Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.000
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	i
	m
m
Leto XXVI. - Štev. 6 (1288)
Gorica - četrtek, 7. februarja 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Prešernova poslanica našemn rodu Napetost mi vlaioioii straottami 'fšo,ske
_________________________________________________________________    kronilce
Na Opčinah nad Trstom se odpira svet prek kraške gmajne in sega pod Snežnikom tja dalje v slovenski svet, prek naše prestolnice Ljubljane do čudovite Gorenjske. Ta svet je obdan z visokimi gorami in je te dni odet enako kot gorski vrhovi — z belo snežno odejo. V vznožju teh gora počiva tiha vas Vrba, kjer je bil rojen največji mojster naše besede — pesnik France Prešeren.
Prešernova Vrba počiva pod snegom, a pesnikov genij se ob njegovem prazniku spet dotika naših src, dotika se ljudi njegovega rodu, pozdravlja nas in druži v eno samo družino.
LJUBITI SVOJO ZEMLJO
V	tem pozdravu se mi zdi, da je prva misel, ki nam jo pesnik izroča po stopetdesetih letih življenja ta, naj ljubimo svojo zemljo, tako kot jo je ljubil on. Tisto Gorenjsko z jezeri in gorami, pa reke in polja, gozdove in vasi za polji in cerkvice v vaseh. In svoje ljudi, ki govore isti jezik kot mi in pojejo isto pesem z nami.
Prešeren je odšel zgodaj od doma v večja in manjša mesta, toda hrepenenje ga je klicalo vedno v rodni kraj. Zato je svojemu rodnemu domu izrekel najlepši pozdrav in obenem izrazil v tem najglobljo bolečino, da je odšel od doma, ko je zapel:
O Vrba, srečna draga vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta!
Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila golj'fiva kača...
Prešeren je nosil domovino v srcu, kamorkoli ga je vodila pot. Domači kraji in domači ljudje so mu najbližji, naš slovenski svet je zanj najčudovitejši, usoda slovenskih ljudi je zanj največja skrb. To vse govori iz njegovih pesmi.
ZAVREČI JE TREBA OBČUTEK MAJHNOSTI
Prešeren majhnosti slovenskega sveta ni zamenjal za velikost drugih večjih narodov. To je druga misel pesnikovega pozdrava.
Za Prešernovega življenja se je pojavilo gibanje, ki je hotelo skupni jezik za južne Slovane. S tem bi se stopila tudi slovenska narodna osebnost s Hrvati in še drugimi Slovani v eno samo enoto. Prešeren je to ponudbo Stanka Vraza zavrnil. Rajši je ostal majhen člen narodov. Rajši je imel svoj jezik, čeprav bo v njem bralo manj ljudi njegove pesmi, kot pa da bi žrtvoval svoj jezik in svojo narodnost na račun veličine.
Morda smo kdaj v precepu, da bi rajši bili pripadniki kakih večjih narodov. Morda se nam ponuja priložnost kje daleč od doma, da bi svoje poreklo prodali za skledo leče. Ne bomo srečni, če to storimo. Ostanimo to, kar smo po svojem rodu. Ostanimo zvesti svoji materi in očetu, čeprav pripadniki malega naroda, a naroda, ki ima tudi svoje poslanstvo in svojo nalogo na tem koščku zemlje, ki nam jo je Bog dal.
Naša vez je materina beseda. Ali nam pesnik iz Vrbe ne kaže na lastnem zgledu, kako je treba svoj jezik ljubiti? Ko je zavrnil ilirščino, je v čudovitem jeziku zapel pesem in s tem pokazal, da je mogoče najgloblja čustva in doživetja izpovedati tudi v slovenščini.
Ce nam kdaj zmanjkuje izraz, ker nas je usoda morda zanesla daleč od rodnega doma, morda v povsem neslovensko okolje — poiščimo brata in sestro po krvi in se pogovorimo z njim po domače. Doma pa vzemimo v roke slovensko knjigo, da bomo poživili in obogatili izražanje in obudili morda pozabljeno besedo. Nekoč je dajala slovenska mati sinu, ki je odhajal od doma k vojakom ali kam v tujino, rožni venec, pa molitvenik in v njem morda podobo brezjanske Matere božje ali pa svetinjico. Danes nosimo s seboj v svet tudi drobni zvezek Prešernovih poezij.
Z ljubeznijo in spoštovanjem se oklepajmo teh svetinj, da bomo ohranjali vero naših očetov in materino besedo.
POTREBNA NAM JE STRPNOST
In bodimo strpni drug do drugega prav v Prešernovem naročilu. V tem trenutku se spomnimo na srečanje med Slomškom in Prešernom. Sošolca sta bila. Pozneje je šel vsakdo od njiju svojo pot: Slomšek po poti slovenskega duhovnika, Prešeren po poti odvetnika; Slomšek po poti svetništva, Prešeren po poti svobodomiselstva. Slomšek piše preproste, pobožne pesmi, Prešeren tudi ljubezenske — za tisti čas spotakljive.
Toda oba ljubita svoj narod. Oba drug drugega spoštujeta. Ko Prešeren bere v »Novicah« sporočilo, da je Slomšek postal škof, je ves prevzet od sreče. In ko bere prvo Slomškovo pridigo, s katero pozdravlja svoje vernike, je Prešeren srečen do solz, da njegova sestra Katra ne more verjeti, da je njen brat tako prevzet. Opravičuje se mu, da ga je napačno sodila.
Da, Prešeren in Slomšek sta bila strpna drug do drugega, čeprav sta v marsičem sodila različno.
PESNIK NAS VEŽE
Iz tega naročila strpnosti pa raste zavest naše narodne skupnosti. Ali ni lepo in pravilno, da se te dni srečujemo na proslavah, ki jih vsi priznavamo kot važne in velike dneve, ki jih praznujemo kar kot narodne praznike?
In prav Prešernov spominski dan je naš narodni praznik. Slovenci v Ljubljani in drugod po Sloveniji se spominjajo velikega genija. Enako Slovenci v Celovcu, Gorici in Trstu, pa v Rimu in Slovenci v Buenos Airesu ter Clevelandu, enako v Avstraliji in povsod, kjer žive naši rojaki. Prešeren nas povezuje, nas združuje in ob njegovi veličini čutimo ponos, da smo sinovi in hčere istega naroda kot je on.
Kljub temu, da je naš pesnik sin malega naroda in kljub temu, da je bisere svoje poezije napisal v slovenskem jeziku, kljub temu je njegov sloves prestopil meje naše domovine. Danes bero Prešernove pesmi v vseh jezikih milijonskih narodov. Bero jih lahko v italijanščini, nemščini, francoščini, angleščini in še v drugih jezikih. In prav zato, ker je pel o sebi in o svoji domovini, je velik.
Prešeren je ljubil svoj rod, a sovražil ni nikogar. Ves je bil vdan svoji domovini, a preziral ni nikogar. Hodil je pokonci, gorenjsko vzravnan. Bil je kmečki otrok in nikdar ni lega zatajil, a bil je vedno gospod. Gospod v salonu in v uradu, ponosen in vzravnan. Samozavesten, a ne domišljav. Prijazen in ljubezniv ogovarja preprostega človeka in deli bombone otrokom.
Živimo in delajmo z istim pogumom in z enako ljubeznijo ter neustrašenostjo. In predvsem naj naše delo raste iz enake ljubezni do doma in materine govorice.
V	naših slovenskih skupnostih pa živimo in zajemajmo iz duhovne dediščine našega velikega pesnika. Tako bomo ohranjali res tisto, kar je tudi on gradil in kar smo rasli dolga stoletja: narod! Ponosni na to, da smo Slovenci in ponosni, da imamo Prešerna.
Prof. JOŽE PETERLIN
Rumorjeva vlada začenja plavati v nemirnih vodah. Stranke, ki jo sestavljajo, niso več enotne. Zato je pretekli torek ministrski predsednik Rumor sklical sestanek vseh štirih vladnih strank.
Prvi problem je seveda ekonomski položaj, ki se zaradi naftne krize naglo slabša. Podražile so se surovine na mednarodnem trgu, prav tako tudi cene blaga široke potrošnje. Socialisti podpirajo predlog sindikatov in komunistov o uvedbi političnih (tj. negospodarskih) cen za najnujnejša živila kot so kruh, testenine, olje in podobno. Temu odločno nasprotujejo republikanci in socialdemokrati, češ da bi tako postopanje povzročilo splošno pomanjkanje najbolj potrebnega blaga.
Druga zadeva, ki povzroča trenje v vladnih vrstah, je splošna stavka, s katero grozijo vse tri sindikalne organizacije že nekaj časa. Socialisti trdijo, da bo taka stavka upravičena, saj vlada (katere del so pa prav oni) ne zna zavreti inflacije, se boji tudi najmanjših reform in ne zna varovati kupne moči delavskih plač. Republikanci in socialdemokrati tako stališče zavračajo, češ da je demagoško, ko vendar socialisti dobro vedo, kakšen je resnični gospodarski položaj, ki zahteva krčenje izdatkov, ne pa razsipavanje z denarjem.
PETROLEJSKI ŠKANDAL
Tretji kamen spotike je škandal, ki je izbruhnil v zvezi s petrolejskimi družbami v Italiji. Te so skrivale po skladiščih ogromne količine naftnih izdelkov s špeku-1 antskimi nameni, ker so hotele na ta način izsiliti zvišanje cen, kar jim je tudi v polni meri uspelo. Poleg tega so te družbe v zadnjih treh letih porabile 200 milijard lir za podkupovanje raznih funkcionarjev državne uprave ter raznih političnih strank. Na ta način so si zagotovile povečanje cen petrolejskih proizvodov in davčne olajšave.
Milanski dnevnik »Corriere del-la Sera« je preteklo nedeljo napisal, da so »prejele podkupnino vse politične stranke — vladne in opozicionalne.« Ta obtožba je zelo huda, saj zadeva tudi komuniste. Zato so ti prvi pohiteli z izjavo, da nimajo s to afero nobenega opravka.
Vest o tem petrolejskem škandalu je imela takojšen vpliv na odložitev povečanja cene nafte. Vlada je bila trdno odločena s 1. februarjem dvigniti ceno bencina za 50 lir. Ko pa je prišla na dan novica o petrolejskih zalogah in da je bilo pomanjkanje petroleja umetno ustvarjeno, je poslalo ja-
Poziv vietnamskih škofov
sno, da bi vlada povišanja cene za petrolej v tem trenutku nikakor ne mogla opravičiti.
Medtem je v Genovi in v Rimu v polnem teku preiskava v zvezi s petrolejsko afero. Sodnike čaka veliko dela, saj bodo morali proučiti več zabojev dokumentov, ki so jih sodnijske oblasti zaplenile na sedežih petrolejskih družb ter v nekaterih bančnih zavodih.
