Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagenturt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 IlHngov P. b. b. PREDSEDNIK IS SLOVENIJE OBISKAL KOROŠKO: Prijateljski odnosi med Koroško in Slovenijo odpirajo vedno nove možnosti sodelovanja obeh dežel Na povabilo koroškega deželnega glavarja Hansa Sime, kateremu je s tem vrnil njegov lanskoletni obisk v Sloveniji, je bil v torek in sredo na uradnem obisku na Koroškem predsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Janko Smole. Poleg žene so ga spremljali še podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič, član IS Viktor Repič, načelnik urada za zunanje zadeve pri izvršnem svetu dr. Ivo Murko in Sef kabineta predsednika IS Zvone Zalar. Predsednik Smole in njegovi spremljevalci so bili na Koroškem deležni prisrčnega sprejema, ki je pričal o prijateljskih odnosih med obema deželama. To prijateljstvo je bilo poudarjeno tudi v vseh pozdravnih govorih, v izmenjavi mnenj med obiskom raznih zani- Ob prihodu na Koroško je delegacijo iz Slovenije na Ljubelju sprejel namestnik deželnega glavarja dr. Hans Kerstnig, ki sta ga spremljala tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Franc Pirkovič in konzul Željko Jeglič. Deželni glavar Sima z ženo je visoke goste pozdravil na sedežu koroške deželne vlade, kjer sta predstavnika obeh dežel v kratkih nagovorih izrazila željo, da bi sedanji prijateljski odnosi in zlasti osebni stiki prispevali k nadaljnjemu utrjevanju dobrega sosedstva in vsestranskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo. Ta skupna želja je prišla še posebno do izraza na uradnih razgovorih, pri katerih so poleg slovenske delegacije in članov koroške deželne vlade sodelovali številni predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja Koroške. Obravnavali so razna vprašanja, ki zanimajo obe deželi, ter so bili z obeh strani izneseni konkretni predlogi za razširitev in poglobitev sodelovanja na področjih gospodarstva, trgovinske izmenjave, tujskega prometa, kulturne in športne izmenjave, izgradnje prometnih zvez in maloobmejnega prometa. Tako deželni glavar Sima kot predsednik Smole sta zagotovila, da se bosta v vseh odprtih vprašanjih trudila za sporazumno rešitev v korist obeh dežel in zato tudi v bodoče gojila obsežno izmenjavo mnenj, ki naj bi služila nadaljnjemu utrjevanju dobrih sosedskih odnosov. Gostje iz Slovenije so obiskali tudi celovški magistrat, kjer jih je pozdravil župan Hans Ausservvink-ler, ki je zlasti poudaril dobre odnose med Celovcem in Ljubljano. Poleg tega so si ogledali celovško razstavišče z novo halo iz lesne konstrukcije, elektrarno Kazaze, gradnjo avtoceste med Celovcem in Beljakom, žičnico na Ankogel, tovarno magnezita v Radentheinu ter razgledno cesto na Dobrač. Manifestativni višek obiska pa je bila nedvomno večerja, ki jo je na čast predsedniku Smoletu in ostalim gostom iz Slovenije priredil deželni glavar Sima v hotelu Mossla-cher v Vrbi. Poleg slovenske delegacije in najvišjih predstavnikov koroškega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja sta se je udeležila tudi predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev dr. Franci Zvvitter in dr. Valentin Inzko. Deželni glavar Sima in predsednik Smole sta znova poudarila prijateljske odnose med Koroško in Slovenijo, ki odpirajo vedno nove možnosti sodelovanja mivosti dežele in še posebno na uradnih razgovorih, kjer so predstavniki Koroške in Slovenije razpravljali o številnih konkretnih oblikah dosedanjega in novih možnostih nadaljnjega sodelovanja. Visokega gosta iz Slovenije smo se iskreno veselili tudi koroški Slovenci in nas navdaja z zadovoljstvom, da je bilo ob tej priložnosti govora tudi o našem vprašanju. Tako deželni glavar Sima kot predsednik Smole sta poudarila potrebo po vsestranskem enakopravnem razvoju manjšine in je s tem znova prišlo do izraza načelo, da manjšina v posesti svojih pravic lahko uspešno tvori most med sosednima narodoma in deželama. obeh dežel ter izrazila prepričanje, da bo tudi ta obisk uspešno prispeval k poglobitvi teh stikov. 'Predsednik Smole je pri tem omenil prizadevanje Koroške za lastno univerzo in zagotovil, da bo pri teh prizadevanjih lahko mnogo pomagala s svojimi izkušnjami tudi ljubljanska univerza. Ob tej priložnosti sta predstavnika obeh dežel govorila tudi o slovenski manjšini na Koroškem. Deželni glavar Sima je dejal, da vodi Koroška politiko tolerance, ki temelji na načelih humanosti. „Koro-ška mora biti domovina vseh Koro- 5Va obisku v Sloveniji • V času letošnjega mednarodnega lesnega sejma v Ljubljani je sosedno Slovenijo obiskal tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo inž. dr. Karl S c h l e i n z e r ; to je bil hkrati prvi uradni obisk člana avstrijske zvezne vlade v SR Sloveniji. Ministra Schlein-zerja in njegova spremljevalca celovškega podžupana ter predsednika koroškega sejma Rudolfa Novaka in avstrijskega generalnega konzula v Ljubljani dr. Heinricha Riesenfelda so na gospodarskem razstavišču pozdravili član republiškega izvršnega sveta Viktor Repič, podpredsednik komisije IS za mejna vprašanja Boris Trampuž in direktor gospodarskega razstavišča Karel Kušar. Po ogledu lesnega sejma, o katerem se je minister Schleinzer zelo pohvalno izrazil, je priredil podpredsednik izvršnega sveta Beno Zupančič kosilo na čast avstrijskega gosta. Na povratku si je minister Schleinzer ogledal še Bled in druge kraje Gorenjske. • Prejšnji teden pa je bil na dvodnevnem obisku v Sloveniji namestnik koroškega deželnega glavarja inž. Thomas T r u p p e , katerega je že pred ljubeljskim predorom sprejel in pozdravil član republiškega izvršnega sveta inž. Viktor Kotnik. Med razgovori v Ljubljani so obravnavali predvsem vprašanja cestnih povezav med obema deželama ter možnosti razvoja turizma. Na Gorenjskem si je namestnik deželnega glavarja Truppe ogledal gradnjo nove ceste, viadukt Peračico in letališče Brnik, nato pa je odpotoval v Koper, kjer je obiskal tovarno »Tomos« in tovorno pristanišče. Ob koncu svojega dvodnevnega obiska je inž. Truppe izjavil, da so napravili nanj v Sloveniji največji vtis ukrepi za modernizacijo cest in za razvoj turizma, prav tako pa tudi razvoj koprskega tovornega pristanišča, ki bo imelo — kakor je poudaril — izredno velik pomen za sosedne dežele, med njimi tudi za Avstrijo in za vzhodne države. »Vsekakor želim — je zaključil svojo izjavo — socialistični republiki Sloveniji v nadaljnji gospodarski rasti mnogo uspehov.« De Gaulle v Sovjetski zvezi šcev, zato je treba odstraniti pregrade med pripadniki obeh narodnosti in jim utrjevati čustvo, da so enakopravni deželani, kajti cilj koroške politike je mirno sožitje obeh narodov." Predsednik Smole pa je posebej izrazil zadovoljstvo, da sta v tem krogu tudi predstavnika slovenske manjšine, ki se bori za politično, kulturno in gospodarsko enakopravnost. „Vsaki narodnosti je treba dati možnost za vsestranski razvoj in ji zagotoviti pravice, ki ji grejo. Tukaj ne gre za interese Jugoslavije, ampak splošno za medčloveške humanistične odnose." Med obiski državnikov v zadnjem času nedvomno zavzema posebno mesto trenutno dvanajstdnevni uradni obisk francoskega predsednika de Gaulla v Sovjetski zvezi. Ne samo, da je 77-letni general prvi poglavar ene izmed zahodnih velesil, ki je po drugi svetovni vojni obiskal Sovjetsko zvezo, marveč je v zadnjih mesecih s svojo politiko tudi temeljito poskrbel za to, da njegovo bivanje v Moskvi vsa svetovna javnost spremlja z največjim zanimanjem. Končno pa so za »senzacionalni« značaj tega Obiska skrbeli tudi v Sovjetski zvezi, ko so v program obiska vključili nekaj stvari, ki jih politični opazovalci ocenjujejo kot pravo senzacijo: kot prvi tujec bo predsednik de Gaulle jutri videl sovjetsko oporišče za izstrelitev vesoljskih ladij, v nedeljo pa bo maša v francoski cerkvi v Leningradu, kar je prav tako prvi tak primer v petdesetih letih obstoja sovjetske države. Že iz tega je razvidno, kakšen izreden pomen pripisujejo temu obisku, ki se je v ponedeljek na mo- skovskem letališču začel s sprejemom, kot ga doslej še ni bil deležen noben drug državnik. Pa tudi predsednik de Gaulle se je od vsega začetka predstavil s svoje najboljše strani ter je v svojih prvih nagovorih, v katere je premišljeno vpletel stavke tudi v ruščini, izrekel prisrčne besede o tradicionalnem prijateljstvu in skupnih interesih, ki povezujejo francoske in sovjetske narode. S sovjetske strani pa so ta čustva manifestirali desettisoči Moskovčanov, ki so francoskega gosta in njegovo spremstvo navdušeno pozdravljali na ulicah sovjetske prestolnice. V ozračju »odkritosrčnosti in prisrčnosti« je potekal tudi prvi del uradnih razgovorov, na katerih so Tudi Slovenci v Italiji so zaskrbljeni zaradi neurejenih razmer na področju šolstra Kaj pomeni šolstvo za narodno manjšino in kakšne lasti poskrbijo, da bodo slovenski otroci tudi v Beneški skrbi ter težave povzročajo neurejene razmere na tem Sloveniji deležni pouka v materinem jeziku, področju, vemo koroški Slovenci iz lastne izkušnje. S Druga resolucija se ukvarja posebej s strokovnim šol-podobnimi problemi se mora ukvarjati tudi slovenska stvom, ki ga je prizadela nova šolska reforma v Italiji, narodna ^skupnost v Italiji, ki ima svoje šolstvo (z izje- S to reformo so bile namreč vse nižje strokovne šole mo beneških Slovencev) prav tako zagotovljeno na pa- trgovskega in idustrijskega značaja spremenjene v enot-pirju, medtem ko se^ v praksi^ vedno spet pojavljajo ve- no nižjo srednjo šolo in se je slovenska manjšina znašla pred dejstvom, da njena mladina v trenutnih razmerah nima možnosti, da bi se strokovno izobraževala na lastnih šolah. Zato so Slovenske organizacije pravočasno zahtevale ustanovitev slovenskih strokovnih šol tako v Trstu kakor tudi v Gorici, vendar doslej ni bilo ukre-njenega ničesar, čeprav so zahtevo Slovencev podprle občinske in deželne oblasti ter vse stranke, ki vključujejo Slovence. Sedanja resolucija to zahtevo ponavlja in jo podpira s številčnimi podatki, iz katerih je razvidno, koliko slovenskih dijakov se je že doslej prijavilo za take šole in bi bila njihova ustanovitev torej nujna in potrebna. _____ »Tak ukrep — je ob koncu rečeno v resoluciji — ne bi za slovensko šolstvo, možnost strokovnega izpopolnje- pomenil samo razumevanje za osnovne potrebe manj-vanja za slovenske učitelje in voditeljice slovenskih šine, ki naj ji pripomorejo k bolj polnemu življenju in otrbških vrtcev, kakor tudi potrebno skrb za zadostno bolj enakopravnemu mestu v družbi, ampak predvsem izpolnjevanje duha in tudi črke republiške ustave ter mednarodnih dogovorov.« like težave, ker se številna določila ustreznega zakona ne izvajajo ali pa potrebni predpisi sploh še niso bili izdani. Podrobno s šolskim vprašanjem se je pred nedavnim ukvarjal izvršni odbor Slovenske kulturno-go-spodarske zveze v Trstu, ki je na podlagi razprave sprejel dve resoluciji. V eni resoluciji so v dvanajstih točkah navedene in obrazložene vse podrobne zahteve, ki jih imajo Slovenci v Italiji na področju svojega šolstva. Tako je ugotovljeno, da se solski zakon zelo pomanjkljivo izvaja, da mnoge slovenske šole še nimajo učnih načrtov, da ni urejen pravni položaj ravnateljev slovenskih šol. Zlasti zahtevajo ustanovitev posebnega šolskega nadzorstva Učni načrti ZA DVOJEZIČNE ŠOLE Prvič v zgodovini avstrijskega šolstva je ministrstvo za pouk izdalo posebne učne načrte za dvojezične šole, ki so jih izdelali strokovnjaki deželnih šolskih svetov za Koroško in Gradiščansko na podlagi ustreznih določil manjšinskega šolskega zakona za Koroško iz leta 1959 in deželnega šolskega zakona za Gradiščansko iz leta 1937. S temi učnimi načrti, o katerih bomo še obširneje poročali, bodo — tako vsaj upamo — končno odstranjene številne nejasnosti, ki so doslej povzročale velike težave pri pouku na dvojezičnih šolah. število knjig in učnih pripomočkov na slovenskih šolah. Končno je poudarjena zahteva, naj pristojne šolske ob- francoski in sovjetski predstavniki obravnavali pomembna vprašanja mednarodne politike in posebej vprašanja francosko-sovjetskih odnosov. Razgovori se bodo nadaljevali po povratku predsednika de Gaulla z Obširnega potovanja po Sovjetski zvezi, ob koncu obiska pa bo objavljeno skupno poročilo, iz katerega bo šele razvidno, do kakšnih rezultatov 'bo privedla izmenjava mnenj. K 3 t C ■ T vr~ /ru« l^ScŽ-fcO /e^O ZnOVd. MED FURLANIJ°—JULIJSKO KRAJINO, SLOVENIJO IN KOROŠKO: podražitev mesa Koordinacija za zboljšanje cestnega omrežja V petek je bilo na povabilo vlade Furlanije-Julijske krajine v Vidmu posvetovanje o tranzitnih cestah, ki zajemajo Furlanijo-Julijsko krajino in sosedni deželi Slovenijo in Koroško. Posvetovanje je služilo vprašanjem koordinacije na področju zboljšanja cestnega omrežja in mejnih prehodov evropskega pomena na območju teh treh dežel, ki skupno predstavljajo os prometa med evropskim severovzhodom in jugozahodom ter med severozahodom in jugovzhodom. Posvetovanja sta se udeležili osemčlanska delegacija iz Jugoslavije in enajstčlanska delegacija iz Avstrije. Posvetovanje se je v soboto nadaljevalo v Trbižu. Podražitvam, od katerih je ena postala že resnica, druga pa bo postala čez dobrih pet tednov, se je pridružila še tretja. Za podražitvijo bencina in pred napovedanim zvišanjem tarif železnice in pošte je samovlada OeVP izvedla podražitev mesa, ki znaša tudi 25 odstotkov. . Podražitev mesa v takem obsegu je docela neupravičena. Ponudba mesa zadnje mesece namreč ni nič manjša, kot je bila pred letom dni. Domača ponudba klavnih goved je celo večja, kot je bila lani in v veliki meri izenačuje manjšo ponudbo klavnih prašičev. Treba je tudi upoštevati, da v prvem polletju minulega leta blizu 100.000 klavnih prašičev na domačem trgu ni bilo mogoče spraviti v promet. Odkupne cene na sejmih klavnih goved na Dunaju, v Linzu, Salzburgu in Grazu v začetku junija niso bile višje, kot so bile lani. Isto velja tudi za Koroško, enako za teleta, kot za vole, bike in krave. Za podražitev govedine in teletine torej tudi od te strani ni nobenega vzroka. Vzroka pa tudi ni za podražitev svinjskega mesa. Prvič lani, ko je zaradi obilne ponudbe cena klavnih prašičev močno padla, svinjsko meso ni bilo nič cenejše, drugič pa kmetje letos zdaleka ne dobijo klavne prašiče toliko višje plačane, da bi to upravičevalo tako občutno podražitev. Razlika med odkupnimi cenami in cenami, ki jih zahtevajo prekupčevalci na Dunaju, znaša tudi 2,50 šilinga in več pri kilogramu. Poleg vsega uvoženi prašiči niso nič dražji, kakor jih dobijo plačane naši kmetje. Podražitev mesa, ki smo ji sedaj priča, se v zadnjih letih vedno spet ponavlja na pragu turistične sezone. Vsako leto v teh tednih me- Glavna vsebina posvetovanja so bila vprašanja, ki nastajajo z uresničevanjem gradnje evropskih cest E 7 in E 14, ki sta bili leta 1958 sklenjeni v Ženevi in ki se obe dotikata ozemlja in gospodarstva teh treh Do 5. julija: Mednarodni vzorčni sejem v Trstu V torek se je v Trstu začel 18. mednarodni vzorčni sejem. Na njem sodeluje 1116 razstavljalcev iz Italije in 25 drugih držav. Med njimi sodeluje Avstrija s posebno razstavo. Zadnjih pet dni sejma bo posvečenih lesu in trgovini z lesom. 