PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
116 (2426)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr.
TRST, sobota 16. maja 1953
Cena 20 lir
MS PROTEST
«Soča»,
....	">	glasilo	Demokratične fronte Slovencev v
jjln °kiavlja v svoji današnji številki v zvezi z vo-Vodst pani° na Goriškem ter v zvezi s sklepom PrazV* iDI,S’ l13-’ slover‘ski volivci 7. junija oddajo e glasovnice, naslednji uvodni članek:
ili ,U3sklh državnozbor-
|Jo
1 “oliteu
a* T^i -lednih
W T ma^kajo še trije > Tud' bi ne bilo raz-
% u ' Taz9lasov in kri-btnk Pa vseh mogočih tiznih’ pn?m Povedo obiski Vi v learin'jev in Bel-1,10 srpa*30	vaseh, da
fi |juj- 1 v°Mne kampanje. »ili, Jt. 50 ^ zopet spom-* iloiio We na Goriškem tu-<*i Z - Pmi ^ zopet on°revoH
"‘arevoli *	In	super-
*tolilne	obnovili	svo-
S>bli.ube »z leta 1948, !jii0 krati-1 *>*J° na*e liu<dstvo »t Pedet ?Q. spomina in bi in’i ■ VSe so takrat so potem izpol-
ni sp
^'hitiieedeU dn*’ A° je on. ‘kttiu:. s°Hl pamet malo-
Tadovednežem v Se jtn7 ter tr£iii. da so oni,
z“ slov?f°rmisti’ P°skrbe-
enslie šole na Go-*io n da
l“° ijin, T se moramo sa-ed*io	Uti,	če	te	šole
kakofU ?bstaiaW. kar ,
5™«'"“
*	*°r	.	.
'»ton a o« si teh šol in
nam je še ostalo,
mi sami v času
i « „J°m°čio tistih bra-'«ter. , b°dni domovini
tukajšn
za
...„ „ 'nia kominfor-!Ae “s°Pisje porabilo že ,ja ,a ® jalovem poiz-^ralo 1 °črnilo in diskre-0 v očeh
l^oye 0Ceh naših ljudi 2n Ql9antshe napore v
i*-	_	...
^Tedek Prau* socializem in
I^Jali b‘ se mi ne spo-/ 8e|’tr„7	ra*mo	isti
1* ^neši-n. e ebraniln pravi-5*4 leti Slovencev, ko je • * ki is tzlavH delegaciji f kravir pr**(a v Rim ter-
' b' ^ Sn° 20 na3° znanjši-
k°1’e’lce)! za-hteve beneških |Y jo t Pretirane. In ven-v '
t^0
t m«eHns~ Vali samo š0' scini, svobodno
u, »o „ZZivljanie m Pra’ ^Rein Bnrlpodarskem in so-r °stali r,°^u’ kot jih ima-. to s„ ohjanski državlja-
hin*oa demok.t0rej za <ma' i. ?a lina , °krata» m «bor-Sa .3!‘ tSke PTavice» Bel-i o. , Irone zahteve. Se-
i. Po
hogurt^V0 on 'n njegovi
L^dstv(^a stopii° pred na-
H na „ ln se mogočno tr-Ji Vaši \.čež:	«Mi	smo
j,' ne ln^ zaščitniki brez nas 8 1 *e teb pravic, ki
1 »n.
ote.»
k >hfor
tl '09liatt-miStieni zastopni-__ ll®ue in Nennijeve
‘0 5e *° često v parlamen-a u dvignili svoj glas
oii^ornb,
50r|,ije ° koristi moskovske
ln organizirali celo
eine
^rede otduke in poulične 'bio .,._io namen. Nikoli pa
slišali
’»li,
da bi se v teh forumih javnega njit 3 mnenja kdo iz-%o dvi0nil in ožigosal ’nce?n t^'° nasproti Slo-
*>efnio
;v
i'ni...
'Oejjj, oa ^ Goriškem in v Sloveniji, ali da bi
K
t, l0t>a
oti kupma protestirala
Sl J.	^lUlCbll/UtU
alej iniinaciji, hi jo *»0(j 'cans)ca vlada izvaja
Om tudi
1 "Oitni
v primerjavi
manjšinami v lta-
■ s0 ,
So 6	°0Jasi!i	f	7au'
*tonj *°. storili tako, kot jT^kem n^h°v zastopnik v L' 4eja[ testnem svetu, ko 1,^0 iet'.vda so se Slovenci JA lak! 0_dkar so pod Ita-ll^ianjs^0 dovolj naučili
J:4none*m 3,m torej
°st ni potrebna. Tu-
! *De°sp°d je prišel v mest-
,^0«. ^^biočjo slovenskih
lu* na„ iepa zahvala ti-,ctrti v n'ni slovenskim vo-Vi,1*0 verjeli njihovim v'" st,0'n,,n of)Itubam. ir Sln,lepakih, namenje-S, £ encem
S edUalij0-
%.dinc
se kominfor-da je njihova
L^njfc, “i na kateri je tudi
- knna.a.. /..	____
»doH ^andidat (oziroma i. “‘Kal.	,___
■ tcer i To ie le deloma
^a sa5fenta kandidatka Slo-
I,' 0e
^Ino° -P0 svofem duhu in k »Oto ,f8 -Po jeziku. Sicer te
'ti
PO svojem izvo-
kaiZTnttUdl Uta 1048■
5 s, aafe na njihovi li-<L>n ^Sno obljubo, da n j zmed njih tudi
(<Se take
ki*8 Pini* ni zgodilo tedaj J se bo danes
ko
l,S> niso niti Obljubili.
tudl' da te bil
lju' bore!Ue stranke tudi ve-
b dr c *"■
n«*n Pzovice našega ryiič. rirnorskemt Jože 9op„*° bij, !*di t0 ni točno-'le ‘•'■ani, °ni flanl nie’ pa so po’ }l t n izdali. Ce
-ur "stil, k", ta^^ones še živet, bi 'tem tuhalt nanj ogenj
Nh Us'o,afc°tr Ba bruha3°
S "ePlo 'e
•	-•	4U	USLUlt
,*l\*°slednoal N°B
so ostali na
e. ' do.i 7'"Jan i\ua in ■J »odnu 0 po poti pra-I	f,,Zrna, ki noče biti
U *l°t>elfPeC m dajc vsa~ u« Pa tudi vsake-
L
mu narodu ali njegovemu delu, popolno enakopravnost.
Goriški in beneški Slovenci se vsega tega in še marsičega drugega prav dobro spominjamo in ker je zgodovina učiteljica človeštva, zlasti kadar je še tako sveža kot ta. ne bomo šli še enkrat na kominformovske limanice. Prav dobro se zavedamo, da se moramo v današnjem položaju zanašati pri obrambi tistih pravic, ki jih še imamo na Goriškem in za dosego najosnovnejših pravic v Beneški Sloveniji, predvsem na svojo enotnost in vztrajnost in na moralno podporo naših bratov v svobodni domovini. Te podpore nam bratski jugoslovanski narodi in njihova vlada niso še nikoli odrekli in so ob vsaki večji novi krivici protestirali v Rimu ter pred OZN. Zato se imamo prav njihovi podpori zahvaliti, če ni naš položaj še slabši, kot je.
Zamejski Slovenci se bomo še bolj strnili in idejno in duhovno prečiščeni čakali v pripravljenosti, da bodo tudi med italijanskim delovnim ljudstvom vstale tiste napredne sile, s katerimi bomo lahko sodelovali za skupno korist, na podlagi medsebojnega spoštovanja in enakopravnosti. Prepričani smo, da ta čas ni več daleč.
V tem pričakovanju pa se nočemo odreči volilni pravici, čeprav nam ta v današnjih pogojih ne prinaša nikakršnih koristi in nam daje možnost edinole, da s praznimi glasovnicami protestiramo proti vladnim diskriminacijam, proti nedemokratičnemu volilnemu zakonu in žalostnemu
dejstvu, da ne nastopa v našem volilnem okrožju niti ena stranka, hi bi se v svojem programu in v svojih dejanjih zavzela za obrambo pravic naše narodne manjšine.
Tak naš protest pa bo učinkovit le, če ga bomo izvedli enotno in ne bomo cepili svojih sil, ki so nam tako zelo potrebne v našem življenjskem boju za obstanek.
Nehru podpira
kitajsko-korejske
predlog
delegacije
Izjavil je, da bi bilo mogoče najti najboljšo rešitev na podlagi resolucije glavne skupščine OZN, in je pripomnil, da se kitajsko-korejski predlogi tej resoluciji približujejo - Podprl je tudi Churchillov predlog za konferenco med velesilami > V Panmunjomu je bila tudi včerajšnja seja brezplodna
WASHINGTON, 15. — Ameriško državno tajništvo je danes zvečer objavilo poročilo, v katerem ponovno poudarja načelo prostovoljne repatriacije vojnih ujetnikov. Poročilo dodaja, da bo združeno poveljstvo na Koreji še nadalje proučevalo vse možnosti, da se najde «častna in sprejemljiva rešitevi) korejskega spora, da pa ne bo naredilo nobene koncesije glede načela prostovoljne repatriacije, in da zaradi tega tudi ne more «pristati na položaj, v katerem ujetniki ne bi imeli druge izbire kot repatriacijo ali internacijo za nedoločen čas».
PANMUNJOM, 15. — General Harrison je danes odgovoril na nekatere ugovore sever-ne_ delegacije proti zadnjemu načrtu združenega poveljstva, dodal pa je, da so o večjem 'delu tega načrta že dovolj razpravljali. Odklonil je zopetno razpravljanje o sledečih točkah:	1.	izpustitev	na
svobodo vseh ujetnikov korejske narodnosti ob podpisu premirja; 2. izpustitev vseh ostalih ujetnikov (t. j. Kitajcev), ki bi bili zaupani po podpisu premirja nevtralni komisiji, v roku 60 dni; 3. ukrepi, ki naj preprečijo, da bi se nad ujetniki izvajal pritisk med pojasnili, ki jim jih bodo dajali predstavniki držav, kamor so ti ujetniki pristojni.
Načelnik severne delegacije general Nam II je s svoje strani izjavil, da severna delegacija ne more na noben način sprejeti načrta združenega poveljstva, ter je obtožil to poveljstvo, da se poslužuje izmišljotin in obrekovanja. Navedel je štiri točke v predlogu združenega poveljstva, ki po mnenju Kitajcev in severnih Korejcev dokazujejo, da noče združeno poveljstvo dominirati nevtralno komisijo za nad
  a	;	7	„	:
gov združenega poveljstva. Dodal je, da Kitajci in severni Korejci niso pokazali nobenega posebnega razumevanja za predlog združenega poveljstva in da so ga samo obsojali. ((Naravno, da mi z naše strani obsojamo njihov pred-
logu, je pripomnil Harrison.
Indijski ministrski predsednik Nehru se je danes v svojem govoru o zunanji politiki v indijskem parlamentu izrekel za kitajsko - korejski predlog v osmih točkah. Poudaril je, da so predlogi združenega poveljstva v protislovju z resolucijo, ki jo je odobrila glavna skupščina OZN, medtem ko so bili kitajski predlogi «zelo blizu indijski resoluciji, ki jo je odobrila skupščina OŽN».
Nehru je dalje izjavil, da Indija z naklonjenostjo gleda na vse konstruktivne napore za rešitev korejskega vprašanja, toda «po temeljiti proučitvi predlogov združenega poveljstva izhaja, da se znatno od-
daljujejo od resolucije glavne skupščine, ki obvezuje združene narode,. Pripomnil je, da bi bilo laže doseči rešitev na podlagi kitajskih predlogov, in je dodal: «V kolikor je Indija prizadeta pri tem vprašanju, bi mi z naklonjenostjo sprejeli vsako rešitev, ki bi jo sprejeli obe prizadeti stranki,
Intersoc protestira
proti špansko-ameriški pogodbi
Ameriški veleposlanik Dunn se je vrnil v Madrid
LONDON, 15. — Socialistična internacionala, v kateri je včlanjenih 36 socialističnih gibanj iz vsega sveta, je poslala ameriškemu državnemu tajniku Johnu Fosterju Dullesu protestno brzojavko zaradi bližnjega	podpisa špansko-
ameriške pogodbe, po kateri bodo ZDA lahko razpolagale z mornariškimi in letalskimi oporišči v Španiji.