OBISK MINISTRA MORA NA BLIŽNJEM VZHODU
Medtem se je vrnil v Rim s svojega obiska v bližnjevzhodnih državah zunanji minister Moro. Sestal se je s političnimi in gospodarskimi veljaki Egipta, Kuvajta, arabskih emiratov ob Perzijskem zalivu, Irana in Saudske Arabije. Potovanje je dalo zadovoljive in konkretne rezultate. Seveda je šlo v prvi vrsti za petrolej.
Še posebej je Moro zagotovil Italiji dobavo petroleja s strani Saudske Arabije. Ta je pripravljena poleg sedanjih letnih 28 milijonov ton nafte dobavljati v prihodnjih treh letih še do trideset milijonov ton, obenem pa namerava italijanska družba ENI skleniti s Saudsko Arabijo dolgoročni sporazum za dobavo več kot 500 milijonov ton nafte v prihodnjih petnajstih letih.
V	januarju so se zbrali vietnamski škofje na skupen posvet in potem izdelali posebno poslanico, ki obravnava mir v deželi.
Z žalostjo ugotavljajo, da pariški dogovori deželi niso prinesli miru. Vojna se nadaljuje. Prosijo obe vladi, taiko v Sai-gonu kot v Hanoju, naj takoj prenehata s sovražnostmi in naj se ustavi sovražna besedna propaganda. Uporabiti je treba vse moči za obnovo težko preizkušene domovine in pripravljati pot za združenje v skupno državo s svobodnimi volitvami.
Za škofe, duhovnike in vernike v Sev. Vietnamu prosijo popolno versko svobodo, vlado Južnega Vietnama pa prosijo, naj izpusti politične jetnike, naj vrne lastnikom zaseženo imetje, naj izkorenini ko-
rupcijo v upravi in v trgovini, naj se zavzame za delavce in revnejše sloje.
Škofje s trdimi izrazi obsojajo egoizem nekaterih krogov, iker s svojo sebičnostjo povečujejo trpljenje v deželi.
Uradni list (Gazzetta Ufficiale) z dne 23. januarja 1974, štev. 21 prinaša besedilo zakona, znanega pod imenom Belci-Škerk. Zakon prinaša nekatera dopolnila in ugodnosti šolnikom in slovenskim šolam na Goriškem in Tržaškem.
Med našimi šolniki vlada precejšnja nejevolja, ker so bili prezrti v ministrskem dekretu z dne 5. 5.1973 in ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 8 z dne 9. januarja 1974. Ta dekret razpisuje 23.317 stolic na srednjih šolah. Dekret razpisuje tudi tri skupine stolic na nemških šolah v bo-censki pokrajini, nobene stolice pa ne na šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in Tržaškem, čeprav vemo, da je prostih mest še vedno precej.
Stvar je še bolj zanimiva, da je ministrski dekret 21.12.1973 bil v toliko popravljen, da so iz razpisa črtali še tistih par stolic, ki so bile namenjene nemškim šolam. Tako omenjeni razpis velja samo za italijanske šole. Javijo pa se lahko k natečaju kandidati, ki imajo samo študijski naslov. Torej ni potreben usposoblje-nostni izpit. Za nove diplomirance je to velika ugodnost.
Ker omenjeni dekret ne razpisuje mest na slovenskih srednjih šolah, se nekaj kandidatov pripravlja, da vloži prošnje za italijanske šole. Prošnje je treba vložiti do 9. februarja. Kandidati slovenskih šol pa morajo še vedno čakati na izvajanje zakona 603/68 in 468/68, kakor tudi na sprejem v stalnost usposobljenih po zakonu 1074/71.
Aktualen govor dr. Dolharja v tržaškem občinskem svetu
Krščanske obrede bi radi nadomestili
V	Bratislavi na Slovaškem so imeli delegati držav za železno zaveso srečanje, na katerem so iskali možnosti, kako bi nadomestili krščanske obrede s socialističnimi, da bi tako lažje ljudem izbili socializmu sovražne ideologije. Ta študijski tečaj je organiziralo slovaško ministrstvo za kulturo.
Slovenski zastopnik v tržaškem občinskem odboru dr. Dolhar je prejšnji teden imel v občinskem svetu važen govor, ki je zaradi aktualnosti zbudil pozornost ne samo v mestnem svetu, temveč v vseh tržaških političnih krogih.
Potem ko je dr. Dolhar podrobneje analiziral postavke in program preverjanja v okviru strank leve sredine, je poglobil predvsem probleme, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. Ob tej priložnosti je podčrtal veliki doprinos Slovenske skupnosti v pogajanjih s partnerji leve sredine; govoril je o vprašanju dvojezičnosti, poimenovanju ulic po slovenskih zaslužnih možeh, o Krasu in potrebah kraškega prebivalstva, kateremu je treba nuditi, kar upravičeno pričakuje. Tu je posebno aktualno vprašanje ureditve Krasa in obstoječega regulacijskega načrta, ki ne sme v ničemer ovirati razvoja domačega kraškega prebivalstva, ter gradnje novih cest in nadvozov. Dalj časa se je ustavil pri vprašanjih slovenskega šolstva in podčrtal važnost Sporazuma s strankami leve sredine, ki predvideva zadovoljivo rešitev problemov slovenskih šolskih stavb.
O sporazumu s strankami leve sredine je naš list podrobneje pisal, ko je objavil s tem v zvezi izjavo sveta Slovenske skupnosti, vendar je prav, da ob tej priložnosti podčrtamo važnost pridobitev Slovenske skupnosti, ki je na pogajanjih s strankami DC, PSI, PSDI in PRI uspela ne samo glede načelnih zahtev, ampak tudi v mnogih konkretnih zadevah.
O vsem tem je podrobno govoril v mestnem tržaškem svetu dr. Dolhar in povedal tudi, da bodo slovenske kulturne organizacije, predvsem pa glasbene šole (Slovenska glasbena šola in Glasbena matica) prišle do večjih prispevkov s strani občine.
ENOTNOST PO KOMUNISTIČNO
V	polemiki predvsem s svetovalcem PCI Spetičem je dr. Dolhar dejal, da je lepo govoriti o enotnosti (Spetič je pred občinskim svetom vlekel na dan ustanovitev novega sindikalnega združenja med slo-
venskimi profesorji in to obsodil kot raz-bijaško dejanje), delati pa vse mogoče, da se ta enotnost razbija, kjer se je s težavo ustvarila. Tako je npr. razbijanje slovenskih športnikov z vključitvijo ZSŠD v SKGZ za nekatere pravilna poteza, čeprav gre za razbijanje športne enotnosti v zamejstvu. Ce pa kdo drugi ustanavlja kaj novega, pa je razbijanje enotnosti!
GLOBALNO REŠITI SLOVENSKA VPRAŠANJA
V	drugem delu svojega govora se je dr. Dolhar zavzel za rešitev vseh odprtih slovenskih vprašanj, za katere so pristojni državni ali deželni organi in se izrekel za globalno zaščito slovenske narodne skupnosti. S tem v zvezi je obvezal tržaški občinski odbor na določene jasne in učinkovite korake. Na kraju svojega nastopa je obsodil prepoved pošolskega pouka slovenščine v Terski dolini.
Proračun tržaškega občinskega odbora in petletni načrt občine sta bila odobrena s 33 glasovi proti 24. Za so glasovale stranke leve sredine in Slovenska skupnost, proti pa PCI, MSI, PLI in MIT.
Ustanovljena konzulta za slovensko manjšino
Goriški občinski svet je na svoji seji v ponedeljek 4. t. m. dokončno odobril ustanovitev konzulte za slovensko manjšino v goriški občini. Izglasoval je statut nove konzulte in določil njene funkcije ter naloge. Za sklep so glasovali svetovalci DC, PSI, PSDI, PRI, PCI in Slovenske demokratske zveze. Vzdržali so se liberalci, proti pa so glasovali novofašisti.
Ustanovitev novega organa predstavlja izpolnitev ene izmed obveznosti strank leve sredine do slovenske manjšine (čeprav je še več zelo važnih vprašanj nerešenih in italijanske stranke leve sredine ne kažejo prave politične volje za njih rešitev). O konzulti bomo podrobneje poročali v prihodnji številki.
Referendum in razporoka Energija in družba
F bližnji bodočnosti, med 15. aprilom in 15. junijem, bo v Italiji referendum o razporoki. O zadevi se veliko razpravlja in piše. Nekateri napovedujejo ostra nasprotja med strankami in skrajno napeto družabno ozračje, drugi pa sodijo, da poteče referendum v duhu strpnosti in civilne dozorelosti italijanskega ljudstva. Ker smo pripadniki slovenske manjšine v Italiji polnopravni državljani, se bomo kajpak referenduma udeležili. Da bomo pa mogli to storiti premišljeno, modro in odgovorno, je potrebno, da se primemo poučimo, kaj je referendum in kaj razporoka.
Naprosili smo strokovnjaka, naj v vrsti člankov pojasni slovenski javnosti, kaj je pravzaprav referendum, kakšnega pomena je referendum o razporoki, kaj je v resnici razporoka in kakšne so njene posledice za družino, za obstoj slovenske manjšine v Italiji in sploh za razvoj italijanskega naroda v lastni državi.
»Katoliški glas« bo zato objavljal niz člankov, ki naj jih vsakdo pazljivo prebere, o njih razmišlja in se razgovarja s prijatelji.
ITALIJANSKA USTAVA IN REFERENDUM
Današnje demokratične države odklanjajo obliko državnega absolutizma, ko je imel vladar v pesti vso oblast, ter proglašajo načelo ljudske oblasti, ki pravi, da je ljudstvo neposredni vir in nosilec vrhovne oblasti v državi. Italijanska ustava je v tem oziru zelo jasna: vrhovna oblast pri-tiče ljudstvu; toda ljudstvo more izvrševati to oblast samo na v ustavi določene načine. Lahko jo izvršuje ali neposredno 7. volitvami in referendumom ali posredno po svojih zastopnikih v parlamentu. Ko ljudstvo pri državnozborskih volitvah izvoli svoje predstavnike (poslance in senatorje), jih sicer pooblasti, da v njegovem imenu izdajajo zakone, a jim ne poveri te oblasti na nepreklicljiv način, tako da bi smeli izglasovati kateri si bodi zakon, ne glede na dejansko voljo večine državljanov. Ako kateri zakon ne odgovarja ljudski volji, ga lahko prekličejo z referendumom.