1. in 2. julija bo prvo mednarodno zasedanje o trgovini z lesom, preostali trije dnevi pa bodo posvečeni poslovnim srečanjem lesnih operaterjev iz Evrope, Amerike in Afrike. Letošnji sejem v Trstu spremljajo tudi nekatere ,.obrobne prireditve". 28. junija je drugi mednarodni dan kave, 29. junija je prvo zasedanje o pridelovanju in trgovini z bananami, 3. julija pa bo deveto mednarodno zasedanje o pohištvu. dežel. Evropska cesta E 7 bo na avstrijski strani začeta avtocesta Dunaj—Graz—Beljak—Italija, evropska cesta E 14 pa je predvidena nova cesta (brza cesta) Salzburg— Beljak—Jugoslavija. Pobudo za posvetovanje je dala vlada Furlanije-Julijske krajine predvsem zaradi tega, da usoglasi ureditev svojega cestnega omrežja z razvojem gradnje cest in mejnih prehodov v Jugoslaviji in Avstriji. Na posvetovanju so se v prvi vrsti ukvarjali z vprašanjem gradnje avtoceste Trbiž—Videm in z vprašanjem odcepa od avtoceste Benetke—Trst pri Villesse do Gorice in naprej preko Ajdovščine do Ljubljane, s čimer bi Italija našla zvezo z evropsko cesto E 14. Problematika teh prometnih zvez evropskega obsega obstaja v tem, da v Furlani j i-Julijski krajini in v Sloveniji še niso dozoreli načrti za obe predvideni cesti, v naši državi pa na realizacijo evropske ceste E 14 ni računati prej kot po petih letih. Med posvetovanjem je bilo tudi govora o zboljšanju mejnih prehodov na teh in ostalih cestah med temi deželami. Zasedanja so se sicer udeležili v glavnem predstavniki omenjenih sosednih dežel, meddržavni značaj pa so jim s svojo navzočnostjo dali vladni predstavniki Italije, Jugoslavije in Avstrije. sarji podražijo meso, nobeno leto pa se doslej še ni zgodilo, da bi ga pocenili, ko pričenjajo jeseni goveda in prašiče slabše plačevati. Toda take podražitve si mesna predelovalna industrija in trgovina, pa tudi kuhinje in restavracije doslej še niso dovolile kot letos, ko jim iz notranjega ministrstva, v katerega pristojnost sodi nadzorovanje cen, nihče ne gleda na prste, kako manipulirajo s svojim blagom in cenami. Tako je tudi ta podražitev, ki je v škodo konzumenta in tudi producenta, sad samovlade OeVP in zgrešene odločitve večine volivcev 6. marca tega leta. Sedanji primer podražitve mesa pa nas znova uči, kako bo v prihodnjih štirih letih v resnici izgledala »vladna politika v prid vseh Avstrijcev«. Vsi delovni ljudje bodo morali nositi bremena vedno novih podražitev, da se bosta industrija in trgovina lahko nemoteno bogatili, ker sta — izkoriščajoč kratkovidnost dobršnega dela volivcev — pripomogli OVP do zmage in do samovlade. Plačilna bilanca močno pasivna Z zamudo, kot še nikdar poprej, je avstrijska narodna banka končno predložila poročilo, iz katerega je mogoče razbrati tendenco gospodarskega razvoja v letošnjem prvem četrtletju. Poročilo je vse prej kot razveseljivo. Iz njega je namreč razvidno, da je plačilna bilanca Avstrije v prvem četrtletju z 1 milijardo šilingov pasivna, medtem ko je bila v lanskem prvem četrtletju še z 200 milijonov šilingov aktivna, leta 1964 pa celo s 600 milijonov šilingov. Taka ugotovitev torej kaže, da se stvari v avstrijskem gospodarstvu zadnje čase nevarno obračajo na slabše. V tej vznemirjajoči primerjavi vidimo, da imamo zadnje čase v naši državi opravka z izredno naglim odtakanjem deviz. Po eni strani ga povzroča naraščajoča pasiva v zunanji trgovini, po drugi pa večajoča se pasivnost v kapitalnem prometu. Pasiva v zunanji trgovini je v prvem četrtletju znašala 4,8 milijarde šilingov in je bila kar za 1,8 milijarde šilingov višja kot pred letom dni. Na področju kapitalnega prometa je prvo četrtletje 1964 izkazo- valo še aktivo 750 milijonov šilingov, ki pa se je v lanskem prvem četrtletju spremenila v pa-sivo 200 milijonov šilingov. Ta pasiva je letos narasla na 500 milijonov šilingov. Slabše kot doslej je odrezala tudi bilanca storilnosti. Njena pasiva je narasla za 1,5 milijarde šilingov. Spričo takega razvoja^ so se v prvem četrtletju zaloge denarja v naši državi zmanjšale za 1006 milijonov šilingov. Ker so se medtem pri kreditnih zavodih te zaloge povečale za 403 milijone šilingov, je dejansko zmanjšanje zalog denarja pri narodni banki znašalo 1409 milijonov šilingov. Jugoslavija dobi prvi naftovod Jugoslovanske oblasti so pred kratkim sprejele sklep o graditvi prvega naftovoda. Med petimi projekti je bila kot najpripravnejia izbrana trasa, ki jo je predlagala Industrija nafte iz Zagreba. Naftovod bo potekal od Bakra ob Jadranu do Siska ob Savi in bo imel dva kraka. Prvi bo iz Siska vodil v Botovo ob madžarski meji, drugi pa prav tako iz Siska v Bosanski Brod. Skupna dolžina naftovoda in obeh krakov bo znašala 418 kilometrov. Dolžina naftovoda od Bakra do Siska bo znašala 176,5 km, krak do madžarske meje bo dolg 107 km, krak do Bosanskega Broda pa 134,5 km. Tretjina trase Bakar—Sisak bo potekala po hribovitem terenu, ostali dve tretjini in oba kraka pa po ravnem terenu. Predvidena zmogljivost naftovoda bo znašala 13 milijonov ton surove nafte. Ob naftovodu bo zgrajenih več črpalnih postaj in drugih naprav, ki so potrebne za delo naftovoda. Naftovod Bakar—Sisak in krak do Botova hočejo zgraditi v dveh letih. Pozneje bi se lotili tudi odcepa do Bosanskega Broda, ki bi ga podaljšali do Pančeva pri Beogradu, če bi bilo to ekonomsko upravičeno. Medtem bodo nafto od Siska naprej prevažali po Savi. V Jugoslaviji predvidevajo, da bo v prihodnjih petih letih proizvodnja nafte narasla na 3,2 milijona ton, proizvodnja zemeljskega plina pa na 1,6 milijarde kubičnih metrov. V teh številkah vendar niso upoštevane možnosti za povečanje proizvodnje, če bodo raziskave v jadranskem pasu in Dinari-dih dale ustrezne uspehe. Zmogljivosti rafinerij se bodo v tem času podvojile na 8 milijonov ton leta 1970, do leta 1980 pa na 20 milijonov ton nafle. Zaradi povečanih potreb bo treba še vedno uvažati precejšnje količine nafte. Menijo, da je bodo leta 1970 morali uvoziti 3,6 do 5 milijonov ton, leta 1980 pa okoli 10 milijonov ton. Naftovod, ki ga bodo pričeli graditi, ne bo služil le potrebam Jugoslavije, marveč tudi tranzitu nafte v druge države Podonavja, predvsem na Madžarsko, ki ima svoj naftovod zgrajen že do bližine Botova. V ZADNJIH PETNAJSTIH LETIH: EFTA v letu 1966: Izvoz narašča hitreje kot uvoz Trgovina Evropskega območja za svobodno trgovino (EFTA) se letos ugodno razvija. V prvem četrtletju je vrednost njenega uvoza narasla za 10,4 odstotka, vrednost njenega uvoza pa za 9 odstotkov, oboje v primerjavi s prvim četrtletjem 1965. Trgovina med članicami EFTA je narasla za 9,5 odstotka, trgovina z Ameriko pa na strani izvoza za 37,74 odstotka in na strani uvoza za 34,5 odstotka. V trgovini z EGS je EFTA v prvem četrtletju zabeležila za 11 odstotkov večji izvoz kot v lanskem prvem četrtletju, njen uvoz je bil vendar le za 8,5 odstotka višji kot lani. S tem se je pasiva EFTA v tej trgovini letos precej zmanjšala. V celotni trgovini EFTA je letos izvoz mesečno predstavljal vrednost 2,4 milijarde dolarjev, uvoz pa 3 milijarde dolarjev. Svetovna trgovina se je potrojila Vrednost obsega svetovne trgovine se je v zadnjih 15 letih potrojila. Vrednost izvozov je narasla od 55 na 164 milijard dolarjev. S povprečnim porastom 7 odstotkov na leto se je svetovna trgovina v tem času hitreje večala kot svetovna proizvodnja surovin, polizdelkov in finalnih izdelkov. Banka »First National City Bank« v New Yorku, ki je prišla do teh 'zaključkov, pravi, da se bo tak razvoj trgovine nadaljeval tudi še letos, čeprav ne več s takim tempom kot doslej, vendar pa bo še naprej ugodno vplival na gospodarsko rast v industrijsko razvitih deželah. V istem poročilu govori banka tudi o težnjah, ki svetovno trgovino lahko občutno motijo. Od takih teženj navaja tri, in sicer: finančni protekcionizem, zaostajanje razvoja trgovine med industrijskimi deželami in deželami v razvoju ter zaviranje odprave carin in drugih trgovinskih pregraj, ki jo zahteva GATT. Finančni protekcionizem prihaja predvsem do izraza v Združenih državah Amerike, kjer vlada vedno bolj pritiska na omejevanje inozemskih investicij v korist izenačenja plačilne bilance. Industrijsko razvite države raje trgujejo med seboj kakor pa z državami v razvoju, kar zavira svetovno trgovino, ker je s tem državam v razvoju odvzeta možnost prodaje svojega blaga na tržiščih industrijskih dežel. Za uspešen razvoj svetovne trgovine pa je prav odprava takih teženj velikega pomena. Enako velikega pomena je odprava teženj mnogih članic GATT, ki z ustvarjanjem nesoglasij vedno spet zavlačujejo pogajanja za odpravo carin in drugih trgovinskih omejitev. Uspešen razvoj svetovne trgovine v zadnjih 15 letih je predvsem temeljil na izvozu industrijskih proizvodov iz Zahodne Evrope in Japonske. Pri izvozu industrijskih proizvodov je lani stala Japonska na prvem mestu. Njen delež na tej trgovini je znašal 27 odstotkov, medtem ko je delež Italije znašal 20, Francije in Zahodne Nemčije 12, Velike Britanije pa 7 odstotkov. posiROKeosvecu RIM. — V treh italijanskih pokrajinah in njihovih občinah so bile pred nedavnim upravne volitve, katerih izid so splošno ocenili kot nov premik na levo. Stranke, ,ki so zastopane v sedonji koalicijski vladi levega centra, so povsod zabeležile porast glasov in mandatov, medtem ko je skrajna desnica utrpela občutno izgubo. SAJCON. — Čeprav se Amerika na vse načine trudi, da bi si pridobila zaupanje juinovietnamskega ljudstva, je odpor proti ameriškim četam v Vietnamu čedalje večji. Budistični voditelj Fap Minh je izjavil, da se bo vietnamsko ljudstvo borilo proti ameriški navzočnosti v Vietnamu, če bo ameriška vlada še dalje podpirala generala Kija. Če nam hočejo Američani vsiliti kolonializem, je dejal, potem se bomo borili proti .njim. Sedanje prizadevanje Amerike pa je označil s temi besedami: Visoki ameriški funkcionarji govorijo z Budovimi usti, toda iz kačjega srca. NEW DELHI. — Predsednica indijske vlade Indira Gandi bo 12. julija odpotovala na večdnevni obisk v Moskvo, kjer bo imela razgovore s sovjetskimi voditelji. BONN. — Novo razburjenje v zahodnonemških krogih je izzval govor, ki ga je imel predsednik frakcije CDU-CSU v bonnskem parlamentu Barzel na nemškem poslaništvu v Washingtonu. Ko je govoril o vprašanju ponovne združitve Nemčije, je Barzel namreč dejal, da bi na ozemlju združene Nemčije lahko ostale tudi sovjetske čete, poleg tega naj bi bile ustanovljene posebne vsenemške komisije iz zastopnikov obeh nemških držav, ki bi se ukvarjale s problemi združitve Nemčije, končno pa naj bi komunistična partija spet smela svobodno delovati po vsej Nemčiji. S temi predlogi je naletel na oster odpor bonskih vladnih krogov, ki so izjavili, da pomenijo Bar-zelove izjave samo njegovo osebno mnenje, medtem ko je Barzel povedal, da je svoj govor pred odhodom v Ameriko pokazal kanclerju Erhardu. NEV/ YORK. — Sovjetska zveza in Amerika sta predložili OZN vsaka svoj načrt pogodbe, s katero naj bi bilo zagotovljeno svobodno raziskovanje Lune in drugih nebesnih teles ter prepovedano vsako postavljanje zahtev po suverenosti nad nebesnimi telesi. Po sovjetski zahtevi naj bi o teh vprašanjih razpravljali na prihodnjem zasedanju Glavne skupščine OZN. HELSINKI. — Med svojim nedavnim obiskom na Finskem je imel predsednik sovjetske vlade Kosigin govor tudi na »festivalu prijateljstva”, kjer je zavzel stališče do raznih mednarodnih vprašanj. V zvezi z Vietnamom je ponovil obtožbe proti Ameriki in dejal, da je Amerika zaradi svoje vietnamske politike mednarodno vedno bolj izolirana ter da se vedno bolj krepi aktiven odpor proti ameriškemu vmešovanju v vietnamska vprašanja. O Atlantskem paktu je dejal, da le-ta predstavlja nevarnost za mir in pri tem zlasti poudaril revanšistične zahteve Zahodne Nemčije in njeno prizadevanje, da bi prišla do jedrskega orožja. Zahodna Nemčija — je dejal Kosigin — mora priznati povojno politično realnost, namreč da sta v Evropi dve nemški državi in da ni več obmejnih vprašanj, ki bi jih bilo treba rešiti. Končno je ponovil predlog za sklicanje posebne konference o evropski varnosti ter naglasil, da je naloga vseh evropskih držav, majhnih in velikih, skrbeti za mir v Evropi. PRAGA. — Prva držova, ki je ostro kritizirala izstavitev potnega lista za Otta Habsburga, je češkoslovaška. Spričo dejstva, da je bil Otto Habsburg eden glavnih govornikov na revanSističnem zborovanju sudetskih Nemcev v MOnchenu, ije češkoslovaški tisk izrazil bojazen, da se bodo avstrijski desničarski ekstremisti po morebitni preselitvi Otta Habsburga v Avstrijo povezali z zahodnonemškimi revanšisti in potem sploh ne bo več mogoče govoriti o nevtralnosti Avstrije. NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tant bo prihodnji leden odpotoval v Turin, kjer se bo udeležil posvefovonja strokovnjakov za program tehnične pomoči Združenih narodov. Nato pa bo v Ženevi otvoril letošnje poletno zosedanje gospodarsko-soci-alnega sveta OZN. BERLIN. — V izjavi za vodilni vzhodnonemški dnevnik „Slovenskega vestnika«, se voščilom pridružuje tudi *Primorski dnevnik«. V imenu njegovega uredništva in uprave Vam, dragi tovariši, pošiljam prisrčne tovariške čestitke za vse dosežene uspehe v dveh desetletjih vztrajne in dosledne borbe za narodnostne in socialne pravice slovenskega ljudstva na Koroškem. Hkrati pa sprejmite naše iskrene želje in izraze prepričanja, da se bo bratsko glasilo koroških Slovencev tudi v prihodnosti prav tako borbeno in nepomirljivo zavzemalo za nadaljnji razvoj in blaginjo naših bratov onstran