Brzojavka, ki sta jo podpi-
zorstvo nad ujetniki. Izjavil je; sala Morgan Philipps, predsed-
zunanje politike. Dunna so poklicali v Washington skupno z generalom Essnerjem, načelnikom ameriške vojaške misije in z Georgeom Trainom, načelnikom ameriške gospodarske misije v Španiji. V španski prestolnici z zanimanjem pričakujejo rezultate Dunnovega potovanja, zlasti v zvezi z načrtom špansko-ameriške pogodbe.
tudi, da čeprav je poveijstvo | nik socialistične internaciona-j
i
OZN formalno sprejelo neka- j le, in Julius Braunthal, tajnik tere točke kitajsko - korejske- internacionale, pravi med druga predloga, ima kljub temu gim, da bi se s tako pogodbo drugačne smotre. Harrison je | frankovska Španija dejansko priznal, da je dejansko «te- j vključila v atlantski pakt. Ta meljni namen naših predlogov ,p0g0dba, pravi protest, naspro-ravno nasproten od namena j juje uv0(ju v atlantski pakt, vaših predlogov. Namen naših, ^ zatrjuje voljo držav podpis-
predlogov je preprečiti prisilno repatriacijo. Sedaj vas pozivamo, da nam poveste, kaj hočete v tej zadevi napraviti in pričakujemo vaš odgovor. General Nam II je odgovoril, da je poveljstvo OZN predlagalo toliko omejitev k delovanju nevtralne komisije, da ta ne bi mogla vršiti svojih zakonitih funkcij.
Po sestanku je general Harrison izjavil, da so nasprotniki aslabo razumeli ali
Nobenih incidentov ob Sueškem prekopu
ScelbavModeni
RIM, 15. — Italijanski notranji minister Scelba je govoril danes v Modeni, kjer je tudi kandidat za poslansko zbornico. V svojem govoru ni mogel mimo dogodkov 9, januarja 1950, ko je njegova policija streljala na množico stavkajočih poljskih delavcev in ubila pet oseb.- Scelba je seveda pripisoval tudi krivdo za nezadovoljstvo kmečkih delavcev. te najbolj zapostavljene kategorije delavcev v Italiji, kommformistični politiki, opisal položaj delavcev v ZSSR in nato s prav toliko uspešne demagogije kot cinizma vprašal: «In za tak režim bi se vi morali pustiti ubijati?«
V Tarantu pa je govoril Nen-ni, ki je med drugim odgovarjal tudi na včerajšnji De Gasperijev govor v Bologni in na vprašanje predsednika
Imamo pa vtis, da bo mogoče to rešitev laže najti na podla-. , , r . gi resoiucije glavne skupščine v a ’ zakaj nl s btalmom go-OZN. Sedaj je kitajski pred-! voril o Trstu. Nenm je dejal,
ucuaj JV. zvi Ud j o IV i jjicu' ,	  •	~	—
log v osmih točkah tako bli- v javni debati ni mogoče
zu te resolucije, da bi lahko j govoriti o tem, tvoril podlago za diskusijo, 1 *
ali je govoril
,	,	, DAMASK, 15. — Ameriški
spornima strankama. ,jržavni tajnik Foster Dulles
, podrogju
mo, da .OC.O branile načela < Vendar pa je uodai, da se bo-demokracije, osebne svobode (j0 moraie britanske sile ome-m pravice človeka; pakt krsi tudi člen 8 atlantskega pakta,
KAIRO, 15. — Neki predstavnik egiptovske vlade je
zanikal, da bi sprejeli kake	.
ukrepe za blokado dobav, na- ves svet, ce se vprašanje Sred-menjenih britanskim silam na | i?.leSa vzhoda ne bi mirno re-
upamo na rešitev,. Priznavajoč, da so mogoče nekatere spremembe, je Nehru izrazil željo, naj bi nadaljevali z napori v tem smislu in naj bi se pogajanja v Panmunjomu nadaljevala, tudi če zadevajo začasno na ovire. V zvezi s predlogom, naj bi Indija prevzela nadzorstvo nad ujetniki, je Nehru dal razumeti, da bi Indija sprejela to odgovornost pod pogojem, če bi ji to ponudili obe prizadeti stranki. Dalje je Nehru poudaril prijateljske odnose med Indijo in obema
V zvezi s splošno napetostjo med Vzhodom in Zahodom je Nehru odobril Churchillov predlog za konferenco med velesilami. Ugotovil je nato, da Eisenhower ni zavrnil Churchillove ideje, čeprav je mnenja, da ni še prišel trenutek. za tako konferenco. Izrazil je nato zadovoljstvo nad pobudo SZ in Kitajske za omilitev svetovne napetosti.
V zv^zi z odnosi med Indijo in Pakistanom pa je izjavil, da je v zadnjih tednih prišlo do izboljšanja. Obžaloval pa je poslabšanje položaja na Srednjem vzhodu in je dejal: ((Nesreča bi bila ne samo za prizadete države. pač pa tudi za
s Stalinom o Trstu ali ne, da pa je takrat Stalin izrazil že-
ljo po izboljšanju odnosov med Italijo in ZSSR in predlagal sklenitev italijansko-sovjetske-ga nenapadalnega pakta. Polemika o italijansko-sovjet-skih odnosih se torej nadaljuje in, kot je že običajno, nikakor ne more molče mimo Trsta.
KOMINFORMISTIČNA ENOTNOST IN ENOTNOST DELAVCEV
Dulies v Siriji
Sm jkeca prekopa. |
šilo,.
je prišel danes v Damask v spremstvu Harolda Stassena. Pred odhodom iz Ammana je Dulles sprejel predstavnike muslimanskih in kristjanskih skupnosti v Jordaniji, ki so mu izrazili nezadovoljstvo nad dosedanjo ameriško politiko do Zidov. Predo^ili so mu tudi, da položaj na Srednjem vzhodu ni ugoden za ZDA, izrazili so pa upanje, da se bo ta položaj izboljšal.
Ob prihodu v Damask je Dulles izročil časnikarjem potočilo, v katerem med drugim izreka upanje, da bodo razgovori z generaloma Selom in Sišaklijem prispevali k večjemu razumevanju med obema državama
Enotni sindikati so razširili izredno izdajo svojega lista, v katerem mnogo govore o potrebi enotne sindikalne akcije, ki naj bi bila preizkusni kamen zvestobe stvari delavskega razreda. Po drugi strani je Vidali prvega maja pozval delavce, naj manifestirajo proti hudim gospodarsko - socialnim razmeram, ki postajajo vedno slabše in nevzdržne zaradi razcepitve delavskega razreda. Ra-dich je ob isti priliki zagovarjal sodelovanje med obema največjima sindikalnima organizacijama. da bi se dosegla toliko pričakovana in potrebna sindikalna enotnost F prvomajskem pozivu pa je zveza ES opozarjala na širjenje gospodarske krize, kronično brezposelnost, obupno gospodarsko stanje tisočev družin in na teptanje sindikalnih svoboščin ter je poudarila nujnost enotne fronte s temi besedami:	Mora se
uresničiti tista enotna fronta delavcev, ki je nujna, da se rešijo naša podjetja in naše gospodarstvo)).
To so jasna priznanja pomanjkanja sindikalne akcije in razcepljenosti delavcev. Kako pa naj bi prišli po mnenju kominformovskega vodstva k toliko zaželeni sindikalni enotnosti? Prepustimo besedo Vidaliju:	«Videli	ste
prvega maja ulice preplavljene z množicami, veličastno enotno manifestacijo tržaških delavcev: to bo mnogo pripomoglo k borbi za enotnost delavskega razreda. Bilo nas je mnogo, prihodnje leto nas bo še več*.
Ce pustimo ob strani odkrito protislovje med omenjenim naštevanjem množic in ponovljenimi trditvami o dokazani pasivnosti, dezo-rientaciji in razkolu tržaških delavcev, opazimo, da besedam enotnosti kominformov-skih voditeljev odgovarjajo njihova tipično razkrojevalna dejanja.
Prav v pozivu k enotnosti v izredni številki «Unitd Ope-raiaa opažamo trmasto kom-informovsko sektaštvo. Na sistematično akcijo Razrednih sindikatov, da bi prišlo do združitve delavskega sindikalnega gibanja v Trstu, odgovarjajo z obveznimi in običajnimi žalitvami. Na e-notnost z Delavsko zbornico se apelirajo s «prepričljivimi in konstruktivnimi» argumenti, nazivajoč njene člane prodance kapitalistov, poklicne razbijače itd.
Enotni sindikati, ki jih vodi kominformovski aparat, izjavljajo, da hočejo enotnost. Dolga praksa pa nam dokazuje in potrjuje, da prave enotnosti ne bodo nikoli hoteli. Kakšno enotnost zagovarja Vidalijeva stranka? Odgovor je lahek: kominformisti hočejo enotnost delavcev v okrilju lastne organizacije, pod nadzorstvom lastnega birokratskega aparata, na teme-
lju slepega spoštovanja teoloških tekstov države-vodnice. nezmotljivosti Stalina, miroljubne in socialistične Rusije, Je to enotna organizacija, v kateri ne trpijo nobene različne ideje ali sindikalne struje in jih «nadzirajo» ter so proti vsaki še najmanjši kritiki ali opoziciji strupeno nestrpni.
Enotna organizacija, ki jo kominformovci potrebujejo, je vojaškega značaja in se mora pokoriti vsakemu gibu taktirke kominformovskega a-parata. Vidalijeva stranka potrebuje tisto enotnost, ki jo lahko brez vsakega odpora uporablja ta svojo izzivalno protijugoslovansko akcijo. Potrebujejo enotno fronto, v kateri so delavci vedno pripravljeni protestirati in agitirati n. pr. proti Marshallovemu planu, obiskom generala Ei-senhovverja ali Ridgwaya, u-deleževati se hlinjenih protestov proti uveljavljanju «uka-zov», kakor se je zgodilo n. pr. za pristaniščnike.
Takšna enotnost in v takšni funkciji je že vnaprej obsojena na neuspeh. Dosegla je ža svoje skrajne meje ter teži k progresivnemu krčenju ter k temu, da ostane omejena na zelo zmanjšan sektor delavskega razreda, ki mu je usojeno, da bo kopičil poraze.
Sindikalna enotnost, ki ]bo služila delavcem za njihove gospodarske in socialne boje ter za odpor proti delodajalcem in za napredek, ne more biti koristna VJklaliju in njegovim gospodarjem. Taka enotnost je kominfromistom odveč.
Sindikalna organizacija, ki bi vključevala veliko večino tržaških delavcev, ki bi jo vodili na razrednih osnovah in ki bi delovala v popolni demokraciji z aktivnim sodelo- , vanjem delavskih množic v borbi za vprašanja, ki se » glavnem tičejo tržaških delavcev, njihovih potreb in zahtev, bi prav gotovo ne marala biti podrejena niti kom-informu, niti zapadnim imperialističnim krogom.
Prav tu je globoka razlika med enotnostjo, ki bi služila kominformovski agenturi in med tisto enotnostjo, ki jo potrebujejo delavci vseh političnih in sindikalnih teženj.