Po veljavni ustavi italijansko ljudstvo nima pravice, da bi samo, tj. neposredno
Radi bi vedeli, kaj delam? Od 1. septembra 1973 sem za ravnatelja ene osnovnih šol v predmestju Hongkonga. Imam 2.000 gojencev in gojenk ter 53 učiteljev in učiteljic. Kot duhovnik sem sam. Vsak dan ob lh zapustim zavod, kjer stanujem, in grem v šolo do 18.30. Takrat se vrnem v zavod za duhovno branje, večerjo in počitek.
To šolo je vlada zaupala salezijancem in inšpektor družbe jo je zaupal meni. Zato vlečem ta voziček, dokler ne bodo dobili kakega Kitajca, ki bo poprijel, kjer smo mi zaorali. Poleg tega me je tukajšnji župnik, po rodu Italijan iz družbe P.I.M.E., Zaprosil, naj mu pomagam v župniji. Zato imam vsako nedeljo v prostorih naše šole mašo v kitajščini. Seveda tudi spovedujem in pridigam, kar se da in kar zmorem. Pa še nekaj je prišlo name, česar nisem pričakoval. Oktobra meseca me je tukajšnji nadškof Lee Wan Kei naprosil, da bi prevzel skrb tudi za japonsko katoliško skupnost. Tako mašujem tudi v japonščini, spovedujem in pridigam itd. Tako se moram po tolikih letih znova tnučiti z japonščino, ki sem se je naučil ob svojem prvem prihodu v misijone. Iz Japonske so
izdajalo državne zakone izven ali celo proti volji parlamenta; pač pa ima pravico, da doseže razveljavitev zakona, ki ni izraz resnične narodove volje; prav tako more doseči odpravo zakonskega odloka ali odredbe z veljavo zakona, in sicer ali celotnega zakona ali tudi samo nekega njegovega dela. Sredstvo, s katerim doseže to razveljavitev, je referendum.
KAJ JE REFERENDUM ?
Referendum je ljudsko glasovanje za razveljavljenje zakona, ki ne odgovarja volji večine državljanov. Je pa tudi zakonito demokratično sredstvo, s katerim ljudstvo preveri, če so njegovi izvoljeni zastopniki še vedno resnični glasniki ljudske volje in če je delo parlamenta ter izglasovanje novih zakonov zares izraz hotenja večine volivcev. Prav po referendumu je ljudstvo neposredno soudeleženo pri vodstvu države in pri sprejemanju zakonov o najbolj važnih problemih, ki segajo globoko v vse zasebno in javno življenje.
KDO SME ZAHTEVATI REFERENDUM ?
Ako v zelo važni zadevi parlament izglasuje zakon, ki ne odgovarja pričakovanju večine državljanov, ti smejo zahtevati razveljavitven referendum. Dovolj je, da zberejo 500.000 podpisov, in že je vlada dolžna razpisati in izvesti referendum.
Referendum služi samo za to, da se raz-
Odgovornost teologov
Beneški patriarh Luciani je napisal za vatikanski list daljše razmišljanje z naslovom: Odgovornost teologov. V njem govori o nalogah teologov in kako naj škofje spremljajo in pospešujejo njihovo delo.
Lahko se zgodi, da škofje v pretirani skrbi za pravovernost omejujejo znanstveno delo teologov. Sana se spominja primera, da so bili v bogoslovju, kjer je študiral, odpuščeni vsi profesorji, čeprav so bili izredno sposobni in tudi zvesti Cerkvi. Prav je, da dajejo pobudo škofje, a ne
mi sobratje poslali vse potrebne knjige za mašo v japonščini. Tako sem preskrbljen za prvo silo.
Za božič sem imel prvo sv. obhajilo; pristopilo je 22 gojencev, ki so bili dobro pripravljeni.
V	šoli imamo reden pouk krščanskih resnic, katehumene pa učim še posebej izven šolskega urnika. Ko začnemo pouk ob S.30, zmolimo vsi skupno, kristjani in pogani, očenaš ter zapojemo kako Marijino ali drugo nabožno pesem. Slišali bi jih, kako pojejo lepo in ubrano; je res prijetno jih poslušati. Pred mikrofonom pa stoji g. Stanko Pavlin in vso to maso dirigira ter, če potrebno, tudi vzdigne svoj glas... Zatem gredo otroci v svoje razrede tiho in disciplinirano. Med dva tisoč učenci je 182 katoličanov.
Računam, da ne bom ostal dolgo na tem mestu. Sledeč smernicam zadnjega koncila si Cerkev tudi tukaj prizadeva, da bi vodilna mesta zaupala domačinom. Tako se bo zgodilo tudi z vodstvom te šole. To je tudi prav, saj smo mi Evropejci le pomočniki domačinom do zrelosti božjih otrok.
veljavi že veljavni zakon, ne pa da se izglasuje nov zakon. Zato mu tudi pravimo »raz vel j avit veni referendum«.
Ustava sama izključuje nekatere primere, ko ni dovoljen referendum, npr. če bi hoteli razveljaviti zakon o državni bilanci, o amnestiji, davčni zakon.
KAKO POTEKA REFERENDUM ?
Pravico glasovanja pri referendumu imajo, podobno kot pri volitvah državnih poslancev, vsi volivci, ki so dosegli polnoletnost, moški in ženske. Izid referenduma je zmagovit, ako se je glasovanja udeležila absolutna večina (nad 50 %) voliv-nih upravičencev in če se je pritrdilno izjavila nadpolovična večina oddanih glasov. Referendum stopi v veljavo brž z objavo volivnega izida in ni potrebno, da bi državni poglavar uradno razglasil volivni izid.
Referendum so uvedli v italijansko ustavo že leta 1948; izvršni zakon o referendumu pa sprejeli 23. maja 1970. Zanj so glasovale vse stranke, z izjemo liberalne. Zato sprejemajo referendum, vsaj načeloma, vse stranke.
Mnenja o umestnosti referenduma se pa delijo, ko gre za konkretni primer zakona, ki naj ga referendum razveljavi. Taka deljena mnenja in tudi težki spori so nastali ob referendumu za ukinitev zakona Fortu-na-Baslini o razporoki. Toda o tem drugič.
smejo zatirati osebnih pobud. Ni ravno najboljše, da ob vsakem zmotnem zaključku takoj škof poseže vmes. Marsikaj se popravi in uredi s kritiko drugih teologov. Škofov avtoritativni poseg naj bo zadnji.
Patriarh Luciani pa svari pred teologi, ki želijo predvsem ugajati današnjemu svetu. Ni jim več merilo Bog, ampak človek. Patriarhov poseg po verjetno našel velik odmev vsaj po teoloških revijah.
Je svetost doma le v romanskih deželah?
Nizozemski jezuit Rene Mols je v Rimu objavil študijo o svetnikih, ki so bili uradno razglašeni v zadnjem tisočletju. Iz njegovih podatkov je razvidno, da 76,6' odstotkov razglašenih izvira iz Italije, Francije in Španije. Od 1.848 razglašenih je namreč 626 Italijanov, 576 Francozov in 215 Špancev. Med razglašenimi je 1.044 duhovnikov, 575 redovnikov in redovnic, 15 papežev in 214 laikov. Od neduhovnikov ali neredovnikov in neredovnic jih je bilo 79 neporočenih, 52 poročenih, 40 pa vdov oz. vdovcev. Za 43 svetnikov pa ni znano, ali so bili poročeni ali ne. Britansko otočje je po teh podatkih »dalo« 271 svetnikov, ves ostali svet pa si mora »deliti« 160 razglašenih svetnikov, kar pomeni 8,6 odstotkov.
Dne 27. januarja letos je papež Pavel VI. proglasil spet novo svetnico iz romanskega sveta. Je to katalonska redovnica Terezija Jornet Ibaz. Vse lepo in prav, toda nam Slovencem bi bilo gotovo bolj všeč, če bi že enkrat prišla na vrsto naša svetniška kandidata škofa Baraga in Slomšek!
Poljski škofje v obrambo družine
Na Poljskem je družina izpostavljena raznim nevarnostim, ki ogrožajo ali že rušijo njen obstoj. To so razporoka, splav, pretirano omejevanje rojstev in pogreše-no pojmovanje družine, ki ga širijo družbena občila in spolna vzgoja po šolah.
Poljšaki škofje so zato za nedeljo Svete Družine 30. decembra lani izdali pastirsko pismo, v katerem opozarjajo na te nevarnosti in prosijo vernike, naj se vsem tem nevarnostim uprejo. Vsekakor pa poljski škofje zagotavljajo, da večina katoliških družin še junaško izvršuje svoje dolžnosti. Starši so poklicani, da s svojim zgledom in medsebojno ljubeznijo pokažejo na pravo družinsko življenje, ki ima svojo podlago v božjih pravicah.
Domača Cerkev v Tanzaniji se krepi
Število domačega osebja je od leta 1967 dalje zelo naraslo. Časopisi prinašajo naslednje podatke: število domačih duhovnikov je naraslo od 401 na 568, redovnic od 1.400 na 2.100, katehistov od 5.970 na 6.560. V bogoslovju je sedaj 416 dijakov, leta 1967 pa jih je bilo samo 140. število katoličanov je v teh letih naraslo za približno 500.000 in znaša sedaj 2.750.000, kar je dobra petina vsega prebivalstva.
(Od našega švedskega dopisnika)
Konec preteklega meseca je švedska znanstvena akademija priredila v Štok-holmu mednarodni simpozij pod gornjim naslovom. Predavanja in posvetovanja so se vršila pod vodstvom prof. Lamaka Hul-thena, okrog katerega so se zbrali znanstveniki iz vseh delov sveta. Referatom so sledile razprave, ki so pokazale, da so mnenja učenjakov precej različna, v glavnem zaradi razlik v klimi in v stanju zalog, ki jih imajo danes posamezne dežele v energetskih virih. Učenjaki pa so si bili edini v tem, da je treba začeti uvajati dolgoročno tehnologijo, v kateri zavzema problem okolja najvažnejšo vlogo.
Za poročilo v »Katoliškem glasu« sem se odločil zaradi razglabljanja dveh referentov: Šveda, prof. Georga Borgstroma, ki že leta in leta svari svet pred grozečo katastrofo, s katero mora človeštvo računati, če bo še nadalje obdelovalo zemljo na sedanji intenzivni način s pomočjo uporabe umetnih gnojil, in angleškega ekonoma dr. E. F. Schumacherja, ki se zavzema za uporabo energij, ki človeku niso nevarne in mu bodo na razpolago, dokler bo živel na zemlji: veter, plimovanje, sonce in zemeljska toplotna energija.
Prog. Borgstrom je na podlagi najnovejših izkušenj predočil poslušalcem težke posledice sedanjega načina izkoriščanja zemlje, ki ni le negospodarsko, temveč resno ogroža okolje. Zato predlaga, da se preide na obdelovanje zemlje s pomočjo mikroflore, 'ki dovaja humusu dušičnate in rudninske spojine. Na ta način bi se uporaba umetnih gnojil lahko znatno zmanjšala. Naj omenim za lažje razumevanje, da švedska uporablja več kot 210 milijonov kg dušika samo za gnojitev svojih polj; k tej količini pa je treba prišteti še umetna gnojila, ki so namenjena za pognojen j e gozdov.