Karavank. Naše čestitke in naše želje Vam izražamo kot glasilo Slovencev v Italiji, ki so še vedno prisiljeni reševati zelo podobna vprašanja, za katerih rešitev se borite tudi Vi. Zato spremljamo in bomo spremljali tudi v prihodnosti vse Vaše napore z iskrenim, bratskim razumevanjem, pri čemer Vam bomo, kot doslej, poskušali po svojih močeh tudi pomagati. Prav tako tople in polne priznanja so besede, ki Jih Je pisal direktor Časopisnega podjetja Mariborski tisk in glavni urednik •Večera" Milan Filipčič: Ob vašem visokem jubileju, dvajsetletnici izhajanja priznanega in cenjenega tednika v zamejski Koroški, sprejmite naše najprisrčnejše čestitke in najboljše želje pri nadaljnjem delu med slovensko manjšino in uspešnem povezovanju sosedne dežele z deželo matico. Z veseljem in hvaležnostjo spremljamo vaša prizadevanja, da bi čimbolje seznanjali slovensko manjšino z novicami od doma in po svetu, z gospodarskimi in političnimi razmerami v deželi, s pregledom kulturne dejavnosti in izborom stvaritev slovenskih pesnikov in pisateljev. Tako ste postali resničen most za prijateljsko sodelovanje s sosedno Avstrijo in prvoborec za nacionalno enakopravnost slovenskega življa na Koroškem. Med čestitkami organizacij omenjamo so-■*o pismo, ki ga je poslal predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu Boris Race: Ob 20-letnici vztrajnega in uspešnega boja za pravice in enakopravnost koroških Slovencev iskreno čestitamo Slovenskemu vestniku. Prepričani smo, da bo Slovenski vestnik svoje poslanstvo izpolnjeval Marjan Kozina Komaj 59 let star je minulo nedeljo v Novem mestu umrl slovenski skladatelj profesor Marjan Kozina, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegovo skladateljsko delo je bilo zelo obširno, njegov prispevek v zakladnico slovenske glasbe je bil bogat na izpovedih izvirnega ustvarjalnega duha. Poleg svojega svobodnega ustvarjanja pa je bil tudi izvrsten pedagog in več let ravnatelj Slovenske filharmonije. Zlasti znane so njegove skladbe na motiviko iz narodnoosvobodilne borbe. Marjana Kozino smo spoznali tudi koroški Slovenci, ko je leta 1962 v celovškem gledališču dirigiral svojo opero .Ekvinokcij”. cije celovških »veselih mestnih sodnikov”. Zato so se folklorne skupine petih sodelujočih držav predstavile s svojim sporedom že na posameznih celovških trgih, kjer je bilo v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne .veselo ljudsko slavje”, glavni nastop pa so imele v soboto zvečer v Mestni hali, ki je bila spet prizorišče festivala. Poleg Avstrije, ki sta jo na festivalu zastopala pevski zbor .Grenz-landchor" iz Podkloštra in folklorna plesna skupina iz Krive Vrbe, so letos sodelovali še akademska folklorna skupina .France Marolt" iz Ljubljane (Jugoslavija), mešani pevski zbor .Giuseppe Schiff” iz okolice Vidma (Italija), ansambel narodne glasbe in pesmi radia Brno (Češkoslovaška) ter pevski zbor iz Suppingena in skupina fanfaristov iz Engena (Zahodna Nemčija). Ne da bi kakorkoli podcenjevali prispevek ostalih skupin, sta največji uspeh zabeležila ansambla iz Češkoslovaške in Jugoslavije, ki sta se predstavila s pristno folkloro in pestrimi narodnimi nošami, medtem ko je na pevskem področju žel največ priznanja italijanski zbor. Vsekakor je bila tudi ta prireditev nov prispevek k utrjevanju prijateljstva med narodi, kakor je uvodoma omenil intendant celovškega Kulturni praznik gradiščanskih Hrvatov Predzadnjo nedeljo je bila v Velikem Borištofu na Gradiščanskem prireditev, ki jo upravičeno smemo imenovati kulturni praznik gradiščanskih Hrvatov: medtem ko je imelo dopoldne svoj letni občni zbor Hrvatsko kulturno društvo kot osrednja organizacija hrvatske narodne manjšine na Gradiščanskem, se je popoldne odvijal 3. tamburaški festival, na katerem je sodelovalo 15 tamburaških skupin z več kot 300 člani. ■Na občnem zboru Hrvatskega kulturnega društva je poslevodeči predsednik ravnatelj Alfonz Kornfeind obširno poročal o delovanju društva v minuli dobi, poročilo, ki je zgovorno pričalo o požrtvovalnem in uspešnem prizadevanju na posameznih področjih prosvetne dejavnosti. Govoril pa je tudi o bodočem delu, ki bo veljalo zlasti utrjevanju krajevnih prosvetnih organizacij. Popoldanskega tamburaškega festivala so se udeležili tudi številni častni gostje, med njimi zvezni kancler dr. Josef Klaus, jugoslovanski veleposlanik na Dunaju Vjekoslav Prpič s člani ambasade, namestnik de- tudi v bodočnosti, zato mu želimo še “Jg J^/Ln^ch T član^dlel-mnogo jubilejev! Posebno prisrčne besede pa Je pisala xve-*to bralka nalega lista Angela Prager iz St. Johanna na Tirolskem: Dragi Slovenski vestnik, tudi iz Tirolske sprejmi čestitke in pozdrave k Tvoji dvajsetletnici! Za časopis ni to dolga doba, pa kaj, ko je bil čas 1938 do 1945 kot »vesoljni potop» za slovensko žit je na Koroškem. Želim od srca, da se naprej razvijaš v kvaliteti in kvantiteti, da naprej neustrašeno ščitiš koristi, napredek in svobodno razvijanje slovenske manjšine v krogu avstrijskih ljudstev. Od Tvojega začetka do danes si mi ljub znanilec slovenske besede. Rasti v lepo prihodnost! Ker se vsem, ki so nam poslali čestitke ob jubileju našega listo, ne moremo posebej zahvaliti, bodi tukaj izrečena skupna iskrena zahvala z zagotovilom, da se bo .Slovenski vestnik” tudi v bodoče z vsemi močmi trudil nadaljevati svoje delo v smislu svoje dvajsetletne tradicije. V petek minulega tedna se je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem kot lastnik .Slovenskega vestnika” spomnila dvajsetletnice izhajanja tista na skupni seji Nadzornega In Upravnega odbora. ne vlade in deželnega zbora ter predstavniki okraja in občin, prav tako pa tudi zastopnika Hrvatske izseljeniške matice v Zagrebu sekretar Marinkovič in prof. Blaženčič, medtem ko je med tamfburaškimi zbori sodeloval kot gost tamburaški orkester »Pajo Kolarič« iz Osijeka, ki je v minulem tednu gostoval v številnih krajih Gradiščanske ter v Linzu in 'na Dunaju. Kancler Klaus je zbrane Hrvate nagovoril v hrvaškem jeziku ter jim Prof. Anton Melik V Ljubljani je pred nedavnim umrl veliki slovenski znanstvenik prof. dr. Anton M e-l i k, Z njim je slovenska znanost izgubila mednarodno znanega in priznanega strokovnjaka, slovenska univerza uglednega predavatelja, Slovenska akademija znanosti in umetnosti enega svojih pomembnih sodelavcev, Slovenska Matica pa svojega dolgoletnega predsednika. Delo, ki ga je opravil dr. Melik, je obsežno in mnogostran-sko ter sega od dejavnosti na ljubljanski univerzi mimo odgovornih položajev v vladi Slovenije do pisanja dolge vrste znanstvenih knjig, med katerimi so posebno znana njegova geografska dela o Jugoslaviji, Julijskih Alpah in slovenskem alpskem svetu. Za svojo res izredno dejavnost je bil deležen visokih odlikovanj in priznanj. Dvajset let .Slovenskega vestnika' Nagradno tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov Danes se začenja zadnji teden našega trimesečnega nagradnega tekmovanja v pridobivanju novih naročnikov ob 20-letnici izhajanja .Slovenskega vestnika”. Časa je torej le še nekaj dni, ki jih bo treba izkoristiti, kajti v začetku meseca julija bo napočil trenutek, ko bodo razdeljene nagrade, o katerih smo v minulih tednih že večkrat govorili. Čez dober teden bo padla odločitev, kdo bo šel na 14-dne-vni dopust na morje, kdo bo dobil magnetofon, radijski transi-stor, gramofon in kar je še več drugih lepih nagrad, ki bodo izžrebane med tiste, ki so sodelovali pri našem nagradnem tekmovanju in s pridobivanjem novih naročnikov pomagali širiti .Slovenski vestnik”. Le še malo je časa, zato pohitite. Vaš trud bo bogato poplačan, saj so nagrade res dragocene in bodo gotovo napravile mnogo veselja. Poleg tega pa bo vsak, ki je sodeloval v tej akciji, imel zavest, da je prispeval h koristni stvari — širjenju slovenskega tiska na Koroškem! radia prof. Goritschnig. Toliko manj pa so razveselile .pomanjkljivosti", ki jih je bilo opaziti med nastopom na Starem trgu, namreč dejstvo, da je češkoslovaško skupino preglušil vrtiljak z obetajočim imenom .Vesela pot na Luno", medtem ko so okoli odra jugoslovanske skupine visele zastave, o katerih bi morali zdaj tudi v Celovcu že vedeti, da niso jugoslovanske. čestital k uspeli prireditvi in želel veliko uspeha tudi pri bodočem delu. Predsednik Hrvatskega kulturnega društva Demeter Linzer pa je v svojem govoru naglasil, da ta prireditev dokazuje, da Hrvati na Gradiščanskem niso le enakopravni marveč tudi enakovredni državljani Avstrije. Jutri začetek v Brežah Skrb za manjšinsko šolstvo V Kopru so se pred nedavnim sestali strokovnjaki mešanega ifali-jansko-jugoslovanskega odbora, ki so razpravljali o raznih vprašanjih manjšinskega šolstva v obeh državah. Na sestanku so sprejeli tudi vrsto konkretnih sklepov, ki bodo bistveno prispevali k izboljšanju italijanskega šolstva v okrajih Koper in Buje oziroma slovenskega šolstva na Tržaškem. Tako je bilo med drugim sklenjeno, da bo šest slovenskih šolnikov iz Trsta ter šest italijanskih šolnikov iz Kopra in Buj prejelo posebno štipendijo, ki jim bo omogočila, da bodo v začetku prihodnjega šolskega leta šli na strokovno izpopolnjevanje na univerzo v Ljubljano oziroma v Padovo. Nadalje bo za 30 italijanskih šolnikov iz Kopra in Buj tudi letos prirejen seminar pri Logo Maggiore, medtem ko bo za enako število slovenskih šolnikov iz Trsta podoben seminar v Tacnu pri Ljubljani. Končno so se na sestanku sporazumeli tudi o vprašanju knjig za šolske knjižnice. Italijanske šole v Jugoslaviji prejmejo zbirko knjig v vrednosti 3 milijonov lir, podobno zbirko pa tudi slovenske šole na Tržaškem. S prvo letošnjo premiero se bodo jutri zvečer začele 17. poletne kulturne prireditve na Petrovi gori v Brežah. Igralski ansambel pod vodstvom arhitekta Hannesa Sandlerja se bo predstavil z dramo »Sveti eksperiment« znanega sodobnega avstrijskega avtorja Fritza Hocfnval-derja. Prihodnjo soboto pa bo premiera drugega letošnjega komada — ljudske igre Bertolda Brechta »Gospod Puntila in njegov hlapec Mat-ti«. Do 27. avgusta se bo v Brežah zvrstilo skupno 39 predstav: triin-dvajsetkrat ho na sporedu Hochtval-der in šestnajstkrat Brecht. Po šestnajstletni tradiciji teh prireditev smo lahko prepričani, da bodo tudi letos nudile izreden kultur-no-umetniški užitek. Sploh so postale poletne igre v Brežah važen sestavni del kulturnega dogajanja na Koroškem in uživajo danes zaslužen ugled že daleč preko meja dežele; predvsem pa so posebno doživetje za vse tiste mnoge tisoče obiskovalcev, ki pridejo leto za letom na Petrovo goro. Za novo sezono so se v Brežah spet pripravili s »tradicionalno« skrbnostjo. 2e od decembra naprej so bile tako rekoč na dnevnem redu vaje; samo za Brechtovega »Puntilo« so jih imeli okoli petdeset, čeprav so ta komad igrali že lani in so posamezni igralci torej že dobro poznali svoje vloge. Zato smemo verjeti vodji skupine ter režiserju in glavnemu igralcu Sandlerju, 'ki je na tiskovni konferenci zagotovil, da se letošnja uprizoritev Brechtove igre od lanskoletne ne bo razlikovala samo po zgoščenosti (izpustili so na primer precej dolgovezne »finske pripovedke«), marveč zlasti še po izboljšanih in izpopolnjenih likih. 'Prav tako skrbno pa se je ansambel pripravil tudi na uprizoritev Hochwalderjeve drame »Sveti eksperiment«, ki bo poletnim igram v Brežah vtisnila povsem nov pečat: namreč izključno moško zasedbo. Naravno prizorišče na Petrovi gori je kakor nalašč ustvarjeno za krepke moške like, poleg tega pa se je v zadnjih letih vedno spet pokazalo, da je posebna moč breškega ansambla v moških igralcih. Gotovo sta tudi ti dve okoliščini vplivali na odločitev za Hochsvalderjev komad, ki je po besedah arhitekta Sandlerja vsestransko tak, kakor da bi bil posebej napisan za Breže. Po vsem tem je pričakovati, da bo letošnja sezona pomenila nov višek v dolgoletni uspešni tradiciji poletnih iger na Petrovi gori. O obeh letošnjih uprizoritvah bomo še podrobno poročali, tokrat pa še nekaj besed o tem, zakaj so se odločili za ponovitev Brechtove igre »'Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. Lanskoletna uprizoritev tega širom po svetu igranega dela je bila spričo dejstva, da je Slo sploh za prvo uprizoritev v Avstriji, nedvomno tvegana preizkušnja, ki pa so jo v Brežah izvrstno prestali in zabeležili uspeh, ki je presegel vsa pričakovanja. Navdušeni so bili celo tisti, ki so Brechta načelno odklanjali kot »političnega« avtorja in pred uprizoritvijo svarili, čeprav komada sploh niso poznali. Ta uspeh pa je žal zelo ogrozilo slabo vreme, ki je imelo za posledico, da so morali mnogo razprodanih predstav prekiniti in odpovedati, plačano vstopnino pa vrniti. Le izdatna pomoč domače občine in prosvetnega ministrstva je poletne igre v Brežah rešila pred nevarnim finančnim polomom. Na eni strani torej izredni uspeh lanskoletne uprizoritve in po drugi strani slabo vreme, zaradi katerega je odpadlo mnogo predstav, je bilo vzrok, da so se v Brežah odločili za ponovitev in tako ustregli željam številnih obiskovalcev teh prireditev. Zato je breškemu ansamblu samo želeti, da bi mu 'bilo vreme letos 'bolj naklonjeno in da bi se nova sezona lahko odvijala v pogojih, ki bi zagotovili uspeh, kakor ga nedvomno zasluži vloženi trud. Kulturne drobtine • Slovenski pevski zbor Glasbene malice is Clevelanda v Ameriki, ki Je ko« gost Slovenske izseljenske malice prvič na lurneji po Sloveniji, Je priredil poseben koncerl tudi zo «rlo»ke Slovence, ki so veliko dvorano novega Kulturnega doma napolnili do zadnjega količka. _____ V nedeljo pa bo v iržaikem Kulturnem domu gostovala igralska skufaia prosvetnega druitva .Lojze Kodak" Jz Kostanjevice, ki bo kakor pred ledni pri nos na Korolkem uprizorila priljubljeno ljudsko igro .Miklova Zalo". • Med raznimi vrslomi zabave zavzema pri Italijanih kino le vedno prvo meslo. Lani sa Italijani Izdali za zabovo ».