Po dolgiinbridki izkušnjise med tržaškimi delavci ustvarja tista pravilna usmerjenost, ki je nujna za združenje delavskih sil. To je naporen in dolgotrajen proces, ki pa je ~~ v razvoju. Po sili razmer
in s pomočjo najboljših borcev delavskega razreda bomo prav gotovo prišli k resnični enotnosti. Vidali in politika Kominforma ne bodo imeli tk-daj več besede v tržaškem delavskem in demokratičnem gibanju. Pospešiti ta dogodek je glavna naloga vsakega delavca ter vsakega iskreno demokratičnega političnega ali sindikalnega gibanja.
jiti na nakup živil in blaga, , .	,	-	,	i	ki ga potrebujejo pri svojih
po katerem se podpisnice ob- , pooblaščenih dobaviteljih, ne vezujejo, da ne bodo sklepa- da bi to prlzadelo razpoložlji-
le mednarodnih sporazumov, ki bi bili nasprotni duhu atlantskega pakta.
Ameriški	veleposlanik v
Španiji James Dunn se je da-nes popoldne z letalom vrnil v Madrid po dvotedenskem
pa namenoma slabo tolmačili, obisku v ZDA, kjer se je po-nekatere dele zadnjih predlo- svetoval z voditelji ameriške
OSTRE REAKCIJE VANGLIJI na Mc Carrhyjeve napade
ADgleški in francoski socialistični tisk ga primerjata z Goebbelsom Kritike ameriške politike na Koreji. V torek bo spet govoril Eisenkower
LONDON, 15. — Francoski veleposlanik v Londonu Renč Massigli je danes obiskal angleškega državnega ministra Selwyna Lloyda. O razgovoru ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, v obveščenih krogih pa zatrjujejo, da je Massigli po navodilih pariške vlade ob. vestil Lloyda o neugodni reak. ciji, ki so jo povzročile v Parizu nekatere točke zadnjega Churchillovega govora, predvsem pa omemba o potrebi dveletnega vojaškega roka v Franciji in zaskrbljenost, da je Churchill s formulo «čim ož. je konference, mislil na izključitev Francije od morebit. nih sestankov predstavnikov velesil.
Angleški tisk poroča danes pod velikimi naslovi o McCar. thyjevih napadih na Attleeja in obširno objavlja odgovor angleškega laburističnega voditelja. Laburistično glasilo «Daily Herald, označuje Mac Carthyjev napad za «zadnjo kapljo, ki je napolnila kozarec do roba, in se sprašuje, kako daleč misli iti «mračni senator, s svojo kampanjo. McCar. thy, pravi list, «zastruplja ves svobodni svet«, njegove meto. de pa so «prav tako brezobzirne in nečloveške kot Goeb-belsove ali kominformistične,, kajti «ker si je Attlee upal v angleškem parlamentu kritizi. rati mnenje neke ameriške manjšine in omeniti brez dolž nega spoštovanja sveto McCarl thyjevo ime, ga senator dolži
komunizma,.
«Daily Mirror«, najbolj razširjeni dnevnik na svetu (tiska se v 4,500.000 izvodih), ki je fi lolaburistično usmerjen, ob. javlja poročilo in poseben čla. nek pod naslovom ((Nobenega opravičila, gospod McCarthy Odgovor ameriškemu razgraj^' ču» in pravi, da je senatorjeva zahteva, da bi se moral At tlee opravičiti ((prekleto ne-umna». List pravi, da se je «McCarthy vedel pač kot McCarthy» in da se ((Anglija ne bo opravičevala ne njemu ne komur koli drugemu v A-meriki ker je govorila odkrito; tako bi bilo treba govoriti že poprej,.
«Daily Mirror, nadaljuje da sta Churchill in Attlee izra' zila resno zaskrbljenost An-glezev zaradi načina, kako A obravnavajo svetovna vprašanja; «morda se bodo zdaj inteligentni
začeli zavedati, da nekaj v tem načinu ni prav,.
Konservativni tisk zadeve ne komentira, objavlja pa obširna poročila pod vidnimi na. slovi. Značilen je naslov, ki ga objavlja «Daily Mail,; «Attlee_ Mc Carthy, druga runda«, liberalni «News Chronicle, pa ima tak naslov: ((Velika debata se razgreva — Se vedno McCarthy s svojim rohnenjem in s svojimi solzami,.
Pag pa se nekateri konservativni in neodvisni listi u-kvarjajo z osnovnimi vprašanji v katerih se pojavljajo ne. soglasja med ZDA in Anglijo. «Times», k1 navadno izraža mnenje Foreign Officea, piše, da bi obe stranki v Panmunjomu morali pripraviti načrt, ki bi ga potem pri pogajanjih z medsebojnimi koncesijami dokončno izdelali, namesto da bi izmenjavali predloge in pro. tipredloge.
((Manchester Guardian, pa sodi da je ameriški predlog, naj se takoj izpustijo korejski ujetniki, medtem ko bi nevtralni komisiji poverili samo kitajske ujetnike, «naivno neumen, List poudarja, da je bil ta predlog že nekoč postav. Ijen in da so ga severni zavrnili; ((postavljati ga še enkrat, pomeni omogočati obtožbe ne. iskrenosti,.
Tudi pariški tisk se obširno ukvarja z McCarthyjevimi na. padi na Attleeja in tudi tu vzbuja ravnanje ameriškega senatorja asociacije z Goebbelsom Neodvisni socialistični list (iCombat, napada «lov na čarovnice«, s katerim grozi McCarthy vsem državam a.
Bradley svari
pred zmenjeni obrambnih naporov
W ASHIN GT OiN, 15. — General Bradley je danes izjavil, da ZDA nikakor ne smejo zmanjšati svojih obrambnih naporov Bradley, ki bo v avgustu prenehal biti načelnik ameriškega velikega glavnega stana, je dejal, da je glavni namen vojaške sile ta, da se prepreči spopad; danes porabijo ZDA za obrambo štiri milijarde dolarjev mesečno, v primeru svetovne vojne pa bi jih porabile deset in več, je dejal Američani Bradley
tlantskega pakta in pravi-((Njegov nedostojni napad na Attleeja in namigovanje na Attleejevo vlogo v španski dr. žavljanski vojni spominjata na nekatere McCarthyjeve prednike v tej vrsti govorništva, ki meša zmerjanje z izobčenjem; ko je bil Goebbels na oblasti, je počenjal isto,.
((Combat, nadaljuje: ((Ameriške reakcije na Churchillov govor in pogoji, ki jih postav, lja v Panmunjomu general Harrison postavljajo pred sve tovno javno mnenje vedno jasi neje vprašanje, ali je Washing_ ton iskren v svoji želji, da zač ne dvogovor z Moskvo, ali pa ostaja zvest svoji politiki aktivne reakcije proti komuni, zrnu z vsemi nevarnostmi, ki jih to pomeni za svetovni mir?.
Glasilo socialistične stranke «Le Populaire, obsoja McCar. thyjeve izpade in opozarja, da je Churchillov govor osvetlil nesoglasja med Londonom in Washingtonom, kar ((potrjuje vtis, da je malo možnosti za prenehanje sedanjega negotovega razdobja,.
Francoski konservativni tisk pa v glavnem kritizira Churchillov govor, ne le zaradi ne. katerih Francozom neljubih iz jav, temveč tudi zaradi nekake skladnosti z ameriškim sta. liščem. Podoben pojav je opal žiti tudi v Italiji, tu v še bolj jasno izraženi obliki in ne le v tisku, temveč tudi v včerajš. njem De Gasperijevem govoru.
Sovjetski radio je v svojem nočnem diktatu, namenjenem provincijskim listom, oddajal izvlečke iz izjave ameriškega državnega tajništva o zunanje, politični debati v angleški spodnji zbornici in iz včerajš nje Eisenhowerjeve tiskovne konference. Qd Eisenhowerje-vih izjav je • moskovski radio dobesedno navedel stavek- itV ZDA še nisem srečal nikogar, ki ne bi hotel miru, in izjavo! da želijo ZDA, preden bi pril stale na sestanek ki ga je pred ložil Churchill, jasne znake za’ možnost, da bi tak sestanek privedel do konkretnih rezultatov.
V Washingtonu je Bela hiša sporočila, da bo imel Eisen-hower v torek zvečer govor, ki ga bodo prenašale vse večje ameriške radijske postaje. Dva tedna kasneje bo imel predsednik nov govor, ki ga bodo oddajali tudi po televiziji.
vost potrošnega blaga za egiptovsko prebivalstvo
Na tisoče delavcev v Suezu je danes zapustilo čistilnice petroleja in druge tovarne ob «Mi smo mau-mau Sueškega prekopa«, «Dol z Angleži«, ((Dovolj je z okupacijo, itd. Te demonstracije so priredili ob priliki prihoda dveh članov egiptovskega revolucionarnega sveta, generala za letalstvo Kassana-Ibrahima in majorja Kamala El Din Husseina, ki sta danes začela informacijsko potovanje po področju Sueškega prekopa.
Danes ni bilo na področju prekopa nobenega incidenta in življenje poteka mirno. Bri-
tanske sile pa so vzpostavile nad prometom v
nadzorstvo smeri proti sueškemu področju. Postavili so na cesto prazne sode pobarvane z belo barvo. Vojaki, ki nadzorujejo promet, so izjavili egiptovski policiji, da so dobili ukaz, naj preiščejo vsa vozila, ki so namenjena na področje prekopa, zato da ugotovijo, ali ne prevažajo orožja ali eksplozivnih snovi. V Port Said so danes prišli angleški rušilci ((Chevron,, «Chequers» in «Cheviot». Z dveh ladij se je izkrcalo 600 angleških ((komandosov,. Raztovorili so tudi znatno količino vozil in vojaškega materiala.
Nemški Bundesrat potrdil bonnske in pariške dogovore
Uslavno sodisce se mora Izreči, ali Je pogodba o evropski vojski v g kiadu z nemško ustavo. Zaključeni Adenauerjev! razgovori v Londonu. Podpis francosko - saarske splošne konvencije
LONDON, 15. — Danes opoldne so se uradno začeli razgovori med britanskim ministrskim predsednikom Churchillom in nemiškim kanclerjem Adenauerjem. Po razgovoru so izdali zelo kratko poročilo, ki pravi:	((Ministrski	predsednik
in nemški kancler sta se sestala na številki 10 Downing Streeta na splošno diskusijo o mednarodnih dogodkih,.
Na uradnih in tajnih razgovorih sta Churchill in Adenauer proučila nemški, evropski in mednarodni položaj. Churchill je baje dal razumeti, da nima nobenega namena siliti za takojšnji sestanek s Sovjetsko zvezo, čeprav je mnenja, da ne bi smeli namenoma zavlačevati tega sestanka. Mnogo pa bo odvisno od tega. kako bo Kremelj reagiral na Churchillove ponudbe. Priliko, da pokaže dobro voljo, bo imel Kremelj ob priliki razgovorov o avstrijski državni pogodbi proti kon-
cu tega meseca.
Adenauer bo s svojim spremstvom odpotoval jutri zjutraj v Bonn. Novinarjem je kancler izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori s Churchillom in je dodal, da sta govorila o preteklih, sedanjih in bodočih dogodkih.
Nemški zvezni svet (Bundesrat) je danes s 23 glasovi proti 15 odobril bonnske dogovore in pogodbo o evropski vojski. Nemčija je tako prva od šestih držav podpisnic pogodbe o evropski vojski, ki je odobrila to pogodbo.
Se pred sejo Bundesrata se je zunanjepolitični odbor izrekel za kompromis, ki ga je predlagal predsednik in ministrski predsednik države Ba-den-Wuertember? Reinhold Maier. Na podlagi te rešitve naj Bundesrat ratificira sama dva načrta zakona, ki se nanašat n davčne in carinske določbe v bonnsfcih in pariških
Izvršni svet FLRJ sprejel zakona o zemljiškem skladu in o verskih skupnostih
Pred obiskom Koče Popoviča v Avstriji - Posledice mraza na poljskih pridelkih
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Zvezni izvršni svet je danes pod predsedstvom Aleksandra Rankoviča sprejel zakonski predlog o kmetijskem zemljiškem skladu splošne ljudske imovine in predlog zakona o pravnem položaju verskih skupnosti.