Kakor vidite je švedski kmetovalec opustil način kolobarjenja in goji le najbolj donosne kulture, tj. rž, in pšenico leto za letom. Zato pa mora dovajati zemlji znatno večje količine umetnih gnojil — z drugimi besedami dušika. Dušik pa povečuje količino nitratov v živilih, talni vodi, v rekah in jezerih z vsemi nevšečnimi posledicami, ki jih povzročajo te soli.
Angleški ekonom dr. Schumacher se je popolnoma strinjal z izvajanji prof. Borgstroma, v svojem referatu je pa obdelal predvsem vprašanje energij. Zelo ostro je obsodil enostransko usmerjenost na fosilna goriva, ki znaša v državah zahodne Evrope kar 95 %. Nakazal je alternativne možnosti, ki sem jih že omenil zgoraj.
Kar se tiče jedrske energije, smatra dr. Schumacher, da ta sploh ne pride v poštev, dokler se ne reši vprašanje nevtralizacije smrtonosnih radioaktivnih odpadkov. Pridobivanje energije s pomočjo razpadanja težkih atomskih jeder v večjem obsegu smatra on kot čisti samomor pri današnjem stanju tehnike, ker bodo ljudje prej ali slej prisiljeni, da preidejo na Bread-ov reaktor, ki krije v sebi še neprimerno večje nevarnosti.
Dr. Schumacher pa je nasproten tudi pridobivanju energije pri postopku spajanja lahkih atomskih jeder kljub temu, da ta način pridobivanja energije ne predstavlja večjih težav z odpadnim materialom; zelo resne pomisleke pa ima glede nena-
Na Vzhodu je pravoslavna Cerkev največja krščanska skupnost, ki ni združena z Rimom. Poleg te pa je še vrsta drugih, ki so zares nepravoverne, krivoverske vzhodne Cerkve. Odpad od katoliške Cerkve pri teh Cerkvah ni disciplinsko-prav-nega, ampak verskega značaja.
Na prvem mestu je treba omeniti ne-storijance. Nestorij je postal carigrajski patriarh leta 428. Ker na vesoljnem cerkvenem zboru v Efezu leta 431 ni hotel sprejeti od cerkvenega zbora razglašene verske resnice, da je bil Kristus pravi Bog in da je Marija rodila učlovečenega Boga, da je torej v pravem pomenu besede Mati božja, ga je vesoljni cerkveni zbor obsodil.
Nestorij je ostal pri nauku, da je bil Jezus samo človek in da je Sin božji prebival v Kristusu kot v svojem svetišču. Marija torej ni rodila Boga, ampak le človeka. Tudi ni priznaval izvirnega greha in je trdil, da ima človok po naravi toliko moči, da se more varovati greha in se zveličati. Potegnil je za seboj precejšnje število kristjanov. Nestorijanci so danes najbolj številni v Iraku, Siriji in v Perziji. Cerkev se trudi, da bi se nestorijanci odpovedali zmoti in se vrnili v Cerkev. Leta 1959 je ustanovila v Bagdadu posebno ko-
vadno visokih temperatur, ki nastanejo pri tem procesu, saj je treba računati z vročino, ki se lahko dvigne na 200 milijonov stopinj. Kakšen učinek bodo imele te temperature na okolje, si pa nihče ne zna predstavljati.
Božo Prevoršek
UTRIP CERKVE
Leto sv. Ambroža v Milanu
Letos slavijo v Milanu 1600-letnico, kar je bil posvečen za milanskega škofa sv. Ambrož. Razne bogoslužne in kulturne prireditve se bodo vrstile skozi vse leto. Sv. Ambrož je izvajal močan vpliv na razvoj bogoslužja. Brez dvoma ima tudi veliko zaslug, da je sv. Avguštin našel pot k resnici. Sprva ga je Avguštin hodil poslušat v milansko stolnico zaradi govorniške uglajenosti, sčasoma pa je postal pozoren tudi na vsebino Ambroževih govorov in se dal končno krstiti.
Katoliška univerza v Tokiu
Na Japonskem je ekrog 500 univerz. Od teh je okoli 100 državnih, provincialnih ali občinskih, drugih 400 je privatnih. Privatne univerze vzgajajo 75 % akademikov na vsem Japonskem. Med privatnimi univerzami imajo univerzo »Sophia« v Tokiu za eno najboljših. Vodijo jo jezuiti, ki so jo ustanovili pred 60 led. Ima šest fakultet s 25 oddelki. Sedaj ima 9.000 študentov in 750 profesorjev, od katerih je 120 jezuitov zbranih iz 26 dežel. Med temi profesorji je tudi naš rojak pesnik p. Vladimir Kos.
Največji problem te jezuitske univerze je v tem, kako naj predočijo krščansko poslanstvo mladim študentom, od katerih jih 98 % izjavlja, da nimajo nobene vere. S tečaji v filozofiji, etiki in veri, z izrednimi dejavnostmi zlasti pa z osebnim stikom skušajo profesorji predstaviti živo krščanstvo, ki je odprto za reševanje vsakdanjih problemov.
Bolgarske oblasti omejujejo splave
Tudi v Bolgariji so oblasti spoznale, da pomeni svobodni splav propad za narod. Tam je namreč že nekaj let dovoljen splav. Oblasti se že trudijo, da bi starše prepričale, naj bi vsaka družina imela vsaj tri otroke. Poročencem, ki imajo le enega ali dva otroka, pošljejo vprašanje, če menijo, da so s tem že izpolnili dolžnost do države in partije. Razume se, da se ljudje zavedajo, da pomeni takšno vprašanje skrito grožnjo.
Župnije izročajo redovnicam
Kakor v Južni Ameriki, tako so začeli tudi v Afriki izročati vodstvo župnij redovnicam ali laikom. Redovnice skrbijo za oznanjevanje božje besede in za pripravo na zakramente, vodijo razne organizacije, delijo sv. obhajilo, vodijo župnijsko administracijo. Duhovnik pride v župnijo samo od časa do časa, da daruje sveto mašo in opravi vse, kar mora in more pač opraviti samo duhovnik.
misijo, ki ima za nalogo zedinjenje nesto-rijancev s Cerkvijo.
Druga verska zmota je monofizitizem. Kalcedonski vesoljni cerkveni zbor je namreč leta 451 obsodil zmote tistih, ki so trdili, da je Jezusovo človečnost tako zelo prepojila njegova božanstvenost, da ni imel več dveh narav: božje in človeške, ampak samo božjo. Ta vesoljni zbor je jasno določil, da je verski nauk, da sta bili v Jezusu dve naravi: božja in človeška, da je bil torej pravi Bog in pravi človek. Tisti, ki tega cerkvenega nauka niso hoteli sprejeti in so ostali pri verovanju, da je imel Jezus le eno naravo in sicer božjo, so od Cerkve odpadli in ustanovili svoje Cerkve.
Najbolj so znani Kopti v Egiptu, Kopti v Etiopiji, jakobili v Siriji in armenska Cerkev. Vse te Cerkve uče, da je imel Jezus samo eno naravo. V teku stoletij so pa prevzeli še razne druge zmote.
Pripadnikov teh krivoverskih vzhodnih Cerkva je danes nekaj nad 10 milijonov. Vse te krivoverske vzhodne Cerkve so bile zelo preganjane. Mongoli, Kurdi in Turki so jih veliko pobili, zato se je v teku stoletij število njihovih pripadnikov silno zmanjšalo.
"
Misijonar Stanko Pavlin med svojim učiteljskim zborom za božična in novoletna voščila. Letos se je kitajsko novo leto pričelo 23. januarja.
OKNO V DANAŠNJI SVET
Kaj dela misijonar Stanko Pavlin ?
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiijiiiiiiiiiiiii,um,Humu
Krivoverske vzhodne Cerkve
Zadnjič smo omenili le nekatere sestavke, ki jih najdemo v letošnjem koledarju Goriške Mohorjeve družbe. Pa jih je še cela vrsta, ki zaslužijo našo pozornost in branje.
Tako je zelo tehten spis dr. R. Klinca »Današnje poslanstvo Goriške Mohorjeve družbe«. Bistvene misli so naslednje: GMD se ne sme samo poglabljati v našo preteklost, temveč mora v današnji potrošniški dobi vzbujati in gojiti smisel za duhovne vrednote.
Druga naloga Družbe je pospeševati medsebojno strpnost, sožitje in narodno slogo. že sv. Avguštin je v svojem času postavil načelo: »V potrebnem edinost, v dvomu svoboda, v vsem pa ljubezen.« Mi bi morali biti edini v verskih in narodnih vrednotah, ki so nujno potrebne za obstoj naše manjšine; v spornih zadevah naj vlada svoboda mnenja, a v vsem ravnanju naj nas vodi ljubezen. Sv. Avguštin je to ljubezen (caritas) še bolj opredelil z besedami: »Pobijajte zmote, a ljubite tiste, ki so v zmoti.«
Tretje poslanstvo Družbe, pravi dr. Klinec, je ohranitev naše besede. Narod brez Svojega jezika, brez svoje besede, ni več narod. Mrtev je, ker nima več svoje duše. Četrta naloga Družbe je skrb za družino m mladino. Zdrava družina je temelj naroda. Žal je tudi našo družino zajel val potrošniške miselnosti. V ikrizi je tudi mladina. Išče svojo novo pot. Treba jo je pri tem podpreti, da se bo vcepila na jasna verska, moralna in narodnostna načela.
Dr. Klinec pravilno poudarja, da je vsak najmanjši napis, vsaka zapisana molitvica ali pogodba v slovenščini iz preteklosti priča našega obstoja in prisotnosti. Zato neutrudno išče po arhivih, da bi našel kaj pomembnega iz naše zgodovine. V gori-škem nadškofijsikem arhivu je tako našel slovenske izpitne sestavke iz leta 1809. Izpite so polagali duhovniki in nekatere naloge so pisane v slovenskem jeziku. Bilo je to v času francoske zasedbe naših krajev. To listino dr. Klinec v letošnjem koledarju objavlja.
Roman Rus je napisal dva članka, ki se nanašata na vatikansko radijsko postajo in njen slovenski program ter na nova vrata vatikanske bazilike. Slovenska redakcija vatikanske radijske postaje je pričela delovati leta 1948. Oddaja je vsak dan ob 19h in traja petnajst minut.