« milijarde liltn-gov, od lega pa samo za kino več kot t milijard. Ma opero Je odpadlo komaj 1.1 milijarde iillngov, no Iportne prireditve pa okoli dve milijardi. • V Brnu no Celkoslovalkem bo danes odprt prvi mednarodni bienale grafike, na katerem bo do 20. septembra razstavljalo >12 umetnikov iz 22 driav. Posebna litija Je izmed «000 del izbrala za razstavo 121« listov. • Tudi letos bodo priredili v Beogradu tradicionalno oktobrsko srečanje pisalel|ev. ki be takrat posvečeno poeziji. Ha prireditvi, ki bo I*. in 20. oktobra in na kateri bodo sodelovali pesniki iz 1* delel Evrope, Afrike in Azije, bodo predvsem govorili o internacionalnosti poezije, o poeziji 'In publiki, poeziji kol tradiciji, o prevajanju pesmi itd. • S podelitvijo nagrad se Je v Benetkah začel 33. bienale slikarstva In kiparstva, ki velja za nb]vef)o umetnaslno razstava sveta. Letos sodelujejo na tej prireditvi umetniki iz 37 driav, ki razstavljajo skupno nod tisoč eksponatov. • Anglija in Jugoslavija sta sklenili nav kulturni sporazum, ki predvideva Izmenjavo univerzitetnih profesorjev in Uudetrtov ter gleda-Ilikih, baletnih In glasbenih ansamblov. • Danes se bo v znani gotlikl galeriji .Pro Lečo* končala razstava slovenskega umetnika Maria L. Vilharja |v nalom listu srna poročali tudi o njegovi svoječasnl razstavi na Ounaju — op. ured.J. ki Je bila deleina velikega zanimanja laka med Italijansko publika kakor tudi med gorltklmi Slovenci. Na svoji prvi razstavi v Italiji Je Vilhar predstavil 13 slikarskih in I kiparskih del. TUDI OBČINSKI SVET V SELAH JE SKLENIL: Slovenščina poleg nemščine poslovni jezik Kakor pred tedni občinski svet v Pliberku, tako je zadnji petek tudi občinski svet občine Sele pod predsedstvom župana Hermana Velika novi občinski poslovnik izpopolnil z določilom, da je poleg nemščine na sejah občinskega sveta tudi slovenščina dopuščena kot poslovni jezik. S to izpopolnitvijo je občinski svet novi poslovnik soglasno sprejel in potrdil. Dopolnitev poslovnika je v skladu s tretjim paragrafom 7. člena državne pogodbe in z razlago k njegovim določilom, ki jo vsebujejo priloge k stenografskim protokolom parlamenta. Tam je rečeno, da za uvedbo slovenščine kot uradnega jezika poleg nemščine ni potreben poseben izvedbeni zakon, kar pomeni, da je to določilo državne pogodbe neposredno veljavno. na svoje rame. S svojimi prispevki je bila tudi vedno na mestu, če je šlo za gradnjo cest in parkirnih prostorov v občini. Zato je docela nerazumljivo, da pri Cerkvi še vedno rovari peščica ljudi proti občini in pravi, da občina za pospeševanje turizma nima nobenega posluha. Čas bi bil, da bi ta peščica enkrat umolknila in s svoje strani nekoliko več napravila za njegov razvoj. Četrta matura na slovenski gimnaziji V sredo minulega tedna je bila na slovenski gimnaziji v Celovcu zaključena letošnja matura, četrta po vrsti. K maturi je bilo od 24 učencev osmega razreda pripuščenih 23. Pismeni del mature je bil od 13. do 17. maja, ustni del pa med 13. in 15. junijem. Od učencev, ki so bili pripuščeni k maturi, jo je pred izpitno komisijo opravilo 21, dve dijakinji pa sta bili zavrnjeni v enem predmetu na jesenski termin. Z odliko so opravili maturo Emica Knaus, Marija Kuežnik, Jože Strauss, Rozvita Vospernik in Dana Zvvitter. Poslednja ni le mature opravila v celoti z odliko, marveč je tudi prej v vseh osmih razredih opravila zaključne izpite v vseh predmetih z odliko. Ko ji je ravnatelj dvorni svetnik dr. Jožko Tischler k temu izrednemu uspehu čestital, je dejal, da v 39 letih svojega delovanja kot šolnik takega primera še ni doživel. Vsem maturantom naše najiskrenejše čestitke! Na isti seji je občinski svet obravnava! tudi vrsto drugih perečih problemov. Zaradi naraščajočega pomena turizma za občino je ustanovil odbor za turizem in za njegovega predsednika imenoval občinskega svetnika Tomaža Mačka. Odboru za pregled občinske blagajne pod predsedstvom občinskega svetnika Antona Hribernika je zaupal tudi posle kontrolnega odbora. Ker bo v kratkem skozi Sele cesta asfaltirana, je občinski svet na predlog občinskega svetnika Mačka sklenil napeljati cestno razsvetljavo skozi Sele. Sedanji sklep občinskega sveta je nadaljnji primer prizadevanj občine, da bi v okviru danih možnosti in razpoložljivih sredstev zboljšala pogoje za razvoj turizma v občini. Poleg sredstev, ki so zakonito vezana na uporabo za pospeševanje turizma, je v isti namen prevzela tudi prispevke interesentov za gradnjo ceste skozi Šajdo M oaze; 'Novah V Ljubljani je umrl nas rojak Hon-zej Novak, katerega zemeljske ostanke smo ob obilni udeležbi žalnih go-stov 14. junija izročili materi zemlji. Pokojni je bil mož, kateremu smo dolžni, da mu ob koncu življenjske poti tudi v nožem listu posvetimo zaslužene vrstice hvaležnega spomina in zahvale za delo, ki ga je opravil kot človek in kot pevec. Honzej Novak se je rodil pred 78. leti na periferiji Borovelj kot sin revne delavske družine. Njegovi starši so ga vzgojili v značajnega, delavnega in zavednega sina svojega naroda. V mladem srcu se je vnela ljubezen do svojega zatiranega ljudstva in z njo se mu je vnela tudi ljubezen do slovenske pesmi. Tako je že na svojih domačih tleh imel svoj pevski zbor in tega je tudi imel, ko ga je pot življenja zanesla proti jugu. Na Jesenicah je sodeloval v delavskem pevskem zboru in v gledališki skupini Sokola, ustanovil pa je tudi delavsko godbo. Enako agilen je bil, ko je pozneje služboval v Radovljici in v Ljubljani. Kot godbenik je igral kar na sedem inštrumentov. V Ljubljani je prevzel vodstvo pevskega zbora poštnih uslužbencev, društva »Vodnik« in pevskega zbora »Čitalnica«. Povsod se je z vso vnemo posvetil naši koroški narodni pesmi, ki jcr je pel v izvirni rožanščini in v izvirni melodiji. V Ljubljani je ustanovil pevski zbor Kluba koroških Slovencev, ki ga je vodil polnih 35 let in za katerega razvoj ima največje zasluge. Pri vsem tem delu so ga odlikovale osebne vrline — skromnost, globoka srčna kultura in velika ljubezen do petja in do rodne zemlje. O njem lahko rečemo, da se je s pesmijo rodil in s pesmijo poslavljal od tega sveta. Njegova zadnja stvaritev je bila namreč pesem o »premvadi Mojciji«, ki jo je izvirno zapel hudo bolan 14 dni pred smrtjo. Za njegove zasluge na narodno prosvetnem polju mu je Slovenska prosvetna zveza svoječasno izročila Drabosnjakovo priznanje in se po svoji delegaciji poslovila od njega ob odprtem grobu v Ljubljani. VABILO Slovensko prosvetno društvo .Svoboda" v Logi vasi in Slovensko prosvetno društvo .Edinost" v Ško-fičah priredita v soboto, 25. junija, 1966 ob 20,30 zvečer VEČER PESMI v hotelu .Ezcelsior" v Logi vasi. Sodelujejo: mešani zbor SPD Škofiče, moški zbor SPD Loga vas, solisti in instrumentalni kvartet Šestdeset let bilčovskega gasilskega društva Bilčovsko gasilsko društvo je v nedeljo, 12. junija, proslavilo šestdesetletnico svojega obstoja in dela v pomoč bližnjemu. K slavju na vaškem trgu pred Miklavževo gostilno se niso zbrali le prebivalci iz vseh vasi občine, prihitele so tudi delegacije sosednih gasilskih društev, navzoči pa so bili tudi štirje ustanovitelji od šestih, ki še živijo: Janez Kr uš i c iz Velinje vasi, Gregor P a r 11 iz Kaj-zaz, Janez Krušic iz Mošenice in Miha Kropfl iz Bilčovsa. Janez Šelander iz Mošenice in Miha Bister s Potoka se zaradi starosti in bolezni proslave nista mogla udeležiti. ■Naše gasilsko društvo je pred 60 leti štelo blizu 60 članov. Tako število je bilo tudi potrebno, da je društvo lahko uspešno branilo vas in okolico pred požari v času, ko je bilo treba gasiti še z brizgalnami na ročni pogon. Vso dolgo dobo je naše gasilsko društvo ostalo zvesto načelu ustanoviteljev in pomagalo, kjer je bilo potrebno. Tako je obvarovalo občanom velike vrednosti premoženja, ki je bilo v nevarnosti, da postane plen ognjenih zubljev. Tudi danes so naši gasilci vedno na mestu. To so najbolj potrdili pri okrajnih gasilskih vajah 5. junija v Celovcu, ko so med 17 gasilskimi društvi zasedli prvo mesto. Tako tudi na sedanjo generacijo ga- maša zadušnica, nakar je domači župnik Štih blagoslovil novo motorno brizgalno, najlepšo pridobitev naših gasilcev ob 60-letnici njihovega društva. Naši gasilci so ne glede na jezik in nazor složna enota. Zato ne moremo razumeti, da je moral v novejši dobi z gasilskega doma zginiti slovenski napis, ki je imel tam od vsega začetka svoje mesto poleg nemškega. Naša vas se medtem ni nič spremenila in tudi naši gasilci se niso. ZAHVALA Upokojenci iz Dravograda — 45 po številu — smo 2. junija t. I. priredili avtobusni izlet na Koroško. Z izletom smo bili zelo zadovoljni. Poslednji postanek smo imeli v Vidri vasi pri Pliberku, kjer so nas nadvse prisrčno sprejeli in obilno pogostili. Družinam Piko in Krop se za izkazano gostoljubje na tem mestu še enkrat prav iskreno zahvaljujemo. silskega društva lahko gledamo z istim ponosom, kakor smo gledali na vse generacije pred njimi v teh šestdesetih letih. Proslavo je začel sedanji načelnik gasilcev Lorene Šelander s pozdravom ustanoviteljev, gostov in prebivalstva. Kot načelnika ga odlikuje vrlina njegovega očeta, ki je nad 40 let poveljeval bilčovskim gasilcem. Ko so sedanji gasilci položili na pokopališču venec v počastitev spomina umrlih članov društva, je sledila IZ BILČOVSA PIŠEJO: Igralcem iz Tržiča vse priznanje Minulo nedeljo so nas spet obiskali igralci prosvetnega društva „Svoboda” iz Tržiča. Že dvakrat smo imeli v zadnjih dveh letih priložnost, da smo občudovali te vrle igralce in se navduševali ob kulturnem užitku, ki so ga nam posredovali. Tokrat pa so nas posebno presenetili, ko so se predstavili z igro .Globoko so korenine”, s katero so nam predočili bridko življenje črncev v Ameriki, ki so že skozi desetletja predmet barantanja in izžemanja s strani raznih senatorjev in farmarjev. Igro so Tržičani uprizorili s tako doživetostjo, da so nas vedno spet ganili do solz, ko smo gledali prizore brutalnosti belopoltih in trpljenje črnopoltih prebivalcev Amerike, ki jim je zaprta pot do izobrazbe in kulture. Igre, ki so nam jo posredovali, dolgo ne bomo pozabili. Goste iz Tržiča je uvodoma pozdravil predsednik našega društva .Bilka”, mala Anica pa jim je v pozdrav izročila šopek domačih nageljnov. Po igri smo se s Tržičani povezali v prijetni domači družabnosti, ki so jo bogatili njihovi in naši pevci z našo prelepo pesmijo. Med njimi ni manjkalo priredb Pavleta Kernjaka, ki je bil tudi sam navzoč in je dobil znova potrdilo, kako poznano in cenjeno je njegovo delo v slovenskem svetu. Železna Kapla in Kranj sta iznajdljiva Večer slovenske pesmi za nemško govoreče letoviščarje Občini Železna Kapla-Bela in Kranj zadnje čase postavljata vedno nove primere prijateljskega sodelovanja na meji. Meseca maja sta pevski zbor »Frnace Pasterk-Lenart« in prosvetno društvo z Jezerskega petič izmenjala svoji prireditvi; 9. junija je nemški mešani zbor iz Železne Kaple pel v Kranju, nekaj dni navrh pa je bila v Železni Kapli odprta razstava fotoamaterjev iz obeh Občin, ki je bila ZA PROBLEMI TURIZMA NA VASI: Ekskurzija Savinjčanov na Koroškem Gozdno gospodarstvo Nazarje je za svoje kmečke kooperante v soboto in v nedeljo priredilo poučno ekskurzijo na Koroško. Namen ekskurzije, ki se je je v spremstvu podpredsednika občine Mozirje Čopa udeležilo nad 50 kmetov in kmečkih gospodinj, je bil, da proučijo probleme in razvoj turizma na vasi, zlasti pa v hribovskih področjih. Za prvi dan ekskurzije jim je Slovenska kmečka zveza pripravila ustrezen program. Udeleženci ekskurzije so se najprej ustavili v Železni Kapli. V Bru-narjevem gostišču jih je sprejel župan deželni poslanec Lubas z nekaterimi člani občinskega sveta. V dveurnem razgovoru jih je seznanil z razvojem turizma v tej izrazito gorski kmečki občini, ki zelo pogreša industrijo, z njegovo problematiko in z oblikami pospeševanja. Med razgovorom je prišla znova do izraza skupna želja občin Železna Kapla-Bela in Mozirje po mejnem prehodu na Pavličevem sedlu. V popoldanskih urah so bili udeleženci ekskurzije na Zgornjih Ža-manjih, kjer je podpredsednik SKZ Miha K a p p pripovedoval, kako se je ta kmečka vas v povojnih le- tih turistično razvila in kako prilagaja oblike kmetovanja pogojem turizma. V večernih urah so se udeleženci ustavili v hotelu .Rožanski dom" na Reki. Tukaj je prišel v njihov krog šentjakobski župan Koren, s katerim so se podrobno pogovorili, kako je bilo mogoče, da se je v občini število turističnih nočitev v nekaj letih dvignilo od 2000 na 40.000. nato prenesena v Kranj. Komaj je bila razstava v Kranju zaključena, je prišlo minulo nedeljo do prijateljske tekme nogometnih moštev obeh občin v Železni Kapli. Občina Železna Kapla-Bela pa tudi vedno znova postavlja primere prizadevanj za poglobitev prijateljskega sožitja med narodoma v deželi in za njuno medsebojno spoznavanje. Najnovejši med njimi j'e bil večer slovenske pesmi, ki ga je na povabilo občine priredil pevski zbor SPD »Zarja« minuli petek v Brunarjevem gostišču, kjer letuje skupina koroških upokojencev v okviru »deželnega načrta za stare«. Večera se je udeležil tudi župan deželni poslanec Lubas. Zbranim nemško govorečim gostom je zbor pod vodstvom Vladimira P r u š-n i k a predstavil kot nosilca kulturne dejavnosti v občini in kot pobor-nika za dobro sosedstvo v deželi in na njeni meji. Zbrani gostje, od katerih so mnogi imeli še zgrešeno predstavo o naših narodnih prizadevanjih, so bili tega doživetja zelo veseli in so s pevci dolgo posedeli v prijateljskem razpoloženju. Rebrca ima novega lastnika Tovarna celuloze Rebrca je 7. junija dobila novega lastnika. V sklopu nakupa podjetja Arland AG jo je kupilo švicarsko podjetje papirne industrije Horgen AG. V smislu zahtev deželne vlade in obratnega sveta tovarne se je novi lastnik v kupni pogodbi obvezal, da bo pustil tovarno naprej obratovati in da bo obratovanje moderniziral. Obvezal se je tudi, da bo osnovni kapital Arland AG povečal za 25 milijonov Šilingov, s čimer bi bil preprečen postopek konkurza te družbe. Doslej je novi lastnik že predložil bančno garancijo za 16 milijonov šilingov, ostali znesek povečanja osnovnega kapitala pa bi moral biti zagotovljen tekom včerajšnjega dne. Kakor že v primeru nakupa Arland AG po nemškem podjetju, je tudi v tem primeru pričela spet rovariti avstrijska papirna industrija, ki nosi — kot smo že pisali — glavno krivdo, da je prišla Arland AG in z njo Rebrca na rob propada, njeni delavci pa v nevarnost, da zgubijo delovno mesto. Ne glede na to je bilo vendar še v sredo zagotovljeno, da bo novi lastnik pravočasno povečal svoj osnovni kapital, s čimer bi bil zagotovljen obstoj Rebrce. OBJAVA DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE Sprejemni izpiti za prvi razred so 9. julija 1966 ob 8. uri zjutraj. Učence prijavite ali ustno v šolski pisarni ali pismeno na naslov „Direktion des Bundesgymnasiums fiir