Danes so v Beogradu svečano proslavili dan zmage. Ob tej priložnosti sta položila venec
na grob neznanega junaka na Avali v imenu Zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas in v imenu Jugoslovanske ljudske armade generalni polkovnik Peko Dkpčevič.
Vest o skorajšnjem obisku državnega tajnika Koče Popoviča Avstriji je jugoslovanska javnost toplo pozdravila. V beograjskih političnih krogih poudarjajo, da ta obi.sk ne bo izključno vljudnostnega značaja. Odhod jugoslovanskega državnega tajnika, ki vrača lanski dbisk avstrijskega zunanjega ministra dr. Karla Gruberja v Jugoslaviji, je v skladu " z miroljubno politiko jugoslo! vanske vlade in z njenimi napori, da vzpostavi dobre odnose z vsemi državami, zlasti pa še, da poglobi odnose s sosedno Avstrijo.
V zvezi s tem se opozarja na plodne rezultate lanskega obiska avstrijskega zunanjega ministra, ko so med drugim postavili osnove za sklenitev sporazuma o dvolastnikih in o
malem obmejnem prometu. V' Beogradu sodijo, da se vsekakor lahko pričakuje, da bo cbisk jugoslovanskega državnega tajnika in njegovi razgovori z avstrijskimi državniki nov korak v razvoju medsebojnih odnosov in razumevanja med Jugoslavijo in Avstr>jo. Izraža se upanje, da ne bodo izostali tudi odgovarjajoči konkretni rezultati.
Čeprav še ni znan dnevni red razgovorov, se vendar lahko z gotovostjo pričakuje, da bodo razpravljali o raznih vprašanjih, ki zadevajo obe državi, v prvi vrsti pa vprašanja o gospodarskem in kulturnem sodelovanju. Zelo verjetno je, da se bodo razgovarjali tudi o vprašanju mirovne pogodbe z Avstrijo. V zvezi s tem se ponovno poudarja zainteresiranost Jugoslavije, da sosedna Avstrija čim prej dobi popolno neodvisnost. Razen tega bodo razpravljali še o drugih važnih vprašanjih, med njimi tudi o vrnitvi, jugoslovanskih arhivskih in umetniških predmetov iz Avstrije.
Po nepopolnih podatkih
ni zadnji val mraza, ki je od 9. do 12. maja zajel Jugoslavi. jo, prizadel žita. V nekaterih krajih so bili deloma prizadeti le posevki rži. Zelo pa je trpelo sadno drevje, trta ter povrtnine, dočim je škoda na krompirju samo delna. Koruza je bila uničena v nekaterih predelih do 60 odst., v ostalih predelih pa je škoda neznatna.
Bidault v Atenah
ATENE, 15. — Danes je prispel v grško prestolnico francoski zunanji minister Georges Bidault. V Atenah bo Bidault ostal do 20. maja kot gost grške vlade in se bo posvetoval z grškimi predstavniki o splošnem svetovnem položaju, o raznih obrambnih vprašanjih ter o gospodarskih in drugih odnosih med Grčijo in Francijo.
MANNHEIN, 15. — Ameriško reakcijsko letalo #Thun-derjet, se je danes zaletelo v dve transportni letali tipa «Flyng boxcar». Vsa tri letala so se zrušila. Dva letalca sta se ubila, tri pogrešajo, štirje pa so se rešili s padalom, vendar so ranjeni.
dogovorih, in naj izreče svojo nepristojnost o politični vsebini dogovorov.
Med sejo je Bundesrat predvsem ugotovil, da je pogodbe že odobrila spodnja zbornica (Bundestag), in to pomeni dokončno ratifikacijo. Nato je zgornja zbornica izrecno odobrila dva načrta, ki se nanašata na davčne in carinske določbe.
Sedaj je treba še videti, ali bo predsednik republike Heuss podpisal zakon o ratifikaciji, še preden se ustavno sodišče izreče o ustavnost; teh pogodb. Kakor je znano, je 147 poslancev opozicije zahtevalo od ustavnega sodišča, naj se o tem izreče. V Bonnu so mnenja, da se bo sodišče izreklo, da je oborožitev Nemčije v skladu z ustavo. Ce pa se bo sodiišče izreklo v nasprotnem smislu, bo moral Adenauer zahtevati od parlamenta spremembo ustave, kar pa zahteva dvotretjinsko večino v spodnji Zbornici. Ker pa Adenauer ne razpolaga s to večino, ijo prisiljen voditi vo-Iiino	kampanjo	za prihodnje
volitve okoli vprašanja oborožitve. Spodnja zbornica je 19. marca odobrila omenjene pogodbe z 62 glasovi proti 59.
V Parizu so danes podpisali	novo francosko-saarsko
splošno konvencijo, ki bo odslej	urejevala	odnose med
Francijo in Posarjem.
Uvod poudarja, da je namen konvencije omogočiti izdelavo evropskega statuta za Posarje. Prvi člen omenja, da sestavljata Francija in Posarje denarno in carinsko zvezo (torej tudi gospodarsko zvezo), zaradi česar veljajo francoski zakoni in carinski in denarni zakoni tudi za Posarje, pri čemer pa ima	posarska	vlada pravico
sodelovati pri pripravljanju zadevnih tekstov. Posarje lahko ima diplomatske jn konzularne odnose in lahko sklepa mednarodne dogovore, vendar pa francoska vlada lahko predstavlja Posarje na njegovo zahtevo pri tistih državah ali pri tistih mednarodnih organizmih, kjer ne more Posarje tega samo opraviti. Za vzdrževanje reda in javne varnosti bodo skrbele posarske oblasti. Francija pa zagotavlja obrambo Posarja «v okviru obrambe svobodnega sveta,.
Ustanovi se enakočlanska komisija šestih članov, ki bo v primeru sporov tolmačila in odločala o tolmačenju in izvajanju splošne konvencije splošne in podrobnih konvencij. Ce ne bo ta komisija mogla priti do konkretnih rezultatov, se bodo obrnili na razsodišče petih članov.
Zadnjj člen; konvencije potrjujejo, da se Francija in Posarje obvezujeta prilagoditi to konvencijo morebitnim novim okoliščinam, ko bo Posarje
lahko uživalo evropski statut, vendar pa bodo denarna, carinska in gospodarska zveza ostale.
Oatis pomi!oščen
PRAGA, 15.	— Agencija
TASS poroča danes iz Prage, da je bil ameriški novinar William Oatis, ki je bil obsojen pod obtožbo vohunstva, deležen nedavne amnestije če-hoslovaške vlade. Iz poročila ni razvidno ali je bil 6atis že izpuščen.
M. Pljade v Carigrad
CARIGRAD, 15, — Sef jugoslovanske parlamentarne delegacije, Moša Pijade je danes izjavil uredniku anatolske a-gencije, da med tremi balkanskimi državami ni problemov, ki bi ovirali razvoj odnosov na področju obrambe pred napadom. kakor tudi na drugih področjih. Moša Pijade je poudaril ugoden napredek v razvoju turško - jugoslovanskega gospodarskega sodelovanja in izrazil prepričanje, da bo bližnja prihodnost prinesla še boljše rezultate.
Na vprašanje, kaj misli o spremembi stališča nove sovjetske vlade v mednarodnih vprašanjih, je Moša Pijade izjavil, da je svet v fazi pričakovanja in opreznosti. Mi nismo dovolj prepričani v spremembo Stalinovega režima, je dejal Moša Pijade in dodal, da so problemi danes v svetu tako veliki, da je težko verjeti, da bi se hladna vojna lahko tako hitro končala.
Jugoslovanska parlamentarna delegacija je prispela danes opoldne v Carigrad na prijateljski obisk turški ljudski skupščini. Popoldne je delegacija obiskala carigrajskega župana Nahredina Gekaya, zatem pa si je ogledala muzej Aja Sofija in druge znamenitosti mesta.
Opozicijski voditelji aretirani v Argentini
BUENOS AIRES, 15, — Včeraj zvečer so aretirali voditelja argentinske radikalne stranke Artura Frondizija Danes pa so zaprli glavnega tajnika radikalne stranke Dominga Basualda; aretirali so ga v provinci San Juan in ga prepeljali v Buenos Aires.
ŠPORT
Mmano premo! WoUo
CHICAGO, 16.	—	Rocky
Marciano je pn prvem napadu v prvi rundti knockoutiral Joea Walcotta. Srečanje je veljalo za svetovno prvenstvo težke kategorije.
Na današnji dan je leta 1945 Jugoslovanska armija zlomila poslednji odpor sovražnika.
	1		r\
			m
BJB			1		
M	fif J v J ^				J
Danes, sobota It. malJ
Sonce vziR
19.30. Dolžina dneva 14.57.
vzide ob 6.46 in zatone
Jutri, nedelja 17. maja Packal, Dušoje
S SINOČNJE REDNE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Zaključena razprava o proračunu v nasilno utesnjenem razdobju
Intervencija tov. dr. Jožeta Dekleve v zvezi s kanalizacijo in javno razsvetljavo ter ambulanto 1NAM v Sv. Križu
Na sinočnji redni seji tržaškega občinskega sveta so zaključili razpravo o letošnjem proračunu, še prej kot se je pričakovalo glede na to, da se je večini oz. odboru zelo mudilo spraviti proračun pod streho.
Seja se je začela z vprašanji svetovalcev. Dr. Jože Dekleva je predložil občinskemu odboru zahteve prebivalcev Sv. Križa, ki zahtevdjo predvsem ureditev vaške kanalizacije. «Na mnogih krajih v vasi — je dejal dr. Dekleva — nastajajo ob deževnem vremenu velike luže, ki povzročajo predvsem v letnem času neprijeten vonj, kar predstavlja veliko nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni. Ena od teh luž nastaja v bližini javne pralnice, druga pa v bližini šolskega poslopja. Predvsem slednji prinfer je nevaren za javno zdravstvo, ker se otroci, ko zahajajo ali odhajajo iz šole, tam ustavljajo in se igrajo. Tretji primer zastajanja umazane vode imamo v bližini e-zulskih barak, kjer tudi ni urejena kanalizacija«.
Drugo vprašanje, ki ga je načel dr. Dekleva, je bilo vprašanje razsvetljave v Sv. Križu. Ugotovil je, da občinska uprava ni še postavila žarnice, kjer so bile že postavljene vse naprave za električno luč. «Za razsvetljavo zapadne-ga dela vasi, je ugotovil dr. Dekleva, ki meji z nabrežinsko občino, morata poskrbeti na-brežinska in tržaška občinska uprava. Nabrežinski občinski svet je na zahtevo prebivalstva že sklenil prispevati delež stroškov za razsvetljavo tega dela vasi pod pogojem, da drugo polovico stroškov plača tržaška občina. To vprašanje bo torej rešeno samo, če se bosta obe občinski upravi sporazumeli«. Zato je dr. De-
niki nameščeni predvsem iz političnih razlogov nacionalističnih strank.
Dalje sta o proračunu govorila tudi dr. Morpurgo (PLI) in inž. Battigelli (MSI), ki nista povedala nič posebnega razen tega, da nista proti raztegnitvi italijanskih zakonov na Trst in sta se izjavila za raztegnitev zakona 703 o lokalnih financah.
Prihodnja seja bo v torek.
Predsednik cone na obisku
pri repentoborskem županu
Včeraj zjutraj je predsednik cone dr. Miceli vrnil obisk županoma repentaborske in
dolinske občine. Conskega predsednika je na Repentabru sprejel župan tov. Alfonz Škabar s člani občinskega odbora. S predstavniki občine se je dr. Miceli razgovarjal o raznih vprašanjih, na katera ga je opozoril župan tov. Škabar ob priliki njegovega obiska na predsedstvu cone
Nova proga Trsk - Severna Evropa
28. t. m. bo odplula motorna ladja plovne družbe «Tirrenia» «Giosue Borsi« na svojo prvo vožnjo na novi redni mesečni progi Trst - Jadran . Sicilija _ Severna Evropa.
