
ta otok kot kamorkoli drugam, če bo le materi po volji.
Gospa Yholdy je hotela prikriti svojo fgro pa se je malo pomišljala, češ, da bj se moralj do Nodrmoutier* ja dobro uro voziti po morju, a ona se tako boji morja.
Toda ujec ji je odgovoril, da čisto lahko pridejo do otolka tudi skozi vasico Fromentine, odkoder traja vožnja po morju samo še kakih pet minuti
»Če je tako, pa naj bo. Vendar se malo bojim, da mi ne bi bilo preveč dolgočasno na onem otoku, ki je tako na samem jn zapuščeni«
Gospa Yholdy je popolnoma brez potrebe pretiravala svojo vlogo, ker bi bil Dominik še rajši vfdel, da bi bil imel mir in bi bil bolj sam zase.
Vsi so se pripravljali, da prežive velike počitnice v Chaisetskem gozdu.
Ujec se je takoj začel pogajati z
neko družbo, da bi za čez leto na« jel kako vilo. Sicer je bilo že zelo pozno, a k sreči se je zgodilo, kot se dogaja čestokrat: neka družina je bila najela vilo, ko pa je bilo treba iti — so prišle nepričakovane zapreke jn vila je ostala prazna! Tako je gospa Yholdy brez poseb* nega truda dobila »Turkiz«, lepo in prostorno vilo, ki je ležala na naj« lepšem mestu otoka.
Čim bliže je prihajal dan odhoda, tem bolj sta bila ujec in mati pre* pričana, da nista mogla jzbrati lepšega kraja.
Tudi Lolita in njena mati sta prihajali k njim na Elizejske polja* ne in jim vsakokrat navdušeno pri* povedovalj o Noirmoutierju, ki jima je bil dobro znan. Nedaleč od »Tur* kiza« sta najeli vilo »Ker*Mimie«, ki nima razgleda na morje, ker se je gospa Presvesova— tako se jc pi*
sala Lolitina mati — bala morskih vetrov.
Nelkega dne je prinesla Lolita fotografijo »Ker*Mimie«. Prostorno pritličje in nizko nadstropje sta bila vsa opletena od krasnih spenjavk, vila sama pa se je skrivala v jas* nem gozdiču sredi borov fri smrek, skozj katere se je usipalo zlato sonce.
»Vila Turkiz«, je pristavila, »je pa še dosti lepša jn leži na lepšem' kraju, ker se	dviga nad morjem
blizu Souzcauxja, najkrasnejšega za* liva na otoku.«
Bilo je nelkega večera v juliju. Obe družini sta se sešli na orsay« skem kolodvoru v istem rezervira* nem vagonu prvega razreda, ki je vozil skqzi Nantes, Pornič jn Noir* moutiere.
Lolitjca je bila že od narave lepa, v svoji potniški obleki pa je bila še dosti lepša. Obraz jj je kar ža*
rel od veselja, da bo nekaj časa živela prav blizu Yholdyjevih in po* sebe še blizu tega ponosnega mla* deniča, ki je bil že povsod znan po svoji razumnosti jn bogastvu. Pre* tikale so se ji različne misli jn bu* dile nade, ki b; zdramile še kalkovo drugo dekle, ki ne bi bila tako dovzetna ko rdečelična Lolita.
Lolita je bila nežna in drobna kakor njeno ime, Kdor jo je videl, bi mislil, da ima pred sabo kako lepo igračko ali prijazno žjvalico; vendar je bila prava umetnica v glasbi in slikarstvu.
Pšenične lase si je dala ostriči kakor Ivana Arška, pa ne mislite, da iz spoštovanja do domače svet* nice, o ne, marveč da bi pokazala lepi in gibki vrat, pa da ji lasje ne bi nagajali pri tenisu, pri kopanju in na daljših sprehodih.
Kajti Lolita je mnogo rajši zaha* jala na igrišče kot v cerkev. Pre*
jela je prvo obhajilo, a potem je ni bilo več k obhajilni mizi. Za* jeli so jo pljuskajoči valovi sveta in jo metali jz sezone v sezono, i t letovišča v letovišče, od veselice do veselice, da je nikakor ni bilo moči obrniti na pravo pot.
Ni bila ravno hudobna, pač pa nekoliko objestna, kakor se je zdelo gospe Yholdy, ki jo je imela rada. kot ima človek rad mačko, ker le* po gleda, ker je tako ljuba in ima na sebi nekaj plemeni taškega.
Dominik je kot vljuden mladenič na potovanju kajpada gospem ved' no stregel.
Ko so prispeli v Pornič, je najprej poizvedel, ali je morje mimo, zakaj Yholdyjeva gospa se je vdala ujče* vemu prigovarjanju in se odločila« da ne gredo skozj Fromentino i0 Fosso, ker je pot mnogo daljša.
(Nadaljevanji