Slovvenen in Klagenfurt, Ler-clicnfeldstrcsfje 22" do 1. julija 1966. Za prijavo so potrebni naslednji dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in na dan izpita zadnje spričevalo, ki ga bodo učenci dobili na dosedanji šoli 8. julija 1966. Popis učenca pošlje šola direktno na gimnazijo. Pri izpitu bodo učenci vprašani v slovenščini, nemščini in računstvu in sicer iz snovi, katera je predpisana za četrto šolsko stopnjo. Glede sprejema v višji razred pa je potreben razgovor z ravnateljem. Ravnateljstvo NAŠI PEVCI V ŠT. VIDU V soboto 11. in v nedeljo 12. junija je bil v Št. Vidu ob Glini tradicionalni peti festival koroške narodne pesmi. Udeležbo je tokrat prijavila tudi Slovenska prosvetna zveza, ki je na festival poslala svoj podjunski moški zbor pod vodstvom Foltija Hartmana. Na festivalu je nastopilo skupno 48 pevskih zborov z več kot 1000 pevkami in pevci. Naš zbor je zapel štiri pesmi in žel zanje obilno priznanje. TO IN ONO IZPOD SONČNEGA TURJA Prišel je čas, ko spet pričakujemo letoviščarje. Nekaj jih je že tu. Spet bo treba skrbeti zanje, da se bodo udobno počutili, ostali med nami in nam dali zaslužka. S svoje strani se zelo trudimo, da bi pridobili letoviščarje, odbija pa jih cesta, ki je polna kotanj in prahu. Upali smo, da jo ho dežela vsaj do letos zboljšala in uredila; kakor pa kaže, je bil naš up spet zaman. Radi bi že zvedeli za resnični vzrok, zakaj nas na tem področju tako zapostavljajo, ko pa so naši kraji tako lepi in letoviščarjem razgledi od Sv. Lucije na Gori tako prikupni. Gotovo bi se z dodatnim zaslužkom, ki bi ga nam dali letoviščarji in ki ga tako potrebujemo, pri nas marsikaj precej zboljšalo. Mislim, da bi se precej obrnilo na boljše tudi v kmetijstvu, ki sedaj kaže znake zaostalosti. Lepša bi bila potem naša žitna polja in naša krompirišča, pa tudi po travnikih bi po malem izginila plevelna zelišča, vse znamenja naše zaostalosti, pomanjkanja denarja in preobremenjenosti z delom. Večje število letoviščarjev bi gotovo tudi v kmetovanju privedlo do sprememb na boljše, ker hi z neposrednim vnovčenjem svojih pridelkov znali vrednost in potrebo kvalitete le-teh 'bolje ceniti, kakor jo cenimo sedaj. Tako bi se torej z urejeno cesto lažje vključili v gospodarski razvoj, kakor ga gledamo pri naših rojakih širom po Podjuni, po Rožu in pri Zilji, ki jih tem potom spet enkrat lepo pozdravljamo. Marija Vogelnik: Papirnata prijateljica Naša Špela je sama doma. V postelji leži in bolna je. Pravzaprav je ibila bolna in zdaj ni več. Bolezen je odšla, špelca pa mora še vedno ležati in ne sme skakati in se ne sme prehladiti 'n ne sme prepevati, da se bolezen ne vrne. Kot bi prav na to čakala pred vrati! Špelca tudi v šolo ne sme. In vendar bi bilo tako lepo stopiti v razred. Vsi bi se razveselili m učiteljica bi jo čisto posebej pozdravila. To bi bilo perfektno. Toda Špelca ne sme v šolo. Lepo mora ležati v postelji in čakati na mamo, :ki je odšla na trg. Zdehati mora in čisto nobenega smisla ne bi imelo ne jokati ne tožiti, ker je nihče ne bi slišal. Ta presneta bolezen je res dvakrat presneta. Prve dni je bilo še nekam prijetno; malo je bilo sicer Špelci slabo in čisto malo se ji je tudi vr-telo v glavi; vendar je bilo imenitno, ker ji je bilo treba samo vzdihniti, pa so se že razvrstili Pred njo keksi in malinovec in limonada in jabolka. FRANCE BEVK: Sveti, lunica Sveti, sveti lunica, vsa medena, vsa rumena, z zlatim plotom ograjena. V lunici je črn kovač, črn kovač kot kak rogač; če kdo mamice ne uboga, če se cmeri, sitnost stresa, brž ga zgrabi za ušesa, ga na lunico prikuje, 'tam naj joče in zdihuje. Če pa pridni ste, otroci, kladivo mu poje v roči in igračke zlate kuje, da vas z njimi obdaruje. Kuj, kovač ek — kuj, kovač ek! skuj za bratca zlat kolaček, a za sestro zlat voziček! Kaj pa zame? Dva konjička, dva stremenca in zlat biček. Pa na lunico rumeno, z zlatim plotom ograjeno v dir se bomo popeljali, se s kovačkom poigrali in s kolačkom se sladkali. Potem je prišlo tisto grdo popoldne, ko so hotele vse rože s stene pasti nanjo. Vrtele so se in ona jih je morala šteti: ena, dva, tri, štiri, pet, šest. Vsaka roža je bila večja od prejšnje, vsaka je prišla bliže in je visela že čisto nad njeno glavo in je strašno vreščala; potem so skočile nazaj na stene. In spet je šlo znova: ena, dva, tri, štiri, pet, šest. Vsaka roža je bila večja od prejšnje, vsaka je prišla bliže in je visela že čisto nad njeno glavo in je strašno vreščala; potem so skočile nazaj na stene. In spet je šlo znova: ena, dva, tri, štiri, pet, šest. Še dobro, da je dal zdravnik nekaj grenkega in je Špelca zaspala. Ko se je zbudila, so bile rože lepo urejene po steni in so čisto tiho čepele in se jim sploh ni videlo, da znajo biti tako hudobne. Zdravnik pa je rekel, da je Špelci padla vročina in da je že zčlo zdrava, samo dva dni ■mora vseeno ostati lepo in mirno v postelji in štiri dni ne sme v šolo. Mirno? Kako naj leži mirno v postelji? Špelca je že lahko mirna, kadar ji mama pripoveduje pripovedko. Tudi takrat je lahko mirna, kadar se bratec prikrade v sobo in ji posodi svoj avtomobilček ali podari frnikulo. In tudi takrat je lahko mirna, kadar ji očka razlaga, kako rastejo rože in kaj delajo danes čebele. Tudi takrat ni težko biti mirna, kadar dobi iz šole pošto. Celo takrat kadar jo obišče zdravnik in ji pogleda jezik, je lahko mirna. Toda zdajle, prav zdajle je to zelo težko. Sama je in nikogar nima, da bi se z njo pogovarjal. Nobene prijateljice. Špelca je zelo slabe volje. In iz same slabe volje poišče svinčnik, ki ji je bil včeraj zlezel pod blazino; in papir, ki ga je bila mama položila pod skodelico, da se ne bi preveč umazal stol, ki je primaknjen k postelji. In si nariše prijateljico. Nariše ji lepo glavo in velike oči z dolgimi trepalnicami; nariše ji kodraste lase, kot jih ima mama, kadar pride od frizerja; vsak las navije posebej, vsakega spremlja od temen do rame. Nariše ji majhna usta; pa uhane v ušesa; pa široko, široko krilo. In čeveljčkom nariše visoke pete, kot jih ima mama, kadar gre v gledališče. Potem zleze iz posteljice in z bosimi nogami potipa hladni parket in hitro hitro teče do svoje šolske torbe, pa izvleče škatlo z barvami. In smukne spet lepo nazaj pod odejo. Zdaj je imela vse, kar je želela. Z najlepšo barvo je poslikala prijateljici krilo, z drugo najlepšo barvo bluzo in lase in uhančke in ogrlico in prstanček, ki je bil čisto tak, kot ga ima njena sošolka, in kot bi ga tudi Špelca strašno rada imela; pa mama trdi, da je za to še premajhna. Tega Špelca pravzaprav ne razume; zakaj pa v trgovini prodajajo take majhne prstan- čke za otroke, če je Špelca premajhna zanj. Za koga so sploh tisti prstančki, če so otroci zanje premajhni? Špelca je prebarvala tudi čeveljčke in nogavičke in torbico in pentljo. Potem je poiskala v mamini škatli — samo ne povejte tega njeni mami — drobne zakrivljene škarjice, ki jih rabi mama samo za striženje nohtov. Izrezala je punčko in si jo položila na odejo. In imela je svojo drago prijateljico. In kazalec na uri je pohitel. S tako prijateljico je seveda kar precej dela. Špelca je narisala in pobarvala celo vrsto lepih oblek zanjo. Ena je bila taka, kot bi jo Špelca rada dobila za god; pobarvala jo je z najlepšo barvo iz, škatle. Potem je izrezala tako obleko, kot jo nosi sošolka s prstanom; potem še tako, kot jo je imela baletka v gledališču; in še eno, kot jo obleče mama, kadar gre z očkom na sprehod. Poleg oblek je papirnata prijateljica potrebovala še posteljico, pa mizo in stol, pa omaro za obleke in predal za šolske knjige, ker bo tudi ona hodila v šolo. Vsak otrok mora v šolo in šola ne pozna izjem. Špelca je risala in barvala in strigla; papirčki so leteli na vse strani. Kazalci na uri pa so hiteli in hiteli. Ko je prišla mama s trga, je sicer najprej rekla: Kakšen nered pa si napravila, Špelca? Koliko papirčkov si nastlala po tleh; pa še s postelje si vstajala, čeprav ti je zdravnik prepovedal. Potem pa je prinesla novega papirja in tudi tiste okrogle škarjice, ki so za majhne otroke. Špelca sicer ni več majhen otrok, ker hodi že v šolo; tiste okrogle škarjice pa vseeno papir zelo dobro strižejo. Zdaj dela Špelca še hišo iz papirja, tako s streho in opekami na njej in z okni in vrati, ki se odpirajo. Vanjo razporeja mizo in stole in omaro in posteljo. Okrog Špelce ležijo papirčki, tisti drobni in sitni, ki se prilepijo na tla in ki jih je zelo težko pometati. Toda mama ni nič huda, čeprav vsaj petkrat na dan pobira papirčke in čisti posteljico. In Špelca se igra s svojo papirnato prijateljico in se pogovarja z njo. Čas pa hiti in kazalec se obrača in jutri bo Špelca že smela spet v šolo. Nečimrna Ajagaga Nekoč je živela deklica, ki so jo klicali Ajagaga. Bila je zelo ljubka in vsak jo je imel rad. Vsi so rekli, da je najlepša in da ni lepše od nje. Ajagaga se je prevzela. Cesto se je ogledovala v zrcalu in sama sebi je bila vedno bolj všeč. Ogledovala se je v bleščečih bakrenih posodah, v mirni vodni gladini, kjer je le mogla. Postajala je zmeraj bolj lena, kajti ni ji bilo mar dela, le samo sebe je občudovala. Nekoč ji je rekla mati: — Pojdi in mi prinesi vode, hčerka! Ajagaga je odgovorila: — Saj bom padla v vodo. — Pa se drži za grm, je rekla mati. — Grm lahko izrujem. — Drži se za močan grm. — Saj mi bo razpraskal roke. — Natakni rokavice. — Raztrgale se bodo, se je odrezala deklica in se zasukala, da bi se občudovala v bakreni posodi. — Pa si zašij rokavice. — Zlomila bom iglo! (Eskimska pravljica) — Vzemi močno iglo! — Zbodla se bom v palec. — Natakni si naprstnik. — Saj ga bom strla. Tedaj je prišla sosedova hčerka, ki je vse to slišala. Rekla je materi: — Dajte mi kotlič in prinesla vam bom vode. Šla je k reki in prinesla vode. Medtem je mati zamesila testo in spekla ponvičnike na razbeljenem ognjišču. Ajagaga je zagledala dišeče cvrtje in je zakričala: — Mama, daj mi ponvičnike! — Vroči so, hčerka. Opekla se boš. — Nataknila si bom rokavice, je rekla Ajagaga. — Rokavice so mokre. — Posušila jih bom na soncu. — Postale bodo trde. — Saj jih bom omehčala. — Roke te bodo bolele, hčerkica, je odvrnila mati. — Čemu bi se trudila. Tvoja lepota bo trpela. Raje bom dala ponvičnike sosedovi hčeri. Tedaj se je Ajagaga raz- jezila. Stekla je k reki in se zagledala v svojo podobo na vodni gladini. Sosedova hčerka pa je jedla ponvičnike. Ajagaga se je ozrla. Gledala je sosedovo hčer in stegovala za ponvičniki vrat, da se ji je daljšal in daljšal. Tedaj je rekla sosedova: — Ajagaga, vzemi ponvičnike. Saj ti jih rada dam. Še bolj se je razjezila Ajagaga. Besno je zasikala, razprla je prste in pobledela od same jeze. Nato je zakrilila z rokama in spremenili sta se ji v krili. — Ne maram nič-č-česar, je siknila med zobmi. Ni več vzdržala na bregu, temveč je skočila v vodo in se spremenila v belo gos. Hkrati pa je kričala: — Ah, kako sem lepa, kako lepa! Plavala je in plavala, dokler ni pozabila človeške govorice. Na vse besede je pozabila, le svojega imena ne. In da je kdorkoli ne zamenja s katero drugo, manj lepo deklico, kriči zmeraj, brž ko zagleda človeka: — Aja-Gaga-Gaga. a n e z Švajncer: Zvečer je Cmager v zaporu zmučen obležal na pogradu. Vsi udje so ga boleli, misli pa niso bile trudne. Mražnik ga je pohvalil in na srečo ni opazil, kako se je njivi ogledoval na vse strani. Do bližnjega grmovja J6 bilo samo nekaj skokov. Pobeg mora uspeti, sicer bo jahko le še sanjal o njem. Žena bo od veselja zajokala 'n otroci se mu bodo obešali na vrat in vzklikali: „Očka, kako ste kosmati!" Naslednji dan je tako pridno oral, da mu je stražnik Ponudil cigareto. »Zaslužil si jo. Če boš tako priden, bo npjutrišnjem njiva zorana." Na robu njive je spustil plug iz rok, skočil, se spotaknil in padel po zemlji. Pastir ga je začudeno pogledal; v tistem trenutku je tudi stražnik obrnil glavo proti njima. »Hudič prokleti," je drhteč skušal prikriti svoje razburjenje. »Jaz sem si že tudi obrezal noge na strnišču, je pripomnil fant in pognal vole. Sonce je bilo vedno niže. ,Zdaj urno skoči, brž! se je glasilo v jetniku. In ubogal je ta glas in kakor senca "Ušknil mimo pastirja. Na nič drugega ni mislil, kakor da čimprej dosegel gozd. Nad glavo mu je zažvižgala krogla. Še ena. Toda tudi ta ga ni zadela. Prerinil se je skozi 9rHovje in ni čutil ostrih bodic, ki so mu ranile obraz do krvi. Pastir si je brisal oči in zaprepaščeno zrl za beguncem in za stražnikom, ki je brezglavo tekel čez krtine proti gozdu. 21 Vinko je ostal v postelji. Domači so mislili, da je zbolel. Silno mu je razbijalo v glavi in od jeze si je pulil lase. »Kdo mi bo povrnil škodo za rejene vole? Cmager je kriv, ta tepec! Oh, moj denar!" je vzdihoval v solzah. »Cmager mi je zapravil težke tisočake!" In že je namesto obupano govoril škodoželjno: »Pretepejo naj tega capina, da si bo zapomnil za vse življenje!" Šele Anza mu je pregnal mračne misli. »Onstran meje so mi zdivjali voli! Ustrašili so se temne postave v snegu." »Je bil avstrijski financar?" »Kje pa, tisti kmet je zapeljal v vinograd kup gnoja!" »To ni smešno. Na meji je vedno nevarno." In da bi pozabil na skrbi, je zavil v Mačkovo gostilno. Prisedel je k učitelju Brezniku in Lini. Učitelj je imel na mizi pred seboj kozarec z vinom (ko je prišel v Šentpavel, je pil samo kislo vodo; a gostilničarji so znali spreobrniti abstinente) in poslušal Mačkovo hčer Lino. Nenehno je čebljala, upirala vanj svoje zelenosive oči in se ni sramovala, kadar je zamenjala kakšen pojem. Ko je Štefka, ki je prinesla vina, opazila med gosti Vinka, je uprla roke v bok in se pošalila: »Boš šel nocoj h dekletu pod okno, da si tak, kot bi te vzeli iz škatle?" Zardel je in se pogledal po obleki. »To je lepo blago," je rekla in ga uščipnila v roko nad komolcem. »Še jaz bi se zagledala v takega fanta." Čutil je, kako mu je kri udarila v glavo, in boječe menil? »Če bi se ti v mene zagledala, bi se tudi jaz vate." V šali izrečene besede so se čez nekaj dni uresničile. V mestu je prodal drobnarije, ki jih je bil prinesel čez mejo, na kegljišču pri Senici je pustil nekaj stotakov in se slabe volje pripeljal z avtobusom do Mačka. Naročil je četrt kuhanega vina, gledal slike v časniku in bil prijetno presenečen, ko je stopila v pivnico Štefka. »O, ti si tukaj!" Postregla je gostom in nato prisedla k njemu. »Ti si se spremenil, Vinko," je dejala potem, ko sta se pogovarjala o vsakdanjih dogodkih. »Kako se mi pozna to?" se je začudil in srknil iz kozarca. »Znal si se nasmejati od srca," so mi povedali, »in vedno si vedel kaj zanimivega. Ali molčiš samo v družbi deklet?" Izzivalno ga je pogledala, našobila usta in se nasmejala. Nocoj mora zvedeti, kako je z Vinkom. Ni napačen fant, njegov oče je trden kmet, gotovo bo po njem prevzel grunt. Gospodinji, ki bo prišla v hišo, ne bo slabo. Ona je že v letih. (Če jo ima fant" rad, ga ne bo motilo, da je tri leta starejša.) Doma ne bo mogla ostati vedno, ker bo po očetu gostilno gotovo prevzel brat, ki se je izučil za mesarja. Zlomil s! je nogo pod kolenom in že zaradi tega ga ne bodo silili od hiše. »Še pol litra," je klical eden izmed gostov. Vinko je gledal za njo, kako se je urno sukala po sobi. Nikdar je ni ogledoval tako natančno. Zdaj se mu je zazdelo, da bi bila primerna zanj. Bala, ki jo bo dobila za poroko, ne bo majhna. Na kuharskem tečaju je bila, vsako delo zna prijeti v roko, vesti se zna tudi med boljšimi ljudmi. En sam pogled ji je povedal vse. »Pred vrati te bom počakal," je zašepetal. »Ti si poreden," je odgovorila in mu položila prst na usta. Ni čakal zaman. »Povej, kaj bi rad," je nemirno Tudi hladilnik je potreben nege Če so otroci bosi »Ali sme poleti otrok tekati bos naokrog? Ali ni videti čudno, če ga pustim iz hiše bosega in ali ni tudi nevarno?