Odv. Luciano rersogiia
novi conski podpredsednik
Z upravnim ukazom ZVU št. 36, ki je stopil v veljavo 13. t. m. je bil odv. dr. Luciano Persoglia imenovan za conskega podpredsednika.
Conski poveljnik ~ kakor vidimo iz gornje vesti — ni torej v ničemer imel za potrebno kdkor koli upoštevati upravičenih zahtev slovenskega in vsega demokratičnega prebivalstva naj vsaj za conskega podpredsednika imenuje Slovenca. Čeprav je novi podpredsednik po rodu iz Pevme pri Gorici in ima baje mnogo sorodnikov v Sloveniji, je v Trstu znan kot zelo viden pristaš demo-knstjanske De Gasperijeve stranke in kot tak pač ne predstavlja in tudi ne more predstavljati slovenskega tržaškega prebivalstva. Tako smo torej Slovenci še vedno prikrajšani za svojega zastopnika pri conskem predsedstvu, kot smo prikrajšani pri vseh organih civilne oblasti in raznih oblastveno imenovanih odborih in komisijah,.
PROTEST PROTI ODPUSTOM IN POMANJKANJU DELA
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA DEVINSKO NABREŽ1NSKE OBČINE
ŠE DVE ŠESTST ANO VAN JSKI HIŠI bodo zgradili ▼ nabrežinski občini
Delo za gradnjo nove šole v Šempolaju je prevzelo podjetje «Cardea> iz Trsta - Sestavljen seznani tistih, ki bodo prejeli zimsko pomoč
Popolna Slavka delavcev in nameščencev v Arzenalu
SP
kleva pozval občinski odbor, da čimprej ugodi zahtevam prebivalstva.
Občinski odbornik Zacchi, ki odgovarja za zdravstvo, je odgovoril na vprašanje, ki ga je postavil svetovalec Ljudske fronte dr. Jože Dekleva konec marca, glede ustanovitve ambulante INAM v Sv. Križu. Odbornik Zacchi je dejal, da je INAM zavrnila zahtevo delavcev in predlog občinske u-pvave, naj bi v Sv. Križu po-
Proteslni p«dtod delavcev skozi mesto pred sedež Zavezniške vojaške uprave. kjer je njihovo delegacijo sprejel dr, Vitelli - Stavka je trajala ves dan
KADARKOLI
se vam zdi (in ne samo v začetku meseca) se lahko naročite na PRIMORSKI DNEVNIK. Dovolj, da telefonirate na št. 7338, ali da Izročite svoj naslov našemu raz-našalcu.
stavili skupno ambulanto. INAM trdi, da nabrežinska ambulanta ni daleč od Sv. Križa in da tamkajšnji delavci lahko hodijo na zdravniške preglede in na zdravljenje v Nabrežino. Dr, Zacchi je poudaril, da bo občinska uprava še nadalje vztrajala pri ravnateljstvu INAM, da se v Sv. Križu postavi poleg občinske ambulante tudi ambulanta INAM za delavce.
Dr. Dekleva je izjavil, da bo po potrebi predložil županstvu zahtevo, ki jo bodo podpisali prizadeti delavci.
Svetovalec Stopper (PC) je ponovno pogrel vprašanje posojil «Aldisio» in dejal, da kljub vsem zagotovilom župana in drugih osebnosti, do sedaj še ni bila rešena nobena nova prošnja za posojilo «A1-disio«. Zahteval je, da bi morala oblast jasno povedati, kdaj bodo ljudje lahko dobili posojilo. Poleg tega pa bi morali odgovorni krogi objaviti podatke koliko je še nerešenih prošenj in koliko denarja imajo na razpolago za nove prošnje. Prebivalci danes ne vedo pri čem so. Pristojen urad sprejema nove prošnje, toda te prošnje ostajajo še vedno nerešene, kar spravlja prosilce v negotovost. Prav bi bilo, da bi o posojilu «Aldisio» povedali enkrat za vselej kaj mislijo storiti in koliko denarja mislijo staviti na razpolago za nove prosilce.
Dr. Morpurgo (PLI) pa je govoril o vprašanju mestnega cestnega prometa, ki postaja vsak dan težje. Opozoril je predvsem na Ulico XXX. oktobra, ki je v nemogočem stanju in se je vozači izogibajo, zaradi česar postajajo vedno bolj obremenjene bližnje ulice, Odbornik Carra, ki odgovarja za ACEGAT je sporočil občinskemu svetu, da je bila podaljšana pogodba med ACEGAT in ZVU glede posojila 1 milijarde in 700 milijonov lir, ki ga je ZVU odobrila tej občinski ustanovi.
Po sprejetju še nekaterih manj važnih sklepov občinskega odbora, je občinski svet na-dalejval z razpravo o proračunu.
Prvi je govoril svetovalec Radich (kom.) ki se je zadržal predvsem pri številu zaposlenega osebja pri občinski upravi in ugotovil, da ni res, da je danes na občini preveč nameščencev. «Nasprotno, premalo jih je, kar dokazuje tudi veliko število nadur, ki jih napravijo tedensko delavci občinske uprave«. Na žalost pa je kominformistični svetovalec govoril samo o delavcih. NI pa omenil uradnikov, ki so jih v zadnjih letih namestili kar 500 več, kot jih občinska uprava potrebuje. To dejstvo je znano tudi Radichu, vendar ga je zamolčal, ker bi moral ugotoviti, da so bili novi urad-
Vsa dosedanja pogajanja o odpustih v Arzenalu so bila brezuspešna in vodstvo se ni hotelo odreči nameri, odpustiti 54 mizarjev in 6 pleskarjev. V tem podjetju pa ne gre sama za te odpuste, marveč tudi za pomanjkanje dela sploh. Vsi delavci so že morali izrabiti letni dopust, čeprav smo šele v maju, in sedaj delajo v izmenah, to je dva tedna so zaposleni, teden dni pa so doma; takrat pa prejemajo samo dve tretjini plače iz dopolnilnega sklada.
Dalj časa ni bilo v Arzenalu v popravilu nobene ladje, potem so komaj teden dni popravljali malo ladjo družbe «Adriatica», sedaj pa bo kakih 40 dni v popravilu ladja «Toscana», ki je svoj čas trčila v drugo ladjo v Sueškem prekopu. Pri popravilu te ladje pa so v glavnem zaposleni samo delavci, ki montirajo plošče.
Pomanjkanje dela in odpusti so močno razburili delavstvo. Zato so se delavci in uradniki vseh sindikalnih organizacij sporazumeli, da bodo stavkali in šli k oblastem protestirat zaradi tega nevzdržnega stanja. Včeraj ob 9.30 so vsi delavci in nameščenci zapustili delo in odšli skozi mesto na Oberdankov trg pred urad za delo. Tu so se jim pridružili še delavci, ki so na dopustu ali doma zaradi izmene. Delegacija delavcev je šla najprej na urad za delo, od tu pa so potem vsi delavci po Ul. XXX. oktobra krenili pred Ljudski dom. Ob enajstih je šla na sedež ZVU delegacija, ki je nesla dr. Vitelliju protestno resolucijo. Delegacijo je sprejel dr. Vitelli v navzočnosti načelnika odseka za delo inž. De Petrisa in podrav-natelja oddelka za notranje zadeve. Obrazložili so jim, v kako hudi delovni krizi je Arzenal in ga prosili, naj intervenira, da dobi nova popravila; prav tako pa so ga pozvali, naj tudi posreduje, da se prekličejo odpusti. Dr. Vitelli jim je obljubil, da bo posredoval, da se zagotove Arzenalu nova popravila ladij ter da se preprečijo odpusti 60 delavcev. Razgovor med zastopniki delavcev in oblastmi je trajal skoraj dve uri. Ko so se delegati vrnili, so obvestili delavce o vsebini in poteku razgovorov, na-
kar so se delavci ob 13. uri razšli. Prepis omenjene resolucije so poslali tudi županu Bartoli ju.
Stavka, ki je trajala ves dan, je bila popolna in strnjena, saj so se je udeležili vsi delavci, uradniki in tehnično osebje. Tako enotnega in občutenega nastopa že dolgo ni bilo v Arzenalu. Jo nam priča, kako se lahko doseže enotnost vsega delavstva, ko gre za konkretna življenjska vprašanja vseh delavcev in če se puste ob strani vse strankarske razlike. Prav zato mora biti ta stavka vsem delavcem in nameščencem v novo spodbudo, da ne odnehajo, dokler se ne doseže najprej akcija in nato še organizacijska enotnost vseh delavcev. Le tako bodo lahko branili svoje raz-
redne interese in se hkrati borili proti propadanju tržaške industrije, ki močno grozi zlasti v poslednjem času.
Novi telefonski znaki
Včeraj popoldne topno ob 15. uri so bili uvedeni novi telefonski zvočni signali.
Od dosedanjih se posebno razlikuje znak, da je linija za. sedena.
Zaprta cesta
Danes ob 18. uri bodo pri Sesljanu razstrelili 930 kg tež. ko mino. Zaradi tega bo na obalni cesti it. 14 na odseku Sesljan . Križišče in. še 500 m dalje med 17.45 in 18.15 cesta zaprta.
Na zadnjih dveh sejah u-pravnega odbora devinsko-na brežinske občine so med drugim sklepali in poročali o naslednjih zadevah;
Zupan in odbornik Floridan sta poročala o delovanju šolskih refekcij v letu 1952 - 53. V sporazumu s krajevnimi šolskimi oblastmi je bilo sklenjeno, da bo šolska kuhinja prenehala z delovanjem 13. t. m., in sicer zaradi tega, ker so bila v ta namen določena sredstva izčrpana. Občinska uprava si bo nabavila opremo za novo šolo v Nabrežini iz kredita 3,500.000 lir, ki ji ga je nakazal oddelek za notranje zadeve pri ZVU na račun višjega šolskega nadzorništva. Pretekli petek je bilo oddano delo za gradnjo nove šole v Šempolaju. Delo je prevzelo stavbno podjetje »Cardea« iz Trsta ter je upati, da bodo z delom pričeli v najkrajšem času.
V poletnih mesecih bodo šolsko poslopje v Sesljanu in poslopje otroškega vrtca v Mav-hinjah oddali v najem ustanovi IRO v Trstu, kjer bo ta organizirala počitniško kolonijo. Avstrijski počitniški koloniji, ki se je prav tako zanimala za šolo v Sesljanu, bodo ponudili šolsko poslopje v Nabrežini ali v Mavhinjah.
Odborniki so nadalje odobrili 50.000 lir stroškov za nakup gumijastih copat, ki jih bodo rabili šolski otroci v letošnji občinski koloniji. Prav tako so odobrili nakuj> klobučkov za otroke občinskih otroških vrtcev ter bodo v kratkem poizvedeli za ceno, nakar bodo klobučke kupili.
Nadvse važno vprašanje, ki tare upravo devinsko - nabre-žinske občine, je vprašanje stanovanjske krize. Za obe ljudski hiši, ki sta bili pred nedavnih zgrajeni v Stivanu in Nabrežini, so izdali doslej
stvu Zavoda za ljudske hiše ter dosegel, da bodo v devin-sko-nabrežinski občini zgradili še dve šeststanovanjski hiši. Potrebni krediti so že na razpolago ter bo naloga občinskega sveta, da določi zemljišče, kjer bosta ti dve hiši stali.