Potem najdemo poročilo o dveh naših pomembnih zavodih: o »Slovenita« v Rimu piše dr. M. Jezernik, o Zavodu svete Družine v Gorici pa dr. Klinec.
Bivši dekan v Komnu Viktor Kos obširno opisuje težko življenje naših Kraševcev, ki so jih Nemci po požigu Komna in Rihemberka (sedaj Branika) preselili v taborišča na Bavarskem. Kos pravi, da so se Bavarci izkazali za dobre ljudi in našim internirancem pomagali, kolikor so mogli.
Skrb za naše izseljence je prikazana v članku msgr. I. Kunstlja in v članku dr. Felca »Slovenci in njihovi duhovniki v Nemčiji«.
Ko sem čital sestavek prelata Alojzija Tunka iz Beograda o duhovniku vzhodnega obreda Atanasu Ivanovu, sem se tudi sam spomnil tega gorečega duhovnika. Spoznal sem ga pred leti v Zagrebu na neki katoliški prireditvi. Msgr. Turk piše o njem: »Zaobljubil se je, da se po zgledu starozaveznih nazirejcev ne bo strigel in ne bril. In držal je ta sklep do smrti.« Se danes ga imam pred očmi. Imel je dolgo častitljivo brado in lase, ki so mu padali po hrbtu do pasu. Sin pravoslavnih staršev je ostal zvest idealu zedinjenja, čeprav je moral zaradi tega marsikaj v življenju prestati. Umrl je 11. aprila 1973.
Aktualen je spis prof. Maksa Šaha »Ob 25-letnici Izraela«. Fervidus (Ludvik Zor-zut) v članku »Pod rimsko-soškimi arkadami« raztolmači latinski napis na marmornati plošči, ki je vzidana na pročelju larne cerkve v Kojskem.
Prof. A. Tul predstavi ob 500-letnici rojstva Nikolaja Kopernika njegovo življenjsko delo, tj. njegov nauk, da je Sonce, ne pa Zemlja središče našega osončja.
Rajko Pavlovec razlaga v spisu »Vasici Medana in Kožbana v geološkem strokovnem izrazoslovju« zemelj siko sestavo naših Brd. Taki poljudni sestavki so zelo koristni in potrebni. Vse premalo poznamo našo »sončno Goriško« s stališča naravoslovnih ved.
S posebnim zanimanjem sem prebral tudi članek Frana Juriševiča »Ob stoletnici pošte v Dolini«. Juriševič nas opozarja na važnost poštnih žigov in razglednic za našo zgodovino, saj najdemo na žigih tudi slovenska imena naših krajev. Šele s kra-
ljevim dekretom št. 800 z dne 29. marca 1923 so bila slovenska krajevna imena zamenjana z novo uvedenimi italijanskimi.
Naj opozorim še na izčrpni pregled, ki ga nudi koledar o prosvetno-kulturni dejavnosti katoliško usmerjenih Slovencev na Goriškem. Ta pregled najbolj priča, da so še daleč časi, da bi se moglo o tukajšnjih Slovencih reči: »Umreti hočejo«. Ne, mi hočemo živeti iz svetlih tradicij naših prednikov ter jih prenašati v nove rodove, kajti Slovenci smo in hočemo ostati.
Letošnji koledar je tako znova častno in odlično opravil svoje poslanstvo pri utrjevanju narodne zavesti med našim ljudstvom, zato naj ne obleži kje v kotu ali na polici, temveč se ponovno in ponovno
Gioacchino Rossini je bil nedvomno originalna osebnost. Med velikimi skladatelji spada med tiste, bolj redke, ki so uživali v življenju precejšnje blagostanje in niso imeli hudih borb in težav. Znano je, da je bil komponist iz Pesara nagnjen k užit-vanju zemskih dobrot, saj nosijo še danes nekatere jedi njegovo ime. Tudi osebno je bil bolj vajen udobja. Biografi o njem pripovedujejo, da je marsikdaj skladal kar
v	postelji. Če mu je slučajno notni list zdrknil na tla, ga ni pobral. Raje je zložil novo melodijo... Zato je tudi razumljivo, da je Rossinijeva glasba polna vedrine in življenjskega optimizma ter poskočnega duha, kar nič ne zmanjšuje veličine tega mojstra komične opere.
In prav v ta okvir se uvrščajo dela, ki preživijo svoj čas ter s tem doikažejo svojo trajnost in vitalnost. Vse to lahko pripišemo tudi Rossinijevi operi »II Turco in Italia«, s katero so letos odprli operno sezono v Comu. To delo je sicer med skladateljevimi manj znanimi, a ne zato manj svežimi in zanimivimi operami. Melodio-znost in svežina napevov, recitativna tehnika, sama komičnost dejanja z zapletom m razpletom — vse se prijetno veže v celoto. Opera je doživela svoj krst v milanski Scali leta 1814, a tedaj ni žela navdušenja pri občinstvu. Šele v kasnejših letih so ji spet dodelili pravo mesto v celotni Rossinijevi produkciji.
Mesto Como že nekaj let prireja poleg znanega jesenskega festivala »Autunno mu-sicale« tudi zanimivo zimsko operno sezono. Zelo posrečena je izbira del, saj nudi poleg najbolj znanih tudi manj izvajane in vendar lepe opere. Tako so bili letos na sporedu še Bellini (Mesečnica), Puccini (Boheme) ter Britten (The Turn of the Screw). Poleg tega dopolnjuje to operno sezono še vrsta koncertnih prireditev za šole.
V	prej omenjeni Rossinijevi operi je nastopila vrsta dobrih solistov. Operni orkester (ki ga sestavljajo člani dveh priznanih milanskih orkestrov, »I Pomeriggi Mušicah« in »Angelicum«) je krepko vodil dirigent Riccardo Chailly. Zborovodja je bil Roberto Goitre, režiral pa je Luciano Silvestre. Na splošno je treba pripomniti, da je opera doživela lep uspeh, k čemur je poleg glasbenega in režijskega dela prispevala tudi efektna scenska oprema.
a. b.
Iz Beneške Slovenije
Predavanje v študijskem krožku »Nediža«
Benečanski kulturni dnevi, ki jih prireja študijski krožek »Nediža« iz Špetra Slo-venov, se lepo nadaljujejo in dvoranica v hotelu »Centrale« v Šikrutovem pri Št. Lenartu je vedno prenatrpana.
V	petek 18. januarja je predaval dr. G. Battista Pellegrini, profesor glotologije (jezikoslovja) na padovanski univerzi, o slo-vansko-romanskih stikih posebno v Beneški Sloveniji. Predavatelj se že vrsto let ukvarja s proučevanjem stikov med sosednjimi jeziki, istočasno pa izdaja znani furlanski slovar, v katerem je zastopana tudi beneška slovenščina.
Predavatelj je najprej prikazal pokrajine, v katerih se stikajo slovanski in romanski narodi, nato je prešel na slovanski vpliv na romunščino ter na slovenski vpliv v Istri in Furlaniji. V Furlaniji je našel mnogo slovenskih krajevnih imen, v Benečiji pa več furlanskih, ni pa mogoče dognati, ali je bilo prej slovensko ime ali
Sv. Ivan
Zadnjo nedeljo v januarju, ob zaključku molitvene osmine, je priredilo ACM v naši župniji zelo lepo uspelo ekumensko slovesnost. Ob 16. uri je bila vzhodna liturgija v cerkvi z nagovorom prelata Alojzija Turka in s petjem znanega ekumenskega zbora pod vodstvom Z. Hareja.
Dve uri pozneje pa je bila prireditev v Marijinem domu. Tudi tu je govoril prelat Turk. Njegovo predavanje nam je osvetlilo ekumenski problem v čisto novi luči. Pokazal je, da je odveč vsak pesimizem, problem zori počasi, toda vidno. Zelo številni poslušavci so hvalili njegovo predavanje, ki nam je posredovalo nova gledanja o
furlansko-romansko. Poudaril je, da bi se Furlani ne smeli bati priznati, da je slovenščina vplivala na furlanščino in obratno, ker se to dogaja pri vseh narodih, ki živijo v soseščini. Predavanje je bilo izčrpno in je številnim izobražencem obeh narodnosti veliko povedalo in jih spodbudilo k medsebojnemu sodelovanju.
Med poslušavci so bili znani beneški duhovniki Cenčič, Lavrenčič, Markič, Birtič in drugi, nekaj Tržačanov, veliko domačih izobražencev obeh narodnosti in dijakov špeterskega učiteljišča. Po predavanju je bila živahna razprava, med katero se je pokazala skrb vseh, da bi čim več napravili za kulturni in gospodarski dvig Beneške Slovenije.
Vsa dosedanja predavanja bo izdal študijski krožek Nediža v dvojezični knjigi. Krožek je tudi razpisal nalogo »Naša vas« za otroke osnovnih šol; napisana mora biti v beneškem narečju in najboljše bodo nagrajene.
» Mladika «
Te dni prihaja v naše domove prva letošnja številka »Mladike«. Revija stopa v 18. leto življenja in se žilavo prebija skozi težave, ki mučijo ves tisk v državi, zlasti pa še slovenskega. Novo opremo reviji za tekoči letnik je oskrbel E. Žerjal, prav tako pa tudi v uredniškem odboru opazimo nekaj novih imen. To pomeni, da se revija pomlaja in si tako zagotavlja življenje z novimi močmi, obenem pa je ta pojav hvalevreden, ker se tako šolajo no-
vi	rodovi.
Revija ima vsa leta bolj ali manj ustaljeno obliko, vendar tako, da lahko vsakdo najde nekaj, kar je posebno zanj. Načelni in aktualni članki, literatura, pesmi, pogled v preteklost in sedanjost v svetu, pri nas in v naših družinah. Nekoliko pikrosti in šal poživlja vsako številko. Tudi to je potrebno prav tako kot ilustracije. Skratka lahko rečemo, da je Mladika verna slika našega življenja, naše zmogljivosti in žilavosti, pa tudi poguma.
Načelne članke so za to številko prispevali Saša Martelanc o narodnosti in o značaju narodov, Anton Kacin nam predstavlja like naše preteklosti in nadaljuje življenje in delo pokojnega Virgilija ščeka, literaturo so objavili Lev Detela, Tončka Curk, Zora Tavčar in Ester Sferko, pesmi pa objavljata Milena Merlak in Marička Šušteršič.
V	zrcalo časa posegajo Slovenski kulturni klub, ki objavlja pismo deželnemu šolskemu skrbniku o prepovedi slovenskega pouka v Benečiji, Ferdi Mikac podaja sliko življenja na italijanskih univerzah, Maks šah objavlja številčne podatke o naših šolah na Goriškem in Tržaškem za tekoče šolsko leto, Martin Jevnikar pa seznanja svet in domače okolje o dosežkih zamejske in zdomske literature. Za zaključek je še nekaj poročil o predavanjih v Društvu slov. izobražencev in ocene o razstavi gotske plastike.