« Tako in podobno sprašujejo številne matere, predvsem seveda v mestu, vedno .pogosteje pa tudi na podeželju, kjer prav tako čedalje bolj prihaja »iz mode*, da bi v poletnih mesecih hodili zunaj bosi. Sploh so današnje življenjske navade precej spremenile odnos do tega vprašanja, saj smo se močno pomehkužili in mislimo, da brez obuvala ni mogoče ven iz hiše. Kaj pravijo k temu strokovnjaki — pediatri? Zatrjujejo, da je hoja z bosimi nogami bolj koristna kakor škodljiva. Pravijo, da ima vsak drugi otrok zaradi neprimernih čevljev nekoliko pohabljene noge, če smemo ta pojav imenovati s tako ostrim izrazom. Vsekakor je res, da neprimerno obuvalo lahko zapusti na nogah neprijetne posledice; mnogokrat pa se zgodi, da nastanejo težave zaradi tega šele v poznejših letih. Samo v bosem stanju dobi noga svojo pri-rodno lego. Čim manj jo ■obremenjujemo ali omejujemo s čevlji, tem bolj se učvrsti in okrepi, koža postane manj občutljiva za odtiske, ki nastanejo zaradi pritiska usnja nanjo. Posebno otrokom, ki se jim noge potijo, priporočajo zdravniki hojo brez čevljev. Ugotovili so tudi, da so otroci, ki so mnogo bosi, manj občutljivi za razne prehladne bolezni. Načelno bomo torej otroku, če mu dovolimo hoditi brez obuvala, samo koristili. Pač pa se je treba tudi tukaj ravnati po določenih »zakonih«, da se korist ne bo spremenila v škodo. Posebno v začetku, dokler se stopala ne utrdijo, naj bi otrok tekal bos samo po pesku in travniku. Previdni moramo biti pri sveže pokošenem travniku, kjer ostre bilke lahko ranijo stopala; zlasti pa velja to za cesto, kjer ležijo razni odpadki, kot na primer drobci stekla. Vsak večer, ko otroku umivamo noge, skrbno preglejmo, če se ni kje ranil, saj postane otrok občutljiv za poškodbo navadno šele potem, ko se je že zagnojila. Posebno pazite na treske, da jih boste pravočasno izvlekli iz stopala. V primeru, da si otrok rani nogo, je treba počakati, da se bo rana povsem zacelila in šele potem otroku spet lahko dovolimo, da je bos. Kakor vsak drugi del naše kuhinjske opreme, fako je tudi naš hladilnik potreben nege; našo skrb bo poplačal v dvojnem smislu — vedno čist bo v okras kuhinji, predvsem pa nam bo dalj časa služil. Ne glede na to, kakšen hladilnik imamo, potrebno je, da ga vsakih štirinajst dni očistimo, saj je v našo korist, če je čimbolj čist. Brž ko se v izparje-valcu nabere pol centimetra ledu, ga moramo odtajati, ker sicer hladilnik hladi slabše, ker led preprečuje dobro kroženje hladnega zraka. Seveda moramo pri notranjem čiščenju — po možnosti pa tudi pri zunanjem — hladilnik izključiti. Da bi se led čimprej odtajal, vzamemo vročo vodo, toda ne vrele. Nalijemo jo v kako pločevinasto posodo, nikakor pa ne v posodico za kocke ledu, ker bi vrela voda lahko poškodovala plast, s katero je posodica namazana in ki preprečuje, da se le-ta ne prilepi na izparjevalec. Če v njem tudi takrat, ko ga nameravamo čistiti, slučajno hranimo kakšna zmrznjena hranila ali že pripravljene zmrznjene jedi, jih za ta čas zavijemo v več plasti časopisnega papirja, da se ne segrejejo medtem, ko je hladilnik izključen. Kadarkoli se nam v hladilniku kakšna stvar polije, jo takoj pobrišimo, kadar pa vsega čistimo, ga popolnoma izpraznimo. Za čiščenje si pripravimo blago milnico kakega ne-dišečega detergenta. Raztopina sode brkar-bone (3 do 4 žlice na liter vode) odstrani vsak nezaželen vonj. Pri čiščenju vzamemo iz hladilnika žične mreže, posodico za led, odkapno posodo, posodico za maslo, plastično posodo za zelenjavo in jih prav tako operemo v mitnici. Voda je lahko topla, a ne vroča, da ne poškoduje plastične mase in stekla. Tudi za pomivanje bolj umazanih mest ne smemo uporabljati grobih sredstev. Tanke cevi, ki so nameščene z zunanje strani zadaj ali spodaj, moramo vsaj enkrat na leto očistiti prahu in nečistoče, ki se nabirata na njih, da je hlajenje spet popolnejše. Te cevi namreč vlečejo toploto iz hladilnika in se pri tem segrevajo. Najbolje in najhitreje jih osnažimo s sesalcem za prah, sicer pa z navadnimi ščetkami. Hladilnik je treba negovati tudi od zunaj. Po navadi je dovolj, da ga umijemo z milnico, ki jo potem dobro izperemo s čisto vodo, nato pa dobro osušimo s suho krpo. Temeljito je treba oprati in osušiti tudi gumijasti trak na notranji strani vrat. Trajal bo dalj časa, vrata se bodo bolje prilegala, poraba električnega toka bo manjša. Če pa hočemo, da se bo hladilnik še bolj svetil, ga lahko očiščenega namažemo s kakšno zaščitno po-lituro, nato pa dobro zdrgnemo s krpo. Kadar odhajamo z doma za več kakor teden dni, hladilnik izključimo, izpraznimo, vrata pa pustimo nekoliko priprta, da v njem ne bo nastal kak neprijeten zadah. Nekaj milijonov let nam že sveti in prav toliko nam verjetno še bo svetilo to naše sonce, pa vendar ga še vedno ne poznamo popolnoma in ne vemo za vse njegove lastnosti. Zdravljenje s sončenjem je verjetno prav tako staro kot človeštvo, saj so že stari Egipčani, Grki in Rimljani poznali vrednost tovrstne terapije. Od samega utrjevanja kože na sončnih žarkih do pravega zdravljenja nekaterih bolezni pa je precej vmesnih stopenj. Velika večina 'ljudi ga v poletju uporablja le za prvo. Med njimi je tudi nekaj predstavnikov obeh spolov, ki jim tudi utrjevanje ni glavni cilj, ampak samo sredstvo, s katerim lahko poudarijo kontrast bele srajce na zagoreli koži. Torej sončenje da, samo kako? Za začetek poletja naj bi veljali dve pravili: nikoli na sonce predolgo in za začetek nikoli opoldne med 12. in 15. uro, ko je sonce najmočnejše. Včasih je veljalo pravilo, da prvo sončenje ne sme trajati dalje kot pet do deset minut. Tako stroga ta stvar sicer ni, pretiravanje pa seveda lahko škoduje. To velja predvsem za otroke po prvem letu starosti. Do takrat i^a smejo biti izpostavljeni direktnim sončnim žarkom po vsem telesu res samo kratek čas, minuto ali dve, in še to tako, da nikdar direktno ne gledajo v bleščeče sonce. Takoj k tema dvema praviloma pa je treba omeniti še neko zmotno ukrepanje, ki je precej v navadi. Ko gredo ljudje prvič na sonce, se povprek in povprek namažejo z mastno kremo, oljem ali podobnim, misleč, sedaj pa jim sonce ne more škodovati. Popolnoma napačno! Tisti, ki tako mislijo, si bodo prav gotovo nakopali sončarico, zakaj sončni žarki se prav malo menijo za plast maščobe, ki jo nanesemo na kožo. Druga stvar je seveda, če si namažemo kožo s kako naravno maščobo potem, ko smo zvečer opazili, da nas je sonce preveč opeklo. V tem primeru se res malo bolje počutimo, ker preprečimo neprijetno ščemenje po koži ift bolečine se deloma ublažijo. Torej maščobo po sončenju; pred sončenjem sicer tudi lahko, samo pazite, opeklo vas bo prav enako na suhi kot na mastni koži. Za nekatere bolezni je sonce pravo zdravilo, Drobni nasveti ■ Madeže od muh odstranimo z bronziranih predmetov s krpico, namočeno v salmiak, nakar s suho krpo predmet spoliramo. S pohištva odstranimo mušje madeže s krpico, ki jo namočimo v čisti špirit in s suho krpo zdrgnemo. Z nežnih tkanin (senčnikov, blazin itd.) pa odstranimo madeže z močno razredčenim špiritom ali salmiakom. ■ Stare rokavice iz perilnega usnja razrežemo na dober centimeter široke trakce, ki jih naberemo na kos motvoza in zvežemo. Tak šop lahko uspešno rabimo za čiščenje oken. ■ Slamnate obloge sten čistimo najbolje s slano vodo. Vanjo namočimo gobo, jo ožmemo in zdrgnemo z njo obloge. S suho brisačo nato obloge skrbno obrišemo. Nečistoča bo izginila in obloga bo spet sveža. na primer za luskavico in podobne kožne bolezni, posredno zdravi tudi rahitis. Z utrjevanjem splošne telesne odpornosti pa pomaga vedno in povsod. Še opozorilo tistim, ki ne smejo na sonce. To so ljudje, ki imajo visok krvni pritisk, ljudje s kroničnim glavobolom in vsi tisti, ki so že kdaj preboleli kako hujšo poškodbo glave. Na splošno naj velja, da je pri sončenju vsake vrste še vedno najbolje imeti glavo v senci, pa čeprav samo pod širokimi krajci slamnika. Poskusite! OSVEŽUJOČE MLEČNE PIJAČE Ali ne bi v poletni vročini piti kosilu opustili toplo juho in i)o nadomestili s hladno osvežujočo pijačo po kosilu! Kaj zmelamo za tako pijačo! Osnovna sestavina je mleko, sladka smetana ali jo-gurt. Dodajamo pa razno sadje, sveže ali vloženo, sadne sokove ali sirupe, če pa mi drugega pri voki, je dobro tudi marmelada. Če hočemo pijačo izboljšati, ne pozabimo na kavo, kakao, mandlje, orehe, med, za krepke koktajle pa še dišave in alkohol. Z dodatkom jajc pijače še obogatimo s kalorijami, da so izdatnejše in bolj nasitne. Priprava teh pijač je seveda najbolj preprosta i električnim mešalnikom, gre pa tudi brez njega. Tukaj vatt navajamo nekaj primernih receptov. • Rdeča čaša; skodelica mleka, žlica slad* korja, pol skodelice jagod a ti malin, vanilij in sladkor« po želji pol žlice ruma. • Marelična čaša: tri četrt skodelice mle- ka, pol skodelice marelic, sladkor; vse skupaj stepamo« zlijemo v visoke čaše in zalijemo s sodo. • Čaša iz črnega ribeza: pol skodelice sladke smetane, pol skodelice mleka, pest zmletih mandljev, sladkor in skodelica ribezovih jagod. • Sestavljena čaša: raznovrstno sadje« sladkor, mleko, kozarček konijaka. • Amazonska čaša: bonana, sok pol limone, tri velike žlice sladkorja, kocka ledu, tri žlice soko črnega ribeza in pol skodelice mleka. • Jabolčna čaša; naribana jabolka, pokapljana z limoninim sokom, sladkor, cimet in skodelica mleka. • čaša i z zelene: osminko gomolja olupljene zelene naribamo na droben ribež, sol, poper, kocka ledu, kozarec mleka. Več sistema - manj dela! Pri pospravljanju stanovanja dostikrat pozabljamo, da je tudi to delo potrebno opravljati po nekem določenem zaporedju in s poslu hom 'za organizacijo. Ne bo napak, če vas spomnimo na »drobnarije«, s katerimi se srečujete vsako jutro oziroma dopoldne. — Posteljnino je treba vsak dan prezračiti. Torej jo boste takoj po vstajanju odnesle na stole ob odprtem oknu in jo prepustile svežemu jutranjemu zraku. Potem stresite rjuhe in jih spet naravnajte na postelje, da se tudi le-te prezračijo. vj— Medtem pospravite v omaro obleke, ki jih ne boste oblekle in ki ste jih prejšnji večer odložile. Ne pozabite pa, da morate tudi nje stresti in — če je treba — tudi skrtačiti. . — Če nimate sesalnika za prah, poberite prah s parketa z mehko krtačo na dolgem ročaju. Pološčite ga lahko z mehko krpo, ki ste jo ovile na isto krtačo. v — Dvakrat tedensko premažite tla prav na tanko z loščilom, ker jih boste le tako laže vzdrževale. — Prah s pohištva boste najlepše pobrale s pernatim omelom, ki ga dobite v trgovinah. — Od časa do časa morate pomisliti tu di na lestence. Za njihovo čiščenje uporabljajte prav tako pernato omelo, ki pa ga ovijte z m ehko flanelasto krpo. Pravilno sončenje je zdravo .......................................mlini........................................IIHIIIIIM...............................................INI.....i.....mn.........Hlinili........................................ spregovorila. .Ne smem ostati predolgo. Gostje me bodo pogrešali.” .Lahko jim rečeš, da si bila v kuhinji.” V temi je iskal njeno roko in jo z drhtečimi prsti stiskal v svoji. Česar si ne bi upal trezen, je napravil zdaj. Ni je več spraševal, samo drgetal je od poželjivosti, ko je svoje, po vinu dišeče ustnice približal njenim. .Bodi pameten, zato nisem prišla za teboj," se je branila, vendar ga ni odrinila od sebe, ko jo je poljubil. Tedaj je od nekod prišel Keglov Mirko, posvetil z baterijo in se naredil, kot da ni opazil zaljubljencev. Štefka s‘i je od sramu zdkrila oči in zbežala v hišo. Vinko ni rekel nič, temveč je pijano strmel v prižgano baterijo. .Greš že domov?" je s poudarkom vprašal Mirko in brezbrižno zavil v gostilno. Tako se je začelo. Vinko ne bi mogel reči, da se je kdo ve kako zagledal v Štefko. Ko je njegov oče zvedel za to, ga je posvaril: .Star si dovolj, le glej, da ti ne bo nekoč žal. No, Štefka ni napačna. Lepota tudi ni vse. Tvoja nevesta mora biti bogata, da ne bo prišla praznih rok v hišo. Mačkovi imajo vsega dovolj, a tudi naše kašče niso prazne. Si že govoril z njenim očetom?” Spomnil se je župnikovih besed v cerkvi: .Kjer je ljubezen med možem in ženo, tam je tudi blagoslov.” Njegov oče pa je pravkar rekel, da je le tisti zakon srečen, ki ga dovolijo starši svojemu otroku. Kakor potnik na križišču brez kažipota je ostal v svojih mislih 'in ni vedel dalje. .Oče, vi povprašajte pri njenem očetu. Z njo se bom zmenil že sam.” — Rojs in Maček sta imela čiste račune in pri dogovoru nista prišla navskriž. Liter vina sta izpila na zdravje in srečo svojih otrok. .