Odborniki so nadalje razpravljali o nekaterih predlogih, ki jih je predložil odbornik Colja glede Devina, ter sklenili, da bodo o njih vodili računa v prihodnosti. Ugodno so se izrazili o zadevi jusar-jev iz Slivna in Prečnika, in sicer tako, kot je predlagal ju-sarski komisar v Trstu. Preči-tali so dopis higienskega urada o izvršenem pregledu trgovin in javnih lokalov ter določili, da bodo uvedli postopek proti tistim lastnikom, pri katerih so organi higienskega
urada ugotovili razne nedo-l tega meseca.
statke.
Sestavljen je bil seznam onih, ki bodo dobivali podporo iz sklada za zimsko pomoč. Podporo bo prejelo 83 družin, in sicer po 4.000 lir na družino.
Občinska uprava je intervenirala pri Kmetijskem nadzor-ništvu v Trstu zaradi povišanja osnovnih cen kmetijskih pridelkov ter glede dostavljenih predlogov uradu za vojaške rekvizicije. Vse to v zaščito in izplačilo odškodnine prizadetim kmetovalcem.
Končno so odborniki razpravljali še o raznih vprašanjih higienskega značaja, o cestah v Nabrežini in po vaseh ter raznih drugih zadevah ter seveda o rednih upravnih vprašanjih.
Zdi se, da bo prva izredna seja občinskega sveta konec
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
OBVEZNO P0SEČANJE
gospodarskih nadaljevalnih šol
za vso mladino do 17. leta, ki ne poseča srednjih ali vajeniških šol
Stom
VPISOVANJE OTROK
za počitniške kolonije v Sloveniji
Pod okriljem Podpornega društva za Svobodno tržaško ozemlje se nadaljuje na sedežu v Ul. R. Manna 29 vpisovanje otrok za kolonije v Sloveniji od 8.30 do 10-30 vsak dan razen sobote.
Vpisujejo se samo otroci od 6 do 12 let. Vsak naj prinese s seboj krstni list.
Gornji umik velja samo za mestne okraje. Za zunanje okraje bo javljen naknadno.
Podporno društvo STO
(Odbor za počitniške kolonije)
Danes bosta v Kopru seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. Na dnevnem redu je poročilo predsednika ter sprejetje nekaterih novih odlokov in odločb, med temi je zlasti važen odlok o obveznih gospodarskih nadaljevalnih šolah, katerega osnutek je bil predvčeraj sprejet na seji okrajnega sveta za prosveto. Osnutek odloka predvideva obvezno obiskovanje gospodarskih nadaljevalnih šol vsem
nato pa sta se napotila v Ul. Cologna, na dogovorjen kraj za «napad». Po namišljenem napadu je Gulli vrnil Curciju 25.000 lir, ostali denar pa je zapravil s svojimi prijatelji v mestnih lokalih. Policija je zaplenila denarnico in 20.800 lir, ki jih je še imel Curci, obadva pa sta aretirana ter so ju prijavili sodišču zaradi nedovoljene prilastitve denarja ker sta simulirala napad. Denar, ki ga je imel Curci je bil
nakazila osmim družinam, ki | mladincem do 17. leta. Izvze-1 last poslovodje Delavskih za-
i ih	Hnlnrila Irnmiciia 7aun. a:____1	~	i,;	~	  i	-.r	tti	t->„i______	•	v*
jih je določila komisija Zavoda za ljudske hiše. Stanovanja so bila družinam dodeljena po sistemu točkovanja, ki je v praksi pri omenjeni ustanovi. Posebna občinska komisija štirih članov bo določila glede prošenj za dvoje stanovanj v občinskih hišah.
Glede na obupni položaj, v katerem je nabrežinska občina, je župan interveniral pri načelniku urada za javna dela pri ZVU in pri ravnatelj-
KRIŽMamČIČ IM ŽEM PBED P0R0TMIM SODIŠČEM
KAJ SO POMENILE BESEDE STAREGA: »MARIO, ZA MARSIKAJ BOŠ ODGOVARJAL..."
Lna izmed prič ai razlaga, da ao te beaede bile v zvezi z umorom agenta finance Buonginrna - Razprava se nadaljnje v ponedeljek 18. t m.
Razprava proti Križmančiču in njegovi ženi se je tudi vče. raj razmeroma dolgočasno na. daljevala. Kar izjavljajo priče, je skoraj brez veljave ali pa so znane stvari, ki smo jih že neštetokrat slišali med razpravo, ki traja, če seveda ne štejemo razprav v oktobru lanskega leta že deset mesecev, Edino izjave, sicer redke, o umoru agenta finance Buongiorna vzbujajo pri navzočih v dvorani razumljivo zanimanje. Skoraj ne mine dan, da se ne bi, vsaj površno govorilo tudi o tej zadevi, ki ni v nobeni zvezi s sedanjim procesom.
Ugotoviti pa moramo, da je med izjavami raznih prič na policiji in sedanjimi izjavami pred predsednikom precej ne. soglasij. Ce _teh ne bi bilo, bi razprava šla hitreje naprej in prič ne bi bilo treba dolgo in natančno zasliševati. Čigava pa je krivda za ta nedostatek? Preden preidemo do ugoto vitve, moramo dodati, da je velika večina prič, vsaj glavnih, slovenske narodnosti. Te je policija zasliševala v italijanščini in razumljivo je, da naši ljudje, posebno tisti, ki
VČERAJ POPOLDNE V BOLJUNCU
NA BEGU PRIJETA
cerkvena tatiča
Mladoletna nepridiprava sta odnesla dva svečniKa in razbila ce r K veni nabiralniK
Včeraj popoldne okrog 16.30 je boljunški župnik g. Andrej Gabrovšek slišal sumljiv ropot v cerkvi. Naglo je skočil da bi pogledal kaj se dogaja v cerkvi; opazil je dva mladeniča, ki sta odvrgla neki zavoj ter urno zbežala iz cerkve in izginila na polje. Župnik je pogledal zavoj in ugotovil, da sta bila zavita v jopič dva svečnika. Pogledal je po cerkvi in opazil, da sta malopridneža razbila tudi pušico in odnesla denar. Nemudoma je po nekem dečku obvestil policijo, ki se je spravila za tatovoma ter ju prijela Dri Ricmanjih.
Ko so ju agenti javne varnosti ustavili in začeli spraševati, sta tatova hotela ponovno zbežati, a zaman. Kmalu so ju prijeli in odpeljali v Bolju-nec, da bi se prepričali, o isto. vetnosti, če sta namreč onadva kradla v boljunški cerkvi. Župnikova kuharica in domačini. ki so ju videli, ko sta bežala, so ju spoznali. Mlada tatova sta 15-letnl Umberto
Giurmani iz Trsta, Ul Gam-bini 12 ter 21-letni Albino De. verdis iz Ul. Roma 17. Malopridneža sta izpovedala, da sta se bila dogovorila včeraj v prvih popoldanskih urah v Ul. Roma, da bosta odšla v Boljunec z avtobusom in da bosta v tamkajšnji cerkvi kaj odnesla. Denarja sta imela le za vožnjo v Boljunec. Ko sta dospela v Boljunec, sta takoj krenila v cerkev, saj so bila glavna vrata odprta in cerkev popolnoma prazna. Zato sta brez obotavljanja vzela z oltarja dva svečnika, z dolgim žebljem, ki sta ga prinesla iz Trsta pa sta razdrla pušico in pobrala denar, skupno 30 lir.
Svečnika sta zavila v jopič, da ju ne bi ljudje opazili in spoznali njuno tatvino. Toda nista utegnila dokončati svoje, ga opravka, ker ju je župnik pri tem zasačil in sta morala zbežati.
Po njunih izjavah ju je policija pridržala, Deverdis je priprt v Miljah, Giurmani pa v Trstu
živijo v okoliških vaseh, ne po. znajo italijanščine in ni čuda, če padejo, ne po lastni krivdi, v protislovja. Zgodilo se je, na primer Gregoriju Kraševcu, da je podpisal zapisnik, vendar je šele sedaj pojasnil, da ni vsega razumel. In taki priči, misleč da laže, visi ves čas njegovega pričevanja nad glavo kot Damoklejev meč strah, da ga obtožijo za lažno pričevanje. Ce bi Slovence, kot so to napravili s pričo Rozo Vouk, ki verjetno ne zna itali. janski, zaslišali s pomočjo tol. mača in dali možnost, da se izrazi v materinščini, bi bilo manj nesporazumov, manj sit. nosti in tudi manj dela, pred. vsem ker ne bi bilo treba ponoviti večkrat eno in isto vprašanje in razprava bi se lahko hitreje razvijala.
Najdalj časa in sicer ves do. poldan in del popoldanske raz. prave so zasliševali Gregorija Kraševca, svaka obtoženih za. koncev. Od njega je hotel predsednik izvedeti, če je res, da je sin očeta pretepel in da je prav on starega moža peljal v sobo, kjer naj bi ta rekel svojemu sinu: «Mario, Mario za marsikaj boš moral odgovarjati, vendar se mi smiliš zaradi otrok«. Kraševec je to potrdil, ni se pa spominjal, če je starega res dvignil s tal in ga peljal v sobo. Ni se tudi spominjal, da bi svaku rekel, da je staremu slabo. Naslednjega dne se je zadržal ves dan pri družini in vse je kazalo, da je stari Križmančič, ki je krmil živino in delal dru_ ga dela, že pozabil na prepir prejšnjega dne. Ker ga je predsednik opozoril na nekatera protislovja in ga vprašal, če je podpisal vse zapisnike, je Kraševec izjavil, da enega ni podpisal v pisarni, kjer so ga zasliševali, ker je hotel ne. ki agent tedaj raztrgati zapis, nik, medtem ko se je drugi temu uprl. Nekaj dni kasneje so ga povabili na blok v Škofije (ker stanuje v Ospu), kjer so mu dali zapisnik, da bi ga pregledal. Ker pa ne pozna do. bro jezika, so mu ga agenti prečitali, nakar je on, čeprav ni razumel vseh besed, podpisal.
Predsednik (naredniku Mar. colini); »Odgovarja resnici Kraševčeva izjava?«
Marcolina; «Sli smo v Škofije, toda z namenom, da ga vprašamo za pojasnila in ne zaradi podpisa«.
Kraševec; «Izjavo sem podpisal na policijskem uradu v Škofijah, tega se dobro sporni, n jam«.
KraŠevčevo zasliševanje so nekaj minut pred 13. uro pre. kinili in ga nadaljevali popoldne, ko so primerjali njegove izjave z izjavami brata obtoženke in Friderika Križman-čiča.
Za Kraševcem je prišel na
vrsto Karlo Ražman, ki je hitro in brez obotavljanja odgo. varjal na predsednikova vprašanja. Priča je zanikal, da bi mu Kraševec, kakor stoji v ne. kem zapisniku, osebno pripovedoval o prepiru med starim in mladim Križmančičero, po katerem naj bi stari mož izre. kel besede; »Mario, Mario, za marsikaj se boš moral zagovarjati«... pač pa je to izvedel od neke osebe, ki je dodala, da je Kraševec prisostvo. val prizoru. Ražman je nadalje pojasnil, da mu je stari Križmančič ob neki priložnosti dejal, da ne bo pustil prodati krave, ki jo bo odpeljal s seboj v Osp, kamor je nameraval iti, ker ga baje sin Mario ni maral v novi hiši, ki jo je mislil kupiti po prodaji doma. čije pri Dolgi kroni. Proti pro. daji hiše pa se ni nikoli pritoževal.
Predsednik: «Kaj pa mislite, zakaj je stari grozil sinu z že znanimi besedami?«
Priča je tedaj pojasnil, da so se besede nanašale, vsaj • po njegovem osebnem mnenju, na dogodek, v zvezi z umorom agenta Buongiorna. Krožila je namreč vest, da je sedanji ob. toženec nudil morilcu agenta pomoč. Tik ob umoru, je nadaljeval Ražman, sta šla mimo njega neki Brajnik in Križmančič in sicer v trenutku, ko je morilec bežal po hribu. Brajnik se je takoj obrnil do njega in mu dejal: «Teci na hrib in poglej, kam bo morilec zbežal«. Na te besede je on takoj reagiral in Brajniku odgovoril, naj steče on, ki mo. rilca gotovo pozna. Baje je morilec noč prespal v hiži ne. kega kmeta, medtem ko je na. slednjega dne zajtrkoval pri Križmančiču.