Novost v tej številki so pisma o aktualnih vprašanjih. Pisma so sicer brez odgovorov, a opozarjajo bralce na vprašanja, s katerimi se dnevno srečujejo. Tudi »Cuk na obelisku« ima svojo pomembno vlogo in dokazuje, da verno bdi nad našim, zlasti političnim dogajanjem.
Želimo, da bi Mladika, kljub porastu cen, ostala pri življenju in rasla iz leta v leto, in da bi si osvojila čim več bralcev, naročnikov, kupcev, sodelavcev in podpornikov.
M. š.
ekumenizmu. Med prireditvijo je zopet pel ekumenski zbor. Sledilo je skioptično predavanje o lanskem ekumenskem potovanju v Bolgarijo gdč. Ivanke Furlan kot zelo zanimiv in poučen zaključek.
Svetoivanska konzulta
Pod predsedstvom novega predsednika Mira Opella se je prejšnji teden sestala svetoivanska konzulta, ki je imela na dnevnem redu več aktuainih točk. Predsednik Opelt je spregovoril v slovenščini, kar je seveda razburilo nekatere, ki jim še zdaj ne gre v glavo, da na Tržaškem živita dva enakovredna naroda, ki imata enake pravice in dolžnosti.
Deželni natečaj
Dežela Furlani j a-Julijska Benečija je razpisala dva natečaja, in sicer enega za 7 mest tehničnega svetnika v staležu inženirjev in arhitektov, drugega pa za 9 mest svetnika za pravno-upravno službo. Prošnje za pripustitev k natečaju je treba vložiti do 21. februarja. Podrobnejše informacije na sedežu deželnega odbora ali pa v uradnem vestniku dežele.
Podjetje »La Carsica« ter odškodnina prebivalcem Domja
V	deželnem svetu je naš svetovalec dr. Drago Štoka sprožil dve aktualni vprašanji: gre za ureditev podjetja »La Carsica« ter za odškodnino prebivalcem Domja, ki jih je prizadelo miniranje hriba sv. Roka za gradnjo tovarne GMT.
Glede podjetja »La Carsica« je svetovalec Slovenske skupnosti najprej ugotovil, da so vozila v slabem stanju, kar predstavlja nevarnost za potnike. Predlagal je nato, naj dežela napravi vse, kar je v njeni moči, da preide čimprej proga, ki jo sedaj upravlja omenjeno podjetje, v roke javne uprave oz. tržaškega podjetja Acegat. Zahteval je nato od dežele, da uredi ves problem javnih prevozov, in sicer po vsej deželi ter izvede publicizacijo vseh prog, ki jih zdaj upravljajo privatne družbe.
Odbornik Cocianni je v odgovoru dejal, da se je deželni odbor zavzel za čimprejš-
Vse Slovence, kakor tudi določen del italijanskega življa, je vest o prepovedi pošolskega pouka slovenskega jezika hudo prizadela. Ta prepoved nas namreč — vsaj starejše — spominja na tisti zloglasni:
»Qui si parla soltanto italianol«.
V	letu 7973 bi se kaj takega ne smelo Zgoditi, tudi zaradi ugleda države, v kateri Slovenci živimo kot manjšina ne! Ta prepoved je nekje — vsaj po mojem mnenju — hujša od uničevanja dvojezičnih tabel na Koroškem. Na Koroškem so se namreč razdivjale nahujskane množice, v Benečiji pa odgovorni organi, oz, oblasti. Množica nima čuta odgovornosti, ko je nahujskana, oblasti pa ga morajo vselej imeti, saj so prav zato postavljene na vrh.
Slovenci v zamejstvu smo močno dvignili svoj glas, tako proti metanju na tla dvojezičnih tabel na Koroškem, kot sedaj proti prepovedi slovenščine v Benečiji, ker smo pač za take stvari najbolj in tudi krvavo občutljivi. Vse naše politične in kulturne organizacije so protestirale, naš deželni svetovalec dr. Stoka je v imenu Slovenske skupnosti vložil zelo ostro interpelacijo, ves naš tisk, študentje in naša inteligenca, vsi smo zakričali; tudi nekatere italijanske organizacije in stranke so se nam pridružile, celo DC je v videmski pokrajini napravila svoj »distinguo« v zvezi z afero pošolskega pouka v Benečiji.
Vendar pa smo skeptični: po vsem protestiranju bomo čez nekaj časa spet sami, na to zadevo se bo pozabilo (tako kakor se je že skoro pozabilo na afero podiranja dvojezičnih tabel na Koroškem!), višji interesi bodo pač šli prek naših pravic, protestov, kričanja, žalosti, narodne tragedije! Narodne tragedije, da!, ker nam je še danes — kot morda edinemu narodu v Evropi — prepovedano učenje materinega jezika, tako kot to predvidevajo ustava, deželni statut, mednarodne konvencije, morala, božji in naravni zakoni.
Čez čas bomo ostali sami z grenkobo v ustih, ker pač čas gre naprej in razni mednarodni interesi, dialogi, mirno sožitje itd., za!itevajo svoje žrtve, največkrat v vprašanjih manjšin samih. Vendar pa se vprašujemo:
SLOVENSKA PROSVETA V TRSTU
prireja
ob slovenskem kulturnem prazniku
PREŠERNOVO PROSLAVO
v ponedeljek, 11. februarja ob 20.30
v dvorani Slovenske prosvete ul. Donizetti 3, I. nadstropje
Spored:
n Spoved lučnim bratom — monotragedija o Prešernu;
■ Radijski oder: koncertna izvedba Mrakove dvodejanke;
■ nastop cerkvenega pevskega zbora od Sv. Ivana;
■ priložnostni govor;
■ podelitev nagrad literarnega natečaja »Mladike«.
Vljudno vabljeni!
njo rešitev vprašanja podjetja »La Carsica«, in sicer tako, da se prekličejo javne koncesije podjetju in da prevzame njegove proge tržaško mestno podjetje Acegat. V ta namen je prav te dni določil deželni odbor večjo vsoto denarja za zadovoljivo rešitev tega problema, ki zaskrblja velik del tržaškega in kraškega prebivalstva.
Naslednje vprašanje svetovalca dr. Štoke pa se nanaša na škodo, ki so jo okoli leta 1970 utrpeli prebivalci Boljunca, Doline, Boršta, Ricmanj in Domja, ko so bile njih hiše poškodovane ob gradnji tovarne GMT. čeprav so nekateri izvedenci že ugotovili napravljeno škodo, niso prizadeti prebivalci doslej še prejeli upravičene odškodnine. Zato vprašuje svetovalec Slovenske skupnosti, kaj misli dežela napraviti, da se prizadetemu prebivalstvu čimprej popravi storjena škoda.
Urediti je treba prevozništvo v dolinski občini
V	dolinski občini upravlja javne prevoze podjetje SAP. Storitve tega podjetja pa niso zadostne. Tako se dogaja, da so ob nedeljah razne vasi brez vsake avtobusne zveze, kar povzroča veliko nejevolje.
O tem problemu je spregovoril v deželnem svetu dr. Štoka, svetovalci Slovenske skupnosti pa so o tem problemu seznanili tudi deželnega odbornika za prevoze Co-ciannija. Upati je, da se bo vprašanje uredilo v zadovoljstvo predvsem prebivalcev Mačkovelj, Prebenega, Ricmanj in Boršta.
1. Če se enemu delavcu zgodi v tovarni krivica, gredo sindikati in njegovi kolegi demonstrativno v stavko, oz. glasen protest, in prav je tako! Za slovenski pouk v Benečiji se sicer italijanske stranke, tudi tkzv. napredne, zavzemajo, v dejanjih pa nočejo niti ene ure stavke oz. krajše poulične manifestacije v prid pošolskemu poučevanju slovenščine v Benečiji, kaj šele za slovensko šolo v teh krajih!
2. Jugoslovanska vlada, pa tudi vlada SR Slovenije, ne črhneta v zvezi s prepovedjo pošolskega pouka v Benečiji niti besedice! Res, da protestirajo razni jugoslovanski (v glavnem slovenski) časopisi, razne zveze, komisije v okviru izvršnega sveta SRS, morda SZDLS itd. Toda to so forumi, ki v svetu pač pomenijo, kar pomenijo! Kot v Jugoslaviji relativno malo pomeni, kar piše recimo »II Piccolo«, oz. »Corriere del-ia sera«, oz. kulturne in podobne organizacije, ker pač Jugoslavijo zanimajo le uradni protesti obstoječe vlade, kot obratno tudi v Italiji.
Samo odločen, jasen poseg jugoslovanske in slovenske vlade bi vplival na italijanske oblasti, da bi uvedle vsaj pošolski pouk slovenščine v Benečiji. Vse drugo je zamuda časa, oz. burkanje javnega mnenja skoro brez uspeha. Toda ne slovenska ne jugoslovanska vlada nista sedaj enega koraka napravili v zvezi s pošolskim poukom v Benečiji! In vendar bi morali takoj uradno protestirati in napraviti primerne korake tudi v okviru Združenih narodov.
Tako pa smo spet ostali sami, kot vse prevečkrat v tej povojni dobi, ko gre Jugoslaviji predvsem za strankarsko razdvojenost Slovencev v Italiji in za vključevanje v italijanske stranke!
Prepoved pošolskega pouka slovenščine v Benečiji je še en dokaz, kam pripelje vključevanje v italijanske stranke, žal zelo žalosten dokaz. Večkrat sc čudimo, kako ni stara Jugoslavija nič ukrenila, da bi zamejske Slovence branila pred fašističnimi napadi; danes se prav tako čudimo, da žal gre po isti poti tudi nova Jugoslavija.
vrne v naše roke.
(Se bo nadaljevalo)
Stojan Brajša
    milimi   mi  ........................................................
PobmhIiio idkritie komične oiere
llllllllllllllllllllllllllllllllIlllllIllIllIllllillllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllltllllllllllllllllllllllllHIIIIlIlIllIlIlIllIllIlIllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllll
Pošolski pouk v Benečiji in Jugoslavija
Dva uspela koncerta
V	četrtek 24. januarja je bil v cerkvi sv. Ignacija v Gorici 'koncert slovenskih solistov, v nedeljo 3. februarja pa je v Katoliškem domu nastopil Komorni zbor Nova Gorica. Oba koncerta je priredilo SKPD »Mirko Filej« iz Gorice.