Če se imata rada, naj se vzameta," je rekel Maček in stisnil kmetu roko. .Kar škoda se mi zdi fanta, da bi ostal na gruntu. Najbolj pametno bi bilo, da bi imel gostilno, kakor je tvoja.” Maček je pregnal nadležno muho, ki mu je letala okoli nosa in predlagal: .Zložila bova skupaj toliko, da bosta otroka začela na svojem." .Moj fant je 'tudi že prihranil čedno vsoto denarja. Vsi trije bomo dali, pa bo." — Vinko si je kupil motorno kolo, da bi se postavil pred nevesto. Vdščani so ga občudovali in mu bili nevoščljivi in financar Mojzer je pomežiknil: „To je dokaz več, da je na nepošten način prišel do denarja.” In te njegove besede so bile tudi vse. V mestu mu je rekel mešetari .Slišal sem, da se boš oženil. Nekaj sem našel zate." .Za čez mejo?” .Tokrat bo za mlada zakonca. Blizu mesta vem za posestvo, kjer bi si ti lahko postavil lepo vilo." Ko se je vračal iz motorjem, je neprestano mislil na mešetarjeve besede. — Anza je zvedel, da je Močnikov Peter zahajal k Loj-ziki. Celo Kata mu je nagajala: .Mene nisi hotel imeti rad, pri oni si padel skozi.” .Pri kateri?” se je vznemiril in komaj čakal, da bi zvedel še več. Spustil je držaj na kolesu in zaustavil slamoreznico. Dekla se je obregnila: .Saj veš, da mislim tisto, za katero si lazil že od poletja. Zdaj ti jo je drugi prevzel." Zbadljivo je prsnila: „Hi, hi!” »Ti, ne delaj se norca!” je zakričal in ji vrgel v Obraz pest zrezane slame in koruznice. Kata si je popravila ruto in izpljuvala nesnago. Potlej se je pomiril. .Napolni žleb. Če bo Rojs slišal, da je stroj tiho, bo fakoj tukaj." Enakomerno je vrtel železno kolo z dvema kosama in prah mu je silil v nosnice in padal na pljuča. Dekla je polnila žleb in z nogo poganjala slamoreznico. Občudovala je njegove močne roke in čez čas vprašala: .Si jo imel rad?" Ni ji odgovoril, saj ji ni treba vedeti, da mu je hudo- .Ona bo šivilja. Ti boš potreboval ženo, ki bo morala prijeti za vsako delo in vzdržati na njivi v najhujši vročini." .Hvala lepa za tvoj nauk. Nazadnje mi boš še rekla, naj si poiščem dekle po tvoji volji." .Prestar si že, da bi se izučil za obrtnika. Hlapec boš moral ostati. Če bi se lahko oženil na grunt, ne bi nič rekla. A sam vidiš, da kmečkim dekletom hlapci niso p° volji." Moral je priznati, da ni tako neumna. Spomnil se je« kako mu je nekoč na kožuhanju zabrusilo kmečko dekle! .Kaj me tako gledaš! Si že lahko poiščem boljšega, k0' kor si ti." — Ko je tistikrot v kleti čistil sode, ga je poklical Vinko: .Pohiti! Čez mejo boš šel po 'kamenčke, vžigalnike in saharin." .Šilingov nimam dosti. Dinarjev trgovec ne bo vzel rad." .Reci mu, da je zame, pa bo vzel tudi dinarje." Anza jo je mahnil po grebenu med vinogradi. VsO pot je tekel, da bi se vrnil pred nočjo. S seboj je imel potno dovoljenje. .Če te bodo financarji vprašali, 'kam namenjen, jim povej, da boš pogledal v vinograd," mO je svetoval Vinko. (Dalje prihodnjič) LAWRENCE BLOTCHER Most Pont des Arts v Parizu je zaradi nizke ograje privlačen za vse tiste, ki bi radi poiskali pozabo v Seini. Skoraj ne mine teden, da se ne bi kaka obupana človeška duša pognala z njega v večnost. To so običajno razdvojeni, zlomljeni ljudje ali histerične ženske. Dickson ni bil ne histeričen, ne razdvojen. Bil je čeden, odlično oblečen mladenič. Prsti, s katerimi je držal cigareto, so bili lepo negovani. Kljub odlični zunanjosti pa je temnopolti človek, ki je stal na začetku mostu, vedel, da se hoče Dickson ubiti. Morda so ga izdajala ramena, ki so bila kljub dobro krojeni obleki videti nekam preveč pobešena. Ko je prispel na sredino mostu, je Dickson odvrgel cigareto in se naslonil s komolci na ograjo. Čez nekaj časa je vzdignil glavo, da bi se poslovil od tega sveta, nato pa je malce počenil, da bi dobil zalet za skok v smrt. Vendar se ni pognal z mostu. Zmotil ga je pisk sirene točno pod njim. Neka ladja je pravkar priplula izpod mostu in iz njenih dimnikov se je močno kadilo k njemu navzgor. Temnopolti človek se mu je začel približevati, končno se je spustil v tek in se ustavil tik ob njem. Zgrabil ga je za ramena. »Monsieur, tega ne smete ..." Dickson ga je besno pogledal. »Pustite me, kakšno pravico imate .. »Vso pravico, gospod .. ." Človek je v hipu pričel govoriti angleško. »Že dneve čakam na vas. Pojdite z menoj." »Prepovedujem vam vmešavati se v moje privatno življenje.” »Tega niti ne nameravam, sir. Vse kar zahtevam od vas je, da preložite svojo smrt za deset, petnajst minut. Želim samo to, da bi vaša smrt nekomu koristila. Ali ste za to?" Dickson ni odgovoril, samo stisnil je obe pesti. Tujec je opazil njegov bes in je naglo nadaljeval: »Prav. Če me nočete poslušati, bom poklical policaja!" »Nehajte!" je vzkliknil Dickson. »Kaj vendar hočete od mene?" Tujec je ustavil taksi, ki je pripe-Ijol mimo, potisnil Oicksona vanj in naroči| šoferju, naj ju odpelje do kavarne na nekem trgu. V zadnji sobi lokala je sedelo n®kaj ljudi, ki so bili očividno tujci. »Našel sem ga," je pozdravil temnopolti človek enega izmed njih. Miguel je ponudil Dicksonu roko. ^z njegovih oči sta sijali poštenost *n odkritosrčnost. In še nekaj je opazil Dickson v njegovem pogledu: lonatizem. Tudi ostali štirje pari oči so se obrnili vanj in v vseh je gorel enak °9enj. Za razliko od njihovih so bile njegove oči ugasle in prazne. »Dobrodošli," ga je pozdravil Mi-9uel. „Že ves teden dežuramo pri mostu, da bi našli človeka, ki si želi končati življenje. Je po sredi morda kakšna ženska?" • Ali ni vseeno, zakaj sem se hotel Vreči z mostu?" je vprašal Dickson z Utrujenim glasom. Ženska? V nje- govem življenju je bilo preveč žensk. Tri ločene, legalne žene in brez števila drugih žensk. „Ali morda denar?" Ne, denar je bil Dicksonu zoprn. Imel ga je preveč in do njega je prišel mnogo prelahko. Stvari, ki bi jih lahko kupil z njim, ga niso več zanimale. Vse življenje je igral, dokler ga ni življenje izdalo. Želje so usahnile, čustva ugasnila. Potovati bi bilo bedasto. Povsod enaki obrazi, v Kalkuti ali v Chicagu. In povsod enake pijače in enaki glavoboli vsako jutro. Življenje mu je postalo odvečno. »Poslušajte," je dejal, »če mislite, da me boste odvrnili od tega, kar sem sklenil narediti . . »Prosim vas," mu je vpadel v besedo Miguel. »Takoj bom prešel k stvari, da vam bo jasno, zakaj gre. Mi vsi, kar nas je tu, smo emigranti, borci za svobodo. Naša ljubljena domovina ječi pod tiranovim škornjem in predno ga ne spravimo s sveta, ne moremo pričeti z borbo. Zaradi tega smo iskali človeka, za katerega življenje nima nobene cene več. Potrebujemo vas, da ubijete tirana." V Dicksonovih mrtvih očeh se je utrnil kanček radovednosti. Od vhoda v trgovino so vodile tri stopnice navzdol v ozko, hodniku podobno prodajalno s polnimi policami knjig. Na drugem koncu trgovine je 'bila majhna pisarna, v kateri je delal pri luči namizne svetilke debel bled človek. Ko je zazvonil zvonec na vratih trgovine, je skozi debela stekla naočnikov pogledal proti vhodu. Mož visoke rasti s kratkimi belimi brki je neodločno obstal ob mizi. Debeluh za pisalno mizo se je zopet posvetil verskemu tedniku, ki ga je razprostrl pred seboj, še enkrat pregledal osmrtnice, vzel beležnico in si nekaj zapisal. Nato je pogledal •proti trgovini in opazil, da se je tujec medtem približal pisarni. »S čim vam lahko postrežem, sir?« je vprašal in odrinil časopis. Tujec ga je pozorno motril. »Ali bi lahko govoril z lastnikom Jore-thom?« je vprašal. »To sem jaz.« »Ime mi je Ingalls — polkovnik Ingalls.« »Me veseli, gospod polkovnik. S čim bi vam ...« »Ali vam moje ime ničesar ne po- ve?« Joreth si je snel naočnike in se pozorno zagledal v oolkovnika. »Zal mi je, toda ne spominjam se. Ingalls? Tega imena ne poznam.« Polkovnik je stisnil svojo palico pod pazduho, potegnil iz žepa neki ovitek, vzel iz njega polo papirja, jo razgrnil in vrgel na mizo. »Morda vam bom s tem osvežil spomin,« ;e rekel. Mr. Joreth se je popraskal po nosu, motril polkovnika z ocenjujočim pogledom pa si zopet nataknil naočnike. »A tako, račun,« je dejal. »Veste ..., večkrat dobivam pismena naročila strank, ki jih ne poznam. .Gospodu pastorju dr. Godfreyu Ingallsu, cerkvena občina St.' John', o, da, • • »*• »Pokojni dr. Ingalls je bil moj brat. Račun ste poslali verjetno po pomoti. Moj brat prav gotovo ni nikoli na- »Ali se morda sami bojite," je vprašal Miguela s komaj opaznim nasmeškom. »Se morda bojite umreti za lastno idejo?” »Ne, ne bojimo se,” je vzkliknil Miguel strastno. »Nihče od nas se ne boji smrti, toda mi moramo živeti. Če ni organizacije, ki bi začela z borbo in izkoristila zmedo, ki bo nastala po tiranovi smrti, potem je tudi atentat brez smisla in koristi. Mi tvorimo jedro organizacije." »Ne, tega ne morem narediti," je dejal Dickson. »Samo zaradi peščice tujcev." »Saj ne boste pomagali le nam. Pomagali boste vsemu človeštvu; milijonom zatiranih, ki se danes boje govoriti in le šepečejo.” Miguel se je nagnil tesno k njemu. V njegovih očeh je zagorelo še svetleje. Mrtva tišina je vladala v sobi, ko je govoril o zatiranem ljudstvu, o stotinah ubitih in zaprtih ljudi v temnicah. Dickson je poslušal Miguela z vse večjim zanimanjem. Obup ga je začel po malem zapuščati in njegove oči so postajale z vsako minuto živahnejše. Ob treh zjutraj je stopil v sobo natakar: »Zapiramo, gospoda!" Tedaj je Dickson skočil s stola in zgrabil Miguela za roko. »Zmagali ste," je skoraj zakričal. »Prepričali ste me." Miguel je vzel v roko revolver. »Brat,” je dejal. »Naš narod te nikdar ne bo pozabil. Še nerojene generacije te bodo slavile. Rolando te bo odpeljal na postajo in ti poiskal prostor v jutranjem vlaku." Dickson je pogledal Rolanda, nato Miguela. »Ne, tega ne morem. Za vašo idejo sem se tako navdušil, da me je povsem minila želja po smrti. Tudi jaz hočem živeti in delati zanjo." Naslednjo noč je bil Dickson spet pri mostu Pont des Arts. S temnopoltim človekom je stražaril na začetku mostu in čakal na samomorilca, ki bi bil pripravljen ubiti diktatorja v Miguelovi domovini. f \ Anekdote Ko je bil Gounod štirideset let star, ga je -vprašal neki prijatelj: »Kakšne starosti pa je Faust v prvem dejanju?« »No, v normalnih starčevskih letih,« je odvrnil Gounod, »šestdeset let.« Dvajset let kasneje so mu ob novem študiranju iste opere zastavili enako vprašanje. »No, v normalnih starčevskih letih — osemdeset let.« ★ Na Gounodovih vratih je bil napis: »Kdor me obišče, mi izkaže čast. Kdor me ne obišče, mi pripravi zadovoljstvo.« ★ Neki čelist je igral Rossiniju. Po desetih letih je čelist pripovedoval: »Mojster je bil ob mojem igranju tako prevzet, da me je sredi cantabila prekinil in me poljubil na čelo. In od tistega dne si nisem več umil obraza.« ★ »Kar je ljubezen za dušo,« je rekel Rossini, »to je apetit za telo. Želodec je dirigent, ki dirigira velikemu orkestru naših strasti. Hrana, 'ljubezen, petje, prebava so štiri dejanja komične opere, ki se imenuje življenje.« ★ Govorili so o neki madame Grandval, katere kompozicije so bile tistikrat zelo v časteh. Neki sogovornik pa je vendarle podvomi} v avtorstvo skladateljice. »S tem je ipri ženskah tako,« je menil Rossini, »kakor z otroki. Kdo je avtor, nikoli ne veš čisto zagotovo.« ★ Vprašali so Rossinija, katere so najpomembnejše lastnosti dobrega skladatelja. »Predvsem,« je odvrnil, »nekaj nadarjenosti, če je le mogoče. Potem dobra radirka, da čimveč zradiraš. Kar si odstranil iz opere, ne more nihče več izžvižgati.« ★ Giuseppe Verdi je med svojim prvim bivanjem v Parizu obiskal Rossinija, ki ga je prisrčno sprejel. Pri slovesu je rekel Rossini: »Za spomin na prvo srečanje z Rossinijem ti dajem — tri nasvete. Tole tukaj — in je pokazal na glavo — je za publiko, tole — in je pokazal na srce — je zate osebno. Vse drugo je pa za ženske.« ★ Ko so v Parizu diskutirali, kdo je večji pianist, Liszt ali njegov tekmec Siegismund Thalberg, je rekel Heine: »Chopin.« V_________________________________________________________________) Napačen naslov James G. Cozzens ročal ali bral knjig s tako vsdbino. Samoumevno je, da takih knjig tudi nismo našli v njegovi zapuščini.« »Hm, da, razumem ...,« je dejal mr. Joreth. Pozorno je bral naslove knjig v računu in v zadregi pokaš-ljeva‘1. »Do neke mere je razumljivo, da. Toda dovolite, da pregledam svojo knjigo naročil...« Privlekel je velik, razcefran snopič iz predala pisalne mize. »H ... H ... I,« je mrmral. »Ingalls, da pa vendarle ...« »Prihranite si trud,« je dejal polkovnik. »Razumljivo, da je to pomota. Zelo čudna pomota, se mi dozdeva. Priporočam vam, da v bodoče bolj pazite. Če se že sami toliko ponižujete, da prodajate take knjige, je to popolnoma vaša stvar, toda ...« Mr. Joreth se je naslonil nazaj in polkovniku večkrat pritrdilno prikimal. »Da, gosipod polkovnik. S polno ravico smete imeti svoje mnenje. Ni-akor nočem soditi o okusu svojih strank. V tem primeru pa ni nobenega dvoma. Naročilo sem odposlal 15. maja in je vsekakor moralo priti v roke naročniku. Kaj se je zgodilo pozneje, me ne briga. Na vaše obdol-zitve bi si dovolil pripombo, da to vrsto literature moški berejo in hranijo v kaki tihi kamrici..., če hočete doumeti, kaj hočem s tem povedati. V naslednjih štirih mesecih sem pošiljal računske izvlečke, toda računa ni nihče poravnal. Nisem vedel — kot pravite — da je naročnik medtem umrl. V tem primeru seveda ne bi bil grozil s sodno izterjavo. Žal mi je, če...« »Prekleti lopov!« je kričal polkovnik Ingalls. »Ali res vztrajate pri trditvi, da je dr. Ingalls kupoval take 'knjige? Potem vam moram povedati, da...« »Samo trenutek, sir, dovolite,« ga je prekinil mr. Joreth, »ali ste tako zanesljivo prepričani o svoji stvari? Nobene besede ne rečem o kupcu, ničesar ne trdim — samo pravim, da sem take in take knjige res dobavil in imam pravico, da zanje prejmem tudi plačilo. Nisem bogat človek in če moji odjemalci računov nočejo poravnati, mi nič drugega ne preostane, kot da ...« »Kaj mi tu pripovedujete, vi nesramni ...« Mr. Joreth je pomirjevalno dvignil roke. »No, oprostite,« je ugovarjal, »zdi se mi, da zavzemate zelo neupravičeno in neprepričljivo stališče, gospod polkovnik! Konto pod tem imenom že dolgo vodim v svojih knjigah. Popolnoma razumem, kake neprijetnosti bi s tem povzročil svojim strankam, če bi račun o takih knjigah prišel v javnost. Seznam mojih zaupnih strank bi vas vsekakor presenetil.« »Pokažite mi originalno naročilo mojega brata,« je mirno rekel polkovnik. » časa — 20,16 Poznam vas, pripovedka — 20,45 Dunajski slavnostni tedni. Ponedeljek, 26. 6.: 8,05 Kmetijska oddaja — 9,05 Glasbeni sprehod — 11,00 Jutranji koncert v zelenem — 12,45 Ogledalo Mestnega gledališča — 13,00 Operni koncert — 13,45 Iz domačih krajev — 14,30 Pozdrav nate — 16,30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18,05 Samo veselje z glasbo — 19,00 Nedeljski šport — 20,40 Pridi k srečanju. Ponedeljek, 27. 