Med presenečenja, ki jih v tej razpravi ni manjkalo, sme. mo šteti tudi Ražmanove izja. ve o Križmančičevem stricu Antonu, katerega smrt je neki neznanec pripisal Križmančiču. Stari Anton, je pojasnila priča, je hodil večkrat k, njemu, ki ga je včasih tudi nahranil. Anton, se je večkrat pritoževal, da brat. to je stari Andrej Križmančič, prepoveduje snahi (Križmančičevi že. ni), da bi mu dajala hrano.
Predsednik je nato sporazumno z obrambo in tožilcem prečital izjave Roze Voukove in Albina Pelina. Prva je potrdila, da je obtoženka Poizvedovala pri njej, ki je doma iz Ospa, o tastu, medtem ko je Pelin obrazložil, da je Dose v navzočnosti Ražmana in drugih pripovedoval v gostilni Škrinjar o vozu ob cesti in možu blizu vodnjaka. To se je zgodilo tistega dne, ko je Ljud. ska zaščita izročila pobeglega Marija Križmančiča tukajšnji civilni policiji.
Razprava se bo nadaljevala v ponedeljek zjutraj ob 9.30.
ti so le tisti, ki posečajo srednje ali pa vajeniške šole.
Priprave za letošnjo
uTilovo šlefeto»
Po vsej jugoslovanski coni se vrše zadnje priprave za Titove štafete, ki bodo nesle pozdrave tukajšnjega prebivalstva maršalu Titu za rojstni dan.
Iz bujskega okraja bodo odšle štafete jutri zgodaj zjutraj iz posameznih vasi. Zbrale se bodo v občinskih središčih Brtonigli, Umagu, Novem gradu, Grožnjanu in Momjanu. Od tu bodo šle v Buje in naprej skozi Poreč čez Hrvaško v Beograd.
Glavna štafeta iz koprskega okraja pa bo odšla 18. maja iz Pirana ter ob obalnih mestih do Kopra, kjer bo kratka svečanost. Stranske štafete, ki se bodo priključile glavni, bodo šle iz Kort, Šmarij. Marezig, Svetega Antona, Cezarjev -Pobegov, Ankarana in iz Škofij. Štafetne palice, bodo tekači, mladinci, člani TD Partizana in člani PAZ, predali 18. zjutraj štafetnikom iz sežanskega okraja, ki jih bodo nesli naprej skozi Slovenijo v Beograd.
1.552.000 dinarjev zbranih
za pomoč prizadetim kmetom
Akcija zbiranja pomoči prizadetim kmetom v občini Dekani in Koper-okolica dobro napreduje. Do včeraj je bilo darovanih oziroma že najavljenih prispevkov v znesku
1.552.000 dinarjev. To so povečini člani raznih sindikalnih podružnic. Večje prispevke so dali tudi zadružniki, ki zbirajo za prizadete semena in sadike. Kmetijska zadruga Izola je skupaj z uslužbenci darovala 265.000 dinarjev. Več posameznikov pa je darovalo po 1.000 dinarjev. Osem pripadnikov narodne zaščite pa je darovalo po 1.000 do 1500 dinarjev.
Sestanek strokovnjakov
za morske solarne
V ponedeljek bo v Portorožu dvodnevna konferenca predstavnikov morskih solarn iz vse Jugoslavije, ki jo vodi zvezna komisija za izboljšanje proizvodnje morske soli. Konference, ki bo trajala dva dni, se bo udeležil tudi predstavnik gospodarskega sveta FLRJ.
drug v Ul. Belpoggio in bi ga bil moral vložiti v banko. Omenimo naj še, da je bil Gulli že 17.1. letos prijavljen policiji zaradi tatvine in sodelovanja pri tatinski skupini.
Z lambreto sta oadla
Včeraj dopoldne sta se peljala proti domu z lambreto 26-letni gergio Kuret in 28-let-ni Silvester Komar, obadva iz Ricmanj. Pri Dolini jima je zaradi gramoza spodrsnilo" in' sta-zletela z motorja na cesto. Komar, ki je bil pri krmilu, se pri padcu ni pobil, Kuret pa se bo moral zdraviti dober teden zaradi malih poškodb po telesu.
Kolesje stroja mu je zmečkalo prste
Ko je 67-letni Anton Cain iz Ul. Vergerio 14 čistil neki stroj v tovarni strojev pri Sv. Andreju je nerodno vtaknil desno roko v kolesje, ki mu jo je precej poškodovalo in mu zdrobilo prste. Ponesrečenca so takoj odpeljali v tržaško bolnico, kjer se bo moral zdraviti dober mesec, roko pa mu bodo verjetno odrezali. Njegov sodelavec 47-letni Car-lo Uršič od Spodnje Magdalene 765, ki ga je spremljal v bolnico, je povedal, kako se je pripetila nesreča.
Koleno si je razbil
Na zelenjavnem trgu se je včeraj dopoldne ponesrečil 68-letni Mario Zuccolin. Ul. Soli-tario 7, Ko je hotel izstopiti iz tovornega avtomobila, mu je spodrsnilo in je nerodno padel ter si je razbil levo koleno. Ozdravel bo v 30 dneh, če bo šlo po sreči.
Izmislila sta si roparski napad
Dne 13. t. m. je 20-letni Gabriele Curci iz Ul. Cologna 61 javil policiji, da ga je neznanec napadel ponoči v Ul. Cologna in mu odnesel 48.000 lir, Policija je takoj začela preiskavo, da bi dobila krivca. Predvsem je ugotovila osebi, ki sta bila priči napada in sta povedali, da je bil napadalec mlad, srednje postave in suh. Ker se je pa policiji zdelo nekoliko sumljivo, kar je izjavljal, potem pa popravljal omenjeni Curci. je nadaljevala s preiskavo, da bi ugotovila, če je bil napad resničen ali samo izmišljen s sodelovanjem neke tretje osebe. Zaradi tega so ponovno zaslišali Curcija, ki je po dolgem obotavljanju priznal, da mu je pri namišljenem napadu pomagal 17-letni Giorglo Gulli, Ul. del Prato 6. Povedal je da sta se dogovorila na nekem plesu dan prej, kako naj bi izvedla napad in sklenila naj bi se to zgodilo, ko bi ju nekdo videl in bi lahko potrdil Cur-cijevo ovadbo. Curci je izročil Gulliju denarnico in 48.000 lir,
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. in 15. maja 1953 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 15 oseb, porok pa Je bilo 11.
CERKVENE POROKE: prodajalec Renato Lozzl in gospodinja Claudia Colombo, mizar Angelo Machinich in gospodinja Andrei-na Franco, narednik am. voj. James H. Ingram in uradnica Maria Gerln, mizar Mario Stepancich in gospodinja Celestina Grizančič, elektricist Valentino Giuliani in gospodinja Em H I a Crlsmancich, šofer Oscarre Gregori In gospodinja Elena Gregori, uradnik I-talo Milocco in gospodinja Genti-llna Bertagno, uradnik Luciano Bronzi in gospodinja Anna Valli, sprevodnik Spantaco Gurtner in prodajalka Edda Fait, bančni voditelj Carlo Cosulich in gospodinja Nicoletta de Favento, študent Arthur Impastato in študentka Viviana Slavik.
UMRLI SO:	57-letni Stefano
Picciola, 90-letni Josip Purič, 71-letni Glovartnl Cecchl, 51-4etna Caterlna Gosdan por. Grebbo, 70-letna Rosa Massaria, 56-letna Angela Morassi por. Cutillo, 88-letna Santa Rottarovich vd. Eva, 39-letna Jolanda Grandis por. Ce-nilogar, 75-letni Giovanni Legato, 58-letni Oscar Leva. 66-letnl Giovanni Torresani, 57-letna Eleono-ra Bellell por. Beileli, 63-letni Karel Dolenc, 80-letna Maria Božič por. Max Macor, 70-letni Mario Cimenti.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davan-zo, Ul Berninl 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Lloyd, Ul. Oro-logio 6; Alla Madonna del Mare, Pargo Piave 2; Millo, Ul. Buonar-roti 11 in Sponza. Ul. Montorsino 9 - Rojan.
MASA ZADUSNICA V nedeljo 17. t. m. ob 10. uri bo maša zadušnica za pok. Antona KJudra v cerkvi S. Anasta-sio. Sv. maša se bo ponovila 13. junija 1953 v isti cerkvi ob 8.30 url.
Darovi in prispevki
Rudolf Cotič je daroval 1.000
lir za Dijaško Matico.
Mali oglasi
ISCEM ZENSKO za čiščenje stanovanja in za k otrokom,
( GLEDALIŠČE VERDI)
V ponedeljek se začne pri gledališki blagajni prodaja vstopnic za šesti koncert pomladne simfonične sezone Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigia Toffola in s sodelovanjem pianista Artura Benedetta Michelangeli/ja, ki bo v sredo ob 21. uri. Program obsega dela Oherutoinija. Mozarta, Levija in Liszta.
Ljudska prosveta
PREDAVANJE O KIRURGIJI
Akademik prof. dr. Božidar Lavrič bo predaval 23. maja ob 20. uri v mali gledališki dvorani v Kopru o napredku kirurgije do drugi svetovni vojni. Predavanje bodo spremljali diapozitivi in film.
Vabljeni že sedaj naši zdravniki im zdravstveni delavci z vsega STO ter z Goriškega.
IZLET PD NA PLITVICKA JEZERA
Planinsko društvo v Trstu prireja tridnevni izlet na Plitvička jezera. Odhod v soboto 30. maja ob 14. uri, povratek v torek 2. junija. Pot vodi skozi Reko, Kraljevico, Sanj na Plitvička jezera, ter skozi Zagreb in Ljubljano v Trst. Pojasnila in vpisovanje pri PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 vsak delavnik od 18. do 19. ure.
NA OSOJE IN V ZILSKO DOLINO
Zveza prosvetnih delavcev namerava prirediti v dneh 2., 3. in 4. junija izlet na Osoje in v Zil-sko dolino, ter vabi vse šolnike na Tržaškem, njihove prijatelje in znance, da se izleta udeleže v čim večjem številu.
Kdor bi si rad ogledal zibelko slovenstva, kdor ljubi lepoto narave in komur je mar za družabnost, naj se prijavi še danes na sedežu Zveze v Ul. Roma 15.
IZLETI V OPATIJO
Adria-Express organizira enodnevne izlete na kopanje v Opatijo začenši s 7. junijem t. 1. Cena 800 lir.
—  IZLET V SEŽANO
Motoklub »Amatori« organizira 31. maja izlet v Sežano ob priliki motociklističnih in drugih športnih prireditev. Vpisovanje samo za člane do srede 20. maja na sedežu.
IZLETA V POSTOJNO IN SEŽANO
Motoklub «Amatori» organizira 24. t. mi izlet v Postojno zvezan z ogledom Postojnske jame. Vpisovanje se zaključi danes.
31. t. m. pa bo klub priredil izlet v Sežano ob priliki tamkajšnjih motornih dirk :n drugih |portnih prireditev. Vpisovanje samo za člane na sedežu kluba vsak dan med 17. in 19. uro do 20. t. m..
Člani, ki so se prijavili za izlet v Benetke, naj bodo v nedeljo ob 6. zjutraj na Trgu Stare mitnice.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR«
Jutri, 17. maja običajna zamena	znamk	v	klubovih	prostorih
od	9, do	13.	ure. Nadaljuje se
delitev dospelih znamk in Nove filatelije štev. 4.