Na koncertu slovenskih solistov so nastopili sopranistka Nada Vidmarjeva, al-tistka Bogdana Stritarjeva, tenorist Ludvik Ličer in organist Hubert Bergant. Spored je bil zelo bogat in izbran: obsegal je arije iz oratorijev in kantat, samospeve in orgelske skladbe. V vokalnem delu koncerta je prevladoval J. S. Bach. Poleg njegovih skladb smo poslušali še po eno Stradello-vo in Handlovo arijo ter en Haasov in dva Beethovnova samospeva. V instrumentalnem delu so bili zastopani Langlais, Alain in Liszt.
Stritarjeva in Vidmarjeva, znani operni pevki, sta navdušili vsaka po svoje: prva z bogato obarvanim in dognanim izražanjem, druga s fino in do kraja izdelano interpretacijo. Posebno lepe so bile Bachove skladbe Na veliki petek in O ljubezni do Jezusa (Stritarjeva) ter Sreča v Gospodu in Hrepenenje po smrti (Vidmarjeva). Izvajanje obeh solistk, zlasti Stritarjeve, je prišlo do polnega izraza v zelo akustični baročni cerkvi. Tenorist Ludvik Ličer je z virtuozistično tehniko zapel Bachovo arijo iz Božičnega oratorija, lepo pa je izzvenela tudi arija iz Handlovega oratorija Juda Makabejec in oba Beethovnova samospeva.
Prof. Hubert Bergant je znova osvojil goriško občinstvo. Izvajal je zanimivi skladbi dveh sodobnih francoskih skladateljev: Dialogue sur les Mixtures J. Lang-laisa in Litanies J. Alaina. Suvereno obvladanje instrumenta in bogata registracija sta dali obema skladbama poseben sijaj. Izreden glasbeni užitek je nudil Lisztov Preludij in fuga na B-A-C-H. V tem mogočnem in blestečem delu je Bergant spet potrdil svojo izredno tehnično in izrazno zmogljivost. Prof. Bergant je spremljal tudi vse solistične točke.
Nedvomno je bil četrtkov koncert na visoki umetniški ravni in je poslušalce obogatil z vrsto umetnin iz svetovne glasbene zakladnice.
* * *
Komorni zbor Nova Gorica, ki ga vodi Stefan Mavri, nas je na nedeljskem kon-
Vsakoletni redni občni zbor štandreške-ga Kmečkega društva se je vršil v soboto
2.	februarja in se ga je udeležilo lepo število članov. Prisotnost Kmečkega društva v štandreški skupnosti postaja iz leta v leto pomembnejše zaradi odločnih nastopov proti razlaščanju štandreške zemlje in zaradi kulturnega delovanja.
Ta važna vloga štandreškega Kmečkega društva je razvidna tudi iz poročil, ki sta ju podala predsednik in tajnik. Predsednik Vladimir Zavadlav je v svojem poročilu povedal, da je društvo poskrbelo za nakup večje količine umetnih gnojil, raznih strupov proti koloradskemu hrošču, nakup slame, semenske pšenice, krompirja in drugih kmečkih potrebščin, vse to seveda po znižani ceni.
Na pobudo Kmečkega sindikata se je društveni odbor udeležil protestnega zborovanja v Trstu, ki je bilo lani v marcu. Kmetje so protestirali proti krivičnemu razlaščanju zemlje. Dne 6. septembra 1973 je bila delegacija štandreških kmetov na goriškem županstvu in zahtevala od župana, naj se ukinejo razlaščanja štandreške zemlje in naj se spremenijo načrti nekaterih objektov, ki ogrožajo obstoj kmetijstva na štandreških tleh. Na predloge in zahteve štandreških kmetov je župan odgovoril, da se mora ravnati po regulacijskem načrtu in da bo lahko le deloma ustregel zahtevam štandreških kmetov. S takim odgovorom seveda štandreški kmetje niso zadovoljni.
V	decembru 1973 se je vršil nov sestanek v župnijski dvorani v Standrežu, katerega se je udeležil deželni odbornik za kmetijstvo dr. Tripani, direktor kmečkega sindikata ter gorišiki občinski odbornik dr. Paulin. Prisotni so bili tudi najvišji funkcionarji deželnega odbomištva za kmetijstvo. Kmetje so odborniku Tripaniju pri-
certu razveselil s pestrim in zanimivim sporedom. Prvi del je obsegal dve Mavri-jevi skladbi za ženski zbor na besedilo Srečka Kosovela, dve Gallusovi skladbi in pet narodnih pesmi v priredbi raznih avtorjev. V drugem delu smo poslušali Dolarjev »Miserere mei Deus«. Solisti so bili Stana Stanič - sopran, Dolores Budal - alt, Ludvik Ličer - tenor in Zdravko Rifelj -bas.
Zbor je dokaj disciplinirano in dognano odpel svoj program, čeprav bi v nekaterih skladbah pričakovali večjega elana. Vsekakor se je goriškemu občinstvu častno predstavil. V Tomčevi Kaj ti je, deklica in Mirkovi še rož'ce so žalovale se je podajanje zbora in solistov zlilo v prijetno ubranost. V Hubadovi Luna sije so pevci izrazili vso preprostost in milino, ki sta glavni značilnosti te skladbe. Tudi ženski zbor se je v obeh Mavrijevih pesmih — Žalostna deklica in Dežek pada v polja — lepo izkazal.
»Miserere mei Deus« Janeza Krstnika Dolarja je precej zahtevna skladba v Ikan-tatni obliki. Tu in tam kaže na tuje vplive, zlasti Monteverdijeve. V tem delu je Komorni zbor dokazal precejšnjo pevsko tehniko. Boljša dinamična gradnja pa bi dala tej lepi in veličastni skladbi še večjo razgibanost. Zelo prijetno je bilo koncer-tantno prepletanje solistov, zbora in orgel. Med solisti je izstopal tenorist Ličer, vendar so tudi ostali lepo izpeljali svoje vloge. Spretna orgelska spremljava prof. Berganta je obogatila Dolarjevo delo.
Zboru, solistom, orgelskemu mojstru in seveda dirigentu je goriško občinstvo izrazilo odobravanje in zasluženo priznanje.
V	koncertnem listu je dirigent Štefan Mavri med drugim zapisal, da je »...vokalna glasba na Goriškem doma; zgodovinski viri pričajo, da je prav Primorska največ prispevala v zakladnico glasbene kulture na Slovenskem. Gojiti tedaj zborovsko petje in ga še naprej razvijati, je in mora biti tudi v prihodnje sestavni del našega kulturnega poslanstva.«
Ob takih in podobnih koncertih se poraja želja, da bi glasba in zlasti zborovsko petje še naprej združevali naše ljudi tostran in onstran meje ter omogočali medsebojno spoznavanje, obenem pa naj bi pomagali ohranjevati našo besedo na tem koščku slovenske zemlje.	I.	b.
kazali kritično stanje njihovih kmetij in zahtevali ustrezne ukrepe od strani deželne uprave, predvsem kar zadeva uporabo letališča v kmetijske namene. Iz predsedniškega poročila je razvidno, da se je odbor aktivno udeležil borbe za ohranitev slovenske zemlje in da bo ena izmed nalog novega odbora nadaljevanje boja proti krivičnim odvzemom naše zemlje.
Društveni tajnik Emil Cingerli je prikazal enoletno delovanje odbora, ki se je dvanajstkrat sestal na rednih sejah. Društvo šteje 60 članov. Glede kulturnega delovanja je tajnik Cingerli poročal o uspeli prireditvi ob proslavi kmečkih puntov, ki
V	nedeljo 17. februarja bo v veliki dvorani Katoliškega doma v Gorici
NASTOP MLADINSKIH ZBOROV
Peli in rajali bodo otroci iz Gorice in iz vasi. Začetek ob 15.30. Vsi lepo vabljeni!
je bila 6. maja na športnem igrišču ob cerkvi in na kateri je štandreško Kmečko društvo aktivno sodelovalo.
Skupno s PD »Štandrež« je priredilo »Praznik špargljev« 19. in 20. maja 1973. Program je bil zelo pester in zanimiv ter je privabil veliko občinstva. Društvo je poskrbelo tudi za primerno proslavo zahvalne nedelje.
Blagajniško poročilo je podal Dušan Brajnik; revizorji so poročilo odobrili. Sledile so volitve in novi odbor sestavljajo: Cvetko Brajnik, Dušan Brajnik, Rudi Budal, Emil Cingerli, Stano Cingerli, Savo Hoban, Jožef Pavletič, Danilo Paulin, Emil Paulin, Rado Paulin in Vladimir Zavadlav.
Svetoletna spokorna pobožnost
Na prvo postno nedeljo 3. marca popoldne ob 4. uri bo v goriški stolnici svetoletna spokorna pobožnost za slovenske vernike. Sv. oče je zlasti poudaril, da je prvi namen svetega leta, ki smo ga v adventu začeli prav preusmeritev našega življenja k bolj zavestnemu krščanskemu življenju. Prvi korak k temu pa je prav zavest, da smo pred Bogom grešniki. In k temu nas hoče spodbuditi ta spokorna pobožnost. Vabljeni vsi!
3. predavanje na tečaju za odraslo mladino
Vzgojni tečaj za odraslo mladino poteka v zadovoljstvo vseh udeležencev. Preteklo soboto 2. februarja je predavala ga. Majda Musek iz Ljubljane. Ob začetku se je sama predstavila: socialna delavka z nedokončano medicinsko fakulteto in posebnimi kursi v Parizu ter kar še največ velja, z dolgoletno prakso pri delu z mladimi in za mlade. Govorila je, risala diagrame, krivulje, trikotnike in ko je končala, smo se začudili: Kaj je že končala? Toda govorila je poldrugo uro. Predavatelj, 'ki uspe tako dolgo prikovati poslušalce s svojo besedo, pomeni, da jim ima kaj povedati in da jim zna tudi prikupno povedati. Majda Musek je imela kaj povedati o odnosu med fantom in dekletom ali o ljubezni med mladimi, toda znala je tudi živo povedati. Škoda, da je niso slišali še drugi mladi in tudi starši ter vzgojitelji. Veliko bi tudi oni odnesli.
Prihodnje predavanje bo imel v soboto
9.	februarja dr. Marjan Šef.
Seja Kmečko delavske zveze v Števerjanu
V ponedeljek 4. februarja se je sestal odbor števerjanske Kmečko delavske zveze na redni seji. Jedro posveta je predstavljala vrsta problemov uprave števerjanske občine, in zato je odbor sprejel več sklepov v tem smislu.
Diskusija je tekla še o gradnji novega šolskega poslopja, o pouku na celodnevni šoli ter o gradnji ljudskih stanovanj, o čemer je poročal prisotni g. župan.
Dotaknili so se problema širše skupne politične organizacije demokratičnih Slovencev na Goriškem.
Ob koncu je odbor izrazil protest proti hudi diskriminaciji, katere so bili deležni beneški Slovenci v občini Brdo v Terski dolini, iko so jim oblasti prepovedale pouik v materinem jeziku.