6.; 8,15 Pisana tančica, roman — 8,45 Ljudska glasba tujih dežel — 15,15 Komorna glasba starih mojstrov — 15,45 Korošici knjižni kotiček — 18,45 Tisk in gospodarstvo — 18,35 Mladinska oddaja — 20,15 Sociološki pogledi na izbiro intelektualcev — 20,30 Za mesto in podeželje. Torek, 28. 6.: 8,00 Zveneči jutranji pozdrav — 15,30 Po gorah odmeva — 15,45 Koroško pesništvo — 18,00 Koroška avto- in motorevija — '18,15 Iz prve roke — 18,35 Aktualna literarna oddaja — 19,00 XY ve vse — 20,15 Sistem Rrbodier, veseloigra — 21,30 Pisane melodije. Sreda, 29. 6.: 8,00 Zveneči jutranji pozdrav — 15,30 Zborovska glasba — 15,45 Rudolt Weilhartner, mlad lirik — 17,00 Zlato rokodelstvo — 18,00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 18,30 Znanstveni pogovori — 20,15 Soloma, droma. četrtek, 30. 6.: 8,00 Zveneči jutranji pozdrav — 15,15 Ura pesmi — 45,45 Veselo je na planini — 18,15 Koroška kulturna poročila — 18,20 Kmetijska oddaja — 18,35 Gospodarski komentar — 19,00 XY ve vse — 20,15 2egnanje — 21,00 Nabiralnik za pritožbe — 21,10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave. Petek, 1. 7.: 8,00 Zveneči jutranji pozdrav — 15,15 Komorna glasba — 15,45 Četrt ure domače obrti — 18,00 Koroške pihalne godbe — 18,35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina — Donava — 20,45 Evergreens, tokrat na Dunaju — 21,00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročilo: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje); 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 25. 6.: Glasba na tekočem traku — 8,20 Gospodarstvo za vsakogar — 9,30 Bodite popolnoma tiho — <13,20 Odmev iz Avstrije — 13,55 Pet minut agrarne politike — 14,40 Tehnični razgledi — 16,00 Za delovoo ženo — 17,50 Šport in glasbo — 19,30 Velika šansa — 20,15 Avstrijska hlipa rada — 21,30 In svet gladuje. POHIŠTVO za dom in za gosfe Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A »141 1*1. (0-42-36) 281 Oglejte si našo razstavo tudi v prostorih hotela Rutar v Dobrli vasi. Nedelja, 26. 6.: 8,15 Kaj je novega — 10,00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11,15 Slovanska simfonija — 13,10 Za avtomobiliste — 14,30 Pisana tančica, roman — 15.00 Ljudje in domovina — 16,00 Glasba ne pozna meja 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19,10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19,20 Otvoritev SOS — otroške vasi v Dornbirnu — 19,35 Melodije za nedeljski večer. Ponedeljek, 27. 6.: 8,10 Da, to je moja melodija — 9,00 Stvaritve velikih mojstrov — 13,30 Za prijatelja opere — 44.35 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Domače viže — 16,00 Otroška ura — 17,25 Brali smo za vas — 17,40 Zenska oddaja — 19,30 Koncert innsbruškega mestnega orkestra — 21,15 Koncert za violino in orkester Arama Hačaturjana. Torek, 28. 6.: 8,20 Prosimo, prav prijazno — 9,00 Stvaritve velikih mojstrov — 13,20 Medicinsko mesečno poročilo — 13,20 Pomembni orkestri — 16,00 Tendence v raziskovanju — 17,25 Znanje za vse — 17,40 Literarni zgodovinar Wilhelm Scherer — 19,30 Poleti z nami — 20,30 Robert Stolz dirigira — 21,30 Znameniti glasovi. Sreda, 29. 6.: 8,10 Glasba na tekočem traku — 9,00 Stvaritve velikih mojstrov — .13,20 Teden pri Združenih narodih — 13,30 Ob 25-letnici smrti Ignaca Paderevskega — 14,15 Sodobni avstrijski komponisti — 15,45 Otroška ura — 17,25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17,40 Domači zdravnik — 19,30 Halo teenagerji — 20,15 Gospa filma, kriminalka — 21,00 Iz zaboja za plažo. Četrtek, 30. 6.: 8,10 Dobrodošli v Avstriji — 9,00 Stvaritve velikih mojstrov — 13,30 Glasba naših sosedov — 14,15 Poznani orkestri — 14,35 Kako letiš, dragi golobček — 16,00 Vse vaše želje so uresničljive — 17,25 Raziskovalci v gosteh — 17,40 Zenska oddaja — 19,30 Kako revno bi bilo življenje brez spominov — 20,10 Glasba Nica Dostala — 20,30 Zaljubljene gosli. Petek, 1. 7.: 8,10 Glasba na tekočem traku — 9,00 Dobrodošli v Avstriji — 9,20 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14,TO Sodobni avstrijski komponisti — 16,00 Otroška ura — 17,25 Znanje za vse — 19.30 Divje jagode, slušna igra — 21,05 Impulzi s Švedske. Slovenske oddaje Sobota, 25. 6.: 9,00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18,25 Bratsko srečanje zborov SPZ iz Trsta in Celovca 15. 5. 4966 ob Zablatniškem jezeru. Nedelja, 26. 6.: 6,15 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljomo in voščimo. Ponedeljek, 27. 6.: 14,15 Poročila, objave, pregled sporeda — Popevke za vse — 18,00 Za našo vas. Torek, 28. 6.: 14;15 Poročila, objave — Športni mozaik — Godbe na pihala. Sreda, 29. 6.: 14,15 Poročila, objave — Kor želite, zaigramo. četrtek, 30. 6.: 14,15 Poročila, objave — Iz ljudstva za ljudstvo. Petek, 1. 7.: 14,15 Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19,05 Glasbene razglednice — 22,10 Plesna glasba. Sobota, 25. 6.: 8,05 Glasbena matineja — 9,00 Mali in votiki kapitan — 9,15 Počitniški pozdrovi — 10,45 'Operni koncert — 12,05 Tri dobe — 12,40 Ansambel Milana Vitka in trio Jožeta Krežeta — 14,05 Glasba Karla Pahorja — 14.35 Voščila — 15,30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 17,35 Iz filmov in glasbenih revij — 18,50 S knjižnega trga —■ 20,00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20,30 Vozli Inšpektorja Bralna — 20,00 Veseli zvoki — 22,10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 26. 6.: 8,05 Zid hrabrosti, mladinska radijska igra — 9,05 Voščila — 10,00 Se pomnite, tovariši — 10,45 Za prijatelje lahke glasbe — 12,05 Voščila — 13,30 Nedeljska reportaža — 14,00 Slavni pevci, znamenite arije — 15,05 Majhni zabavni onsambli — 15,30 Humoreska tedna — 17,00 Nedeljsko športno popoldne — 20,00 Večer z dunajskimi klasiki — 21,00 Kličemo letoviščarje. Ponedeljek, 27. 6.: 8,05 Glasbena matineja — 9,00 Za mlade radovedneže — 10,15 Čajkovski in Shakespeare — 10.35 Nevšečnosti s sluhom, podlistek — 42,05 Dva con- certina Primoža Ramovša — 12,40 Iz narodne zakladnice — ‘14,05 Spomini na koncerte madžarskih in sovjetskih umetnikov v Ljubljani — 14,35 Voščila — 15,30 Lajovic in Kogoj v zborih — 17,05 V svetu opernih melodij — 18,15 Signali — 20,00 Panorama zabavnih melodij — 21,03 Simfonični koncert orkestra Beograjske filharmonije. Torek, 28. 6.: 8,05 Glasbena matineja — 9,00 Mali «n veliki kapitan — 10,15 Odlomki iz opere ,Madame But-terfly* — 12,05 Srbska in bosenska glasba — 12,40 Vaški kvintet in ansambel .Veseli planšarji’ — 14,05 Iz priljubljenih koncertov in simfonij — 15,40 V torek na svidenje — 17,05 Chopinovo popoldne — 18,15 Vrtimo globus zabavnih zvokov — 18,50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Mali koncert zbora .France Prešeren’ iz Kranja — 20,20 Nedeljsko kosilo, radijska igra — 21,30 Pesem godal. Sreda, 29. 6.: 8,05 Glasbena matineja — 9,15 Kaj so se naučili otroci med letom — 10,15 Sopranistka Ondina Otta in baritonist Anton Prus — 10,45 Človek in zdravje — 12,05 Mali opoldanski koncert — 12,40 Srbske in dalmatinske narodne pesmi — 14,35 Voščila — 15,30 Pihalne godbe — 17,05 Obisk pri Antoninu Dvoraku — 18,15 Iz naših študijev — 18,50 Naš razgovor — 20,00 Klavir v ritmu — 20,10 Porgy in Bess, opera. četrtek, 30 6: 8,05 Glasbena matineja — 9,00 Veliki in mali kapitan — 9,45 Glasbena pravljica — 10,15 Slovenski operni pevci — 12,05 Habanera in valčki — 12,40 Cez hrib in dol — 44,05 Orkester RTV Ljubljana igra Beethovnova, Mahlerjeva in Bartokova dela — 15,40 Literarni sprehod — 17,05 Turistična oddaja — 18,15 Paleta opernih melodij — 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21,00 Večer umetniške besede. Petek, 1. 7.: 8,05 Operna matineja — 9,00 Pionirski tednik — 10,15 Domače viže, domači ansambli — 12,05 Iz Korsakovih oper — 12,40 Koroške narodne pesmi — 14,05 Koncert lahke glasbe — 45,30 Od vasi do vasi — 15,45 V svetu znanosti — 17,05 Petkov simfonični koncert — 18,50 Kulturni globus — 20,00 Inozemski pevski zbori — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST Sobota, 25. 6.: 12,00 Kulturni odmevi — 15,00 Glasbena oddaja za mladino — 16,00 Volan — 17,30 Sirimo obzorja — 19,15 Družinski obzornik — 20,35 Teden v Italiji — 21,00 Deseti brat. Nedelja, 26. 6.: 8,30 Kmetijska oddaja — 41,15 Oddaja za najmlajše — 13,00 Odmevi tedna v naši deželi — 15,30 Erazem Predjamski — 18,30 Iz pesniških gajev — 20,30 !z slovenske folklore. Ponedeljek, 27. 6.: 12,15 Liki iz naše preteklosti — 13,10 Znane melodije — 18,00 Ne vse, toda o vsem — 19,15 iPoglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 21,00 La Boheme, lirična opera. Torek, 28. 6.: 12,00 Iz slovenske folklore — 17,20 Italijanščina po radiu — 18,30 Koncertisti naše dežele — 19.00 Plošče za vas — 21,00 Pregled slovenske dramatike. Sreda, 29. 6.: 9,50 Praznična matineja — 12,15 Pomenek s poslušalkami — 13,30 Glasba iz filmov in revij — 18,00 Ne vse, toda o vsem — 19,30 Zbor Slovenske filharmonije — 24,00 Simfonični koncert. Četrtek, 30. 6.: 12,00 Deseti brat — 17,20 Italijanščina po radiu — 49,05 Pisani balončki — 20,55 Z italijanskih festivalov popevk — 21,00 Dama s kamelijami — 22,40 Slovenski solisti. Petek, 1. 7.: 12,15 Pomenek s poslušalkami — 13,30 Glasbeno potovanje — 18,00 Ne vse, toda o vsem — 18,30 Nove plošče — 19,00 Zbori Furlanije-Julijske krajine — 19.15 Umetnostne galerije v Italiji — 20,35 Gospodarstvo in delo — 21,00 Koncert operne glasbe. Jungeres, verlassliches Madchen fiir Alles (auch Anfangerin) tur moder-nen, gepflegten Villenhaushalt ge-sucht. Gute Bezahlung, geregelte Freizeit, schones Zimmer (Kalt- u. Warmfliesswasser). Anfragen an Grubl, Wien 19, Keylworthgasse 2. Telefon: 47 02 72 (52 49 81). ^reLevizuat Sobota, 25. 6.: 17,03 Mala šivalnica — 17,30 Cvetlični zdravnik — 18,00 Kakor so videli drugi — 18,35 Kaj vidimo novega — 19,30 Cas v sliki — 20,00 Tribuna, kaba-retistični mozaik — 21,30 Sedem dni časovnih dogajanj. Nedelja, 26. 6.: 15,30 Mednarodni plavalni miting v Wolfsbergu — 17,03 Villervalle v Južnem morju — 17,30 Svet mladine — 18,00 Kaj lahko postanem — 18,35 Za družino — 19,00 Družina Leifcner — >19,30 Aktualni šport — 20,20 Dobra zemlja — 22,55 Tour de France. Ponedeljek, 27. 6.: 18,35 Tečaj francoščine — 19,00 Pustolovščine pod vodo — 19,30 Cas v sliki — 20,05 Možje in sile — 20,55 Stalna jeza s Harryjem. Torek, 28. 6.: 18,35 Tečaj angleščine — 19,00 Nemščina za domačine — 19,30 Cas v sliki — 20,00 Hotel Victoria, zabavna oddaja — 21,35 Inozemski odmev — 22,25 Največje boksarske borbe stoletja. Sreda, 29. 6.: 11,03 Mesto iluzij — 17,03 Mala veda o risanju — 18,35 Tečaj francoščine — 18,55 Podobe iz Avstrije — 19,30 Cas v sliki — 20,00 Svet pripada ženski, komedija. četrtek, 30. 6.: 11,03 Za kulisami živalskega vrta v Schonbrunnu — 12,00 Boj mokri smrti — 18,35 Tečaj angleščine — 18,55 Športni kalejdoskop — 19,30 čas v sliki — 20,15 Darovana leta, televizijska igra — 22,05 Z očmi naših otrok. Petek, 1. 7.: 11,03 Velike Družine — 19,03 Televizijska kuhinja — 19,30 Cas v sliki — 21,00 Mademoisselle Lo-wenzorn, televizijska igra. Izdojotelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizo-cij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik; Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gosometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška m tiskorska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Konzumne zadruge se združujejo Kakor smo že poročali, so konzumne zadruge v Celovcu, Beljaku in Spittalu stopile v pogajanja glede združitve v eno samo zadrugo. Združitev teh koroških konzumnih zadrug je predvidena v zvezi s proslavo 100-letnice ustanovitve prve konzumne zadruge na Koroškem, ki je bila ustanovljena leta 1866 v Blei-bergu. Stremljenje koroških konzumnih zadrug po združitvi v deželno konzumno zadrugo ni osamljeno. Na podobno pot sta stopili tudi konzumni organizaciji na Predarlskem. Tamkajšnja konzumna zadruga v Dornbirnu in konzumno društvo Hohenems sta pred kratkim na svojih izrednih občnih zborih sklenili spojitev. Že pred tem pa je od lanske jeseni konzumna zadruga Dornbirn vodila vse posle konzumnega društva Hohenems. Združevanje je v današnjih in v razvijajočih se gospodarskih pogojih tako rekoč neodložljiva potreba vsakega gospodarskega uveljavljanja. Zadružništvo sili na to pot vedno večja koncentracija kapitala, ki jo iz leta v leto bolj opažamo v industriji in v trgovini. Če hočejo biti zadruge tej koncentraciji še konkurenčne, morajo v prid svojih članov same svoje blago nabavljati na svetovnem trgu ter prevzeti tudi njegovo predelavo in ne samo njegovo razdeljevanje. Priporočamo vam! — Vsaka knjiga samo 3 šilinge Dositej Obradovič: IZBRANE STRANI, 136 str. br. Jenko-Hassl: IZUM, 152 str. br. ŠTIRI ZGODBE (Slov. večernice), 96. str. br. Janez Plestenjak: LOVRAČ, 104 str. br. Zofka Kvedrova:YLADKA IN MITKA, 112 str. br. Marij Avčin:NAŠ NAJMLAJŠI, 32. str. ilustr. br. Marij Avčin: NAŠ OTROČEK, 44 str. ilustr. br. Marij Avčin: NAŠ ŠOLAR, 56 str. ilustr. br. Radovan Zogovič: NJEGOŠEVA PESNITEV o borbi in svobodi, 48 str. br. Vjenčeslav Novak: SOCIALNE PODOBE, 156 str. br. — Vsaka knjiga samo 4 šilinge Janko Jesensky: DEMOKRATI, 192 str. br. Aleko Konstantinov: BAJ GANJO, 160 str. ilustr. br. Jean Giono: HRIB, 176 str. br. Dušan Radič: VAS, 200 str. br. France Bevk: ČRNI BRATJE, 88 str. ilustr. br. Josip Ribičič: UDARNIKI, 48 str. ilustr. br. Gustav Strniša: HARMONIKAR BINČEK, 88 str. ilustr. pl. Ujin-Segal: KAKO JE ČLOVEK POSTAL VELIKAN, 240 str. ilustr. br. Dimitar Vlahov: MAKEDONIJA, 224 str. ilustr. br. Sonja Sever: ZVESTI TOVARIŠI, 160 str. 'ilustr. br. Cvetko Golar: SRP IN KLAS, 56 str. ilustr. ppl. — Vsaka knjiga samo 5 šilingov Miško Kranjec: MACESNI NAD DOLINO, 152 str. br. Josip Stritar: KRITIČNI SPISI, 160 str. br. Branko Čopič: DOŽIVLJAJI NIKOLETINE BURSAČA, 116 str. ilustr. br. Ivan Ribič: STOPINJE V SNEGU, 160 str. br. Agatha Christie: OTOŽNA CIPRESA, 64 str. br. POŽGANA RADOVNA in druge zgodbe, 144 str. br. Edgar Wallace:MOŽ S TUJIM IMENOM« 64 str. br. Ivo Zorman: IZ OBROČA, 112 str. ilustr. br. Georges Simenon: MAIGRETOV REVOLVER, 64 str. br. Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 112 str. ilustr. br. Fred Martens: PODNAJEMNIK V KRSTI« 64 str. br. Honore de Balzac: EL VERDUGO, 112 str-br. V BOJU ZA SVOBODO, 176 sir. br. KNJIGARNA „ N a š a knjiga “ CELOVEC — WULFENGASSE