Š P # R T
Kam ploveš, Olympia?
Po štirih prvenstvenih tekmah lahko napravimo kratek obračun. Kratek zato, ker ni drugega povedati, kot da je 01ympia na dnu. Moralno namreč. Fantom manjka vse in jim gre tudi vse narobe. Imajo široke zmožnosti. Pokazati pa ne morejo ničesar. Bomo videli, kdaj se bodo zbudili iz otopelosti. Tako slab vtis, kot so ga napravili prejšnjo soboto pri gledalcih, je menda težko ponoviti.
V štirih tekmah so torej zbrali le dve točki in tri zaporedne poraze: v Margheri, v Legnagu in zadnjega celo v Gorici proti skromnemu Rovigu z 1 : 3. Zmagali so v prvem setu in pustili ostale tri nasprotnikom. Kako je bilo z igro zna povedati vsakdo, ki jo je prišel gledat. Najbolj žalostno je to, da ne znajo brzdati jezika, in se med seboj obsipavajo z opazkami ter zgubljajo živce. Kje je temu vzrok? Verjetno premajhna odločnost trenerja in kapetana, ki ne nastopita, kadar bi bilo treba, oziroma že pred začetkom tekem.
V soboto 9. februarja zgodaj popoldne se bodo fantje odpravili v Verono z osebnimi avti. Srečali se bodo s Ferronijem. Vendar jih za nekaj prosimo: če jim sreča vnovič ne bo mila, naj ne zvračajo krivde na dolgo pot, kajti igralci iz Roviga so tudi imeli za sabo težavno vožnjo, a so se v Gorici dobro in disciplinirano postavili.
DAROVI
V spomin pokojnih staršev darujejo sestre Stopar iz Trsta za Katoliški glas in za Makedonijo po 5.000 lir.
Justina Zuodar, Como, daruje za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče, za slovenske misijonarje in za sklad Katoliškega glasa po 2.000 lir.
Za sklad Katoliškega glasa: N. N., Pod-gora, 6.000; M. M. 1.000 lir.
Za Mariianišče na Opčinah: namesto cvet ja na grob Rudolfa Sosiča družina Vincenca Miliča 5.000; N. N., Barkovlje, 6000 1.
V spomin pok. Buzečanove mame daruje Radijski oder po 10.000 lir za sklad »Katoliškega glasa«, »Mladiko« in »Pastirčka«.
Za podobo brezjanske Marije v Nazaretu: Meri Melcer 2.000 lir.
„ Pastirček “ št. 5
Ta številka prinaša vsakega nekaj. Ker je februar mesec pustnih zabav, so omenjene pustne šeme. O februarju govori tudi pesmica Zore Saksida »Februarska«. Ista je priobčila še dve pesmi »Ko sonček za hribček gre« in »Mačice v vrbinju«, medtem ko je Ljubka Šorli prispevala pesem »Čudna uganka«.
Poleg treh zgodb v nadaljevanjih najdemo zgodbo o deklici Zvonki, ki je bila kaznovana za svojo laž izpod peresa Zore Saksidove, pa o sosedovi Ančki, ki ni spoštovala sedmega skavtskega zakona ter spis Tomaža Simčiča »Zakaj hodimo v gore?«
Poučen je Jožetov sestavek »Ali znaš moliti?« O skavtskih znamkah piše Ivo, o konjskem športu pa Branko. Aleš in Ivo sta obiskala Boljunec in tam našla mnogo zanimivega. Pastirčkova pesem za februar se glasi »Burja na Krasu«. Na besedilo Iga Grudna jo je uglasbil Z. Harej.
-jk
★
„ Literarne vaje “ št. 3
Zelo redno izhaja mesečnik dijakov slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem »Literarne vaje«, ki obhaja letos že srebrni jubilej izhajanja. Preko leta od novembra do junija izide sedem številk. Uprava in uredništvo revije sta v Trstu, Strada di Guardiella 13/1. Posamezna številka stane 200 lir in ima 32 strani »Pastirčkovega« formata. V njej sodelujejo z leposlovnimi prispevki dijaki sami, prof. Martin Jevnikar pa skrbi za »Kulturne novice«.
Povest v nadaljevanjih »Petnajst avgustovskih dni« je spisala Ester Sferco. V tretji številki najdemo poleg omenjene povesti še več privlačnih zgodb, npr. »Oh ta žiahta-teta kupuje bluzo« (Erika Schei-mer), »Osamljena« (Marija Besednjak), »Štiri zimske« (Lojze Milič, Nives Dac-man, Mirijam Kandut, in Eleonora Zupančič) ter »Dve zgodbici« (Fabij Gombač).
Manjše prispevke so napisali Nataša Ščuka (Svetli petelinček), Mirijam Kandut (Prepiri in prepirčki), Eleonora Zupančič (Utrnil se je spomin), Franko Koren (Joj, kakšen strah!), Nevenka Škrlj (Pomladnega dne), Sandra Tenze in Neva Bogateč (Zimska moda 1973-74) ter Sandi Sancin (Dva utrinka iz Milj).
Pesmi so prispevali Marija Besednjak (Sedem pesmi), Suzana Gerlanc in Nataša Škrk. Številko krasijo lesorezi, ki so jih izdelali Marko Zubalič, Eleonora Zupančič, Mirijam Kandut, Darinka Ražem in Hugo Fernetti.
V	rubriki »Kulturne novice« je prof. Martin Jevnikar ocenil »Jadranski koledar« in njegove knjige, Trinkov koledar 1974, knjige Celjske Mohorjeve družbe za leto 1974 in knjigo »13 poeti sloveni contempo-ranei«. Želeli bi, da bi v prihodnji številki opozoril tudi na knjige Goriške Mohorjeve dražbe, ki jih nikakor ne gre prezreti.
—ej
OBVESTItA
Dušnopastirski tečaj zamejskih in izseljeniških duhovnikov bo letos v Trzizmu (Tricesimo) pri Vidmu od 27. do 29. avg.
»Romantika na Slovenskem« je naslov prvega predavanja iz ciklusa umetnosti na Slovenskem, ki ga je pripravil SKAD iz Gorice in bo v Katoliškem domu v sredo 13. februarja ob 20.30. Predaval bo prof. Marjan Zadnikar iz Ljubljane. Vabljeni!
Slovenska prosveta iz Trsta bo imela svoj redni občni zbor v torek 19. februarja ob 20. uri v prostorih svojega sedeža v ulici Donizetti 3/1.
Pravljična igra »Pepelka« bo v torek 12.
1.	m. ob 15.30 v Kulturnem domu v Trstu.
Iz Slovenije
Proslava sv. Tomaža Akvinskega v Ljubljani
Ljubljanska bogoslovna fakulteta je v ponedeljek 28. januarja počastila 700-let-nico smrti velikega teologa sv. Tomaža Akvinskega. V ljubljanski stolnici je vodil somaševanje metropolit dr. Jože Pogačnik. Somaševala sta mariborski in koprski škof ter predstavniki profesorjev in študentov teologije.
Drugi del proslave je bil v prostorih teološke fakultete. Slovesnosti so se udeležili tudi zastopniki zagrebške katoliške in beograjske pravoslavne fakultete.
^ RADIO
H T H S T A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17,15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 10. do 16. februarja 1974 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mladinski oder: »Črni gusar«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 12.30 Nepozabne melodije. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 Revija solistov.
16.00 Šport in glasba. 17.00 »V mraku«. Drama. 18.15 Nedeljski koncert. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba.
Ponedeljek: 11.35 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Glas in orkester. 18.45 Glasbeni utrinki.
19.10 Odvetnik za vsakogar. 20.35 Slovenski razgledi.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra na pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 18.50 Pevec in orkester. 19.10 Jože Cesar - slikar in scenograf. 19.20 Za najmlajše. 20.35 R. Strauss: »Saloma«, opera. 22.20 Nežno in tiho.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.00 Za vašo knjižno polico. 21.45 Pesmi brez besed. 22.10 Festival »Melodija Istre i Kvarnera«.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Slovensko ljudsko glasbeno izročilo. 19.10 Spomin na Jakoba Ukmarja. 19.25 Za najmlajše. 20.35 »Zavetišče«. Igra. 22.00 Južnoameriški sound.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni slovenski skladatelji. 19.10 Pripovedniki naše dežele. 20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert. 21.35 V plesnem koraku.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost.... 18.30 Koncertisti naše dežele.
19.10 Pod farnim zvonom župne cerkve v Jamljah. 19.40 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Kresna noč«. Dramatizirana povest. 21.30 Vaše popevke.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 10. do 16. februarja 1974 Nedelja: 8.10 Vojna in mir. 8.55 Slalom za moške. 10.00 Ljudje in zemlja. 11.00 Otroška matineja. 11.55 Slalom za moške.
14.00 Nedeljsko popoldne. 18.05 Žigosan -film. 20.35 Prelepo dekle - češka komedija. 21.25 Nigerija.
Ponedeljek: 17.45 Kljukčeve dogodivščine. 18.25 Enciklopedija živali. 19.00 Mladi za mlade. 20.30 Rim A. Moravie - ital. TV drama. 22.10 Kulturne diagonale.
Torek: 17.40 Snežna kraljica. 18.30 Pevski zbor iz Divače. 19.00 Sodobna medicina. 19.20 Nemi film. 20.30 Stop. 21.20 Sam med volkovi.
Sreda: 17.25 Poly in črni diamant. 18.15 Od zore do mraka. 19.25 Nogomet Jugoslavija : Španija. 21.20 Sobotna matineja.
četrtek: 17.45 Finžgar: Razvalina življenja. 19.15 Po sledeh napredka. 20.40 V kipečem loncu. 21.40 Četrtkovi razgledi. 22.10 Trio Lorenz: Haydn.
Petek: 17.25 Pisani svet. 18.25 Maroltovci praznujejo. 20.35 Ne kot tujec - film. 23.00 Umetnost in človek.
Sobota: 12.50 Smučarski skoki. 16.25 Košarka Partizan: Bosna. 18.15 Daktari. 20.35 Moji gostje in jaz. 21.25 Pravnuki - film. 22.05 Colditz.
Glasbena Matica - Trst priredi v nedeljo
10.	februarja ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu koncert ljudske glasbe. Koncert je izven abonmaja. Sodelujejo: Rezijanska folklorna skupina, Ljudski trio iz Brega in Tržaški narodni ansambel.
Občina Devin-Nabrežina sporoča, da je bila številka telefonske centrale občinskega sedeža spremenjena od 200112 na 200421, kakor je že razvidno iz noVega telefonskega seznama.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12 °/o davek IVA.
Odgovorni urednik: ms gr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
Občni zbor štandreškega Kmečkega društva