KONCERT MOJSTROVIN Radijska postaja ameriških oboroženih sil	v	Trstu bo	oddajala
od	18. do	23.	maja ob	10.05 uri
sledeči koncert mojstrovin: Ponedeljek, 18. maja: Dl CAN-DRIANO: Praznik palčkov; GRA-NADOS: Španski ples; RAVEL: Kvartet v F-duru.
Torek, 19. maja: BEETHOVEN: Koncert št. 1 v C-duiru; DEBUS-SY: Morje.
Sreda. 20. maja: PROKOFJEV: Klasična simfonija v D-duru; SCHUBERT: Simfonija št. 9 v C-duru.
Četrtek, 2. maja: SCHUBERT: Uvertura «Rosamumda»; RAFF; Simfonija št. 3 v F-duru Petek, 22. maja:	ČAJKOVSKI:
Simfonija št. 6 v B-duru (patetična).
Sobota, 23. maja:	PONCHIEL-
LI: PJes ur; DONIZETTI: Skrita solza: GLINKA: Uvertura k operi «Ruslan in Ljudmila«.
Cameron, R. Hussey, G' Barvni	film-	z Javo,
Aurora.	15.30: «^P°InMc Murrah
Vera Ralston,
Victor Mc Laglen. Bar™ -Garibaldi 15.001 “%Ia LuaM Raf Vallone. Antona« Tamara Lees.	sto-
Impero.	15.45:	«P®mi	^
letja«.	_	.	zasta-
Ideale. 16.00: «Prot; Maureea vam«,	Errol	Fba
OrHara. Barvni Rim. . Mi-Italia. 16.00: «UraJffter Chiar’-chele Morgan, Waierprepove Mladini izpod 16 l« r dano	_	RoWn
Viale. 16.00:	«DrS^'ard-	,
Mitehum, Susan H ay(Barbablu*, Kino ob morju. l^;.' masse* Cecile Aubry. p‘er^ni film. Jacquls F er n as. Ba ^ ^ Massimo. 16.00: <(k.^ Drago. ja«. Eleonora Ro*1,,?. izpod lS tonello Lualdi. Mladim
let prepovedano.»AmeriH*’*'1
Moderno. I6-00--inv Le!lie Parizu«, Gene^Keibr
ron Savona
zgodbe«,
A. Lualdi. Gino hjo, izpod 16 let preP0^^1 Secoto. 16.00: «Ro™f Danielle Darrieux,
Brazzi-	.eno-
Vtttorio Veneto. 16.0V- ^
cles in lev«. Jean ,, Victor Mature.
Azzurro. 16.00: «SlePa * pi Sorrenta«. «
Paul Campbell, vera Belvedere. 16.00:
Artuja«, B. CroSby.
Barvni film. . y. Marconi. 16.00: »Laz».	.
A. Farnese. ^furarpftif. Novo cine. 16.00: « p Jtfl Tucker, E. CTBrien, p Barvni film. ,,„**evanie,i Odeon. 16.00: skega ropaupv.fnv J. P. Aumont, Mm/ uPo« Radio. 16.00,:	«J«L	Ma»r!r
šejk«, Jeff Chand er.
0’Hara. Barvni fimji
SOBOTA, 16- ®*iaRl5 ,nj(josLoV**jj CONE
254,6 m ali e0sKe“*!
7.00 Poročila. 7.15 S1 l4.j0$j rodne. 13.30 Pdr0S%voKL, j« zornik. 14.40 Domači ^ Jugoslovanske nar°_ v^rtuo*11 plesi. 18.15 Violinske
I»« FKlM°,K
1 TOL^i
Radio jugoslovan^e jjvo’ Trsta bo prenaS v pr«1 nastop Toiminc	j«,
mikrofonom v [	„0fi-
maja ob 21. url’
maja uu **	.	17
te v v nedeljo. ■ ob 15- url
Vi?
18.30 Morja široka <£s"a' pA,;. pranistka Ondina	>	i>
perne arije. 19.00 »
21.C0 Veseia sobota	,,«^
plesu. (Ob 22.00 V* bote). 23.10 Glasba za .
•IH Sli’ ,l' A 306.1 m ah 980	^
11.30 Lahki bf1!? er'ai»?® vsakega neka.
vsaicega nexaj. "5-00
si?
14.15 Pestra ritmi«^"
Plesna glasba. ,18- 'in Koncert za klavir l9t7r»Jk®' 18.46 Slovenski tbot'- d tmrp vor z ženo. 20.00 KoncV
ga Komornega ^pora^ftVGf bena medigra. 20.30 jn f) nika. 20.40 Slovanski ^	„>
skl plesi. 21.00 M^estra malo zares,
gUsba' test J 11.30 Brahms:
pruža
STRELSKE VAJE
Na naslednjih streliščih bodo strelske vaje, In sicer: na strelišču v Bazovici od 18. do 23. maja, dnevno od 6. do 18. ure; na openskem strelišču od 18. do 23. maja dnevno od 6. do 18. ure; na strelišču za granate in mino-metaloe od 18. do 23. maja dnevno od 6. do 18. ure, v Malem Repnu;
na prehodnem strelišču na Re-pentaboru od 18. do 21. ure dnevno od 6. do 18. ure: na strelišču za možnarje v Malem Repnu 22. in 23. maja od 6. do 18 ure;
na openskem strelišču za pištole od 18. do 23. maja dnevno od 6. do 18. ure.
Rossetti. 16.30:	»Puščavnik Iz
Texasa», Randolph Scott, Barbara Britton, Leon Chaney.
Excelsior. 16.00: «Odkar si moja«, Mario Lanza. Doreta Morrovv. Barvni film.
Nazkinale. 16.30: «Krllatt ribiči«, Walt Dlstneyev, barvni film in «V prepadih Rdečega morja«.
Fllodrammattco. 16.30: »Napad a-pašev«, R. Joung, J. Carter, J. Buetel. Barvni film.
Arcobaleno. 16.00: «Zločin stoletja«, George Murphy, Virginia Gilmore.
Astra Rolano. 16.30:	«Clrkuška
sirena«, Esther Willlams, Red Skelton, Hovvard Keel. Barvni film.
Grattacielo. 16.00: »Uniforma ugaja gospem«, Rosalind Russell, Paul Douglas.
Alabarda. 16.00: «Scaramouche», Stewart Granger, Eleonora Parker, Janet Leigh. Barvni film.
Ariston. 16.00: «Prva krivda«, E-leonor Parker, Mladoletnim prepovedano.
Armonla. 15.30: »Minnesota«, R.
,4,45. ' jr
i D-duru. Ob t-L^ieS-P/je 2 n 18.25 poročila o * gerej, # ki po Italiji. 13.30 melodije. 14.25 Sla' Ylv~ Operna glasba. J8" ianistKe ba. 21.00 Koncert pD le Puliti-Santoliquiau'j.* i,
Si-O' K * « zn8?V.
12.30 Poročila. J2', KCOfflii g lomki iz simfonh Ke 14.00 Slovenske plesi. 14.40 Koncertni^, pos^jj Operni pevci, ki Jl*> jjjg*- o>, te. 17.10 Glasbena n ^1 , P Umetne in narodni5žag®'?, zbor <(Svobo<ia»
Slovenska lažja °r*obod" ba. 20.00 Pester sou* -
adex IZ£
NOVO 601$" KAHAI,U, SO«
M°STsf>
TOLMIN
kobabin
BOVEC
ROVINJ POLO 3i ^
T«**
F. severo 5-b -
30 MAJfZLET V
BEOGBA0^
Vpisovanje^ prc*0#
8°. da Videli P*
LOBISKA po zagrebškem velesejmu
»ČEPRAV PRVI - DOBER USPEH *
Bonboni, dober in slab tekstil, odlični lesni izdelki, napredek elektrotehnike... in še kaj na velesejmu
1 p_0mlad.anski zagrebški ve-ie v Prvem tednu od čen Ve P0'1323! dober uspeh, prav je to prvi notranji ve-Vsi dosedanji zagreb-« velesejemi so namreč ime-i2razito mednarodni značaj ■i S0 33 razstavljali Jugo-V*‘ Predvsem izvozno blata' • g domače proizvodnje . )e v zadnjih letih tako po-e , da je bilo potrebno u-»tanoviti velesejem samo za ranje potrebe, tak velese-bla ’ na ^aterem bi razstavljali trg80 predvsem za notranji
Letošnji spomladanski vele-,,, i* Prvi te vrste in kaže v ° se nekatere pomanjklji-I’ S3i razstavljajo blago Jdna industrijska in trgovina ,P°djetja’ ki n'so do sedaj "Tavala na nobenem vele-jju313 niti niso prodajala svo-okr1Zdellcov izven domačega ^a- Zaradi tega je razum-#iu°’ sredamo na velesej-vis ,faira2:1innejše izdelke od oko kvalitetnih, s katerimi car* *a.bR° Pobahali tudi Svi-? 3ii Amerikanci, pa do 2a{'Zv°dov> ki prestavljajo pač nje	industrijske proizvod-
Vod°ele:imo si nekatere proiz-°či	pri vhodu pade v
2a 'i.zno urejen paviljon bonK tv°mice keksov in V,, °3ov «Josip Kras«, pred Jei	stoji visok
. ni stolp
f‘S’ glnvnih
je ^3lce- V paviljonu «B», ki st P?V1 takoj od vhoda, so raz-radi 'len* izde'ki električne in 'ahk° 'ndustrije, iste izdelke ne 0 najdemo tudi v, sosed-tluie Pav’ii°nn. Tu lahko občuje 130 res odlično napravlje-rat aparature za rentgen apa-jjj j 'zdelek tovarne iz Niša, 2ar k !tTez»> in «ELKE» iz v0i;re	'n seveda tudi že do-
tija ~0Z3ane «ISKRA» iz Kra-ga ’ ka Panoga jugoslovanske-let;v°spodarstva je v zadnjih s0 |zredno napredovala, saj zeu aIvažnejše tovarne dobile jine Poi3ernbna naročila iz tu-w 13 Pokrivajo domače po-nih 6 Po najvažnejših električ-,napravah. V sklopu teh
tronozm z modernimi na-proizvodov te
Prvih t3zsta
Kvrtl“
aiiteta teh izdelkov zelo va-
razst IT611 Paviljonov je tudi šp0rtaV keramika, ščetke ^Valite Proizv°di in slično
*na'oed?
°dlični
tovarne do tovarne, so i,l“i z umetniškim okusom, Proizv j33' različni keramični lesejm in lahko tudi na ve-
Carja,
samem gledamo lon-
Vreteri '<a*50 na primitivnem deia nekatere majhne antične izdelke.
aslednjih paviljonih, ki
so dobili uradno oznake «C», «D», «Fr», in «T» je izložila svoje proizvode tekstilna industrija. Težko je podati objektivno sodbo o blagu izloženem v vseh teh številnih paviljonih. Zanimiva pa je sledeča ugotovitev številnih obiskovalcev, češ da je bombažno, svileno in slično blago zelo dobro, medtem ko je volneno blago predrago in nekvalitetno. Slično mnenje bi si ustvaril verjetno tudi tržaški obiskovalec. Mariborska svila in «santung» (zelo cenen) je vzbudila na velesejmu mnogo zanimanja prav tako izdelki usnjarske industrije, krzna itd.. Med blagom za moške obleke pa izstopa edino nekaj slovenskih podjetij, katerim vse ostale tovarne ne morejo konkurirati niti v ceni še manj pa v izdelavi.
V istem delu velesejma razstavljajo številna podjetja izdelke iz gumija, ki so vsi brez izjeme visoko kvalitetni. Med temi podjetji prednjači kombinat iz Borova in tovarna «Sava» iz Kranja, ki je prišla na velesejem, s številnimi novimi izdelki.
Podjetje «Uzor» iz Zagreba je opremilo paviljon «Gr-2», katerega je napolnilo z igračami, okrasno in domačo keramiko. Zraven tega paviljona pa so Slovenci postavili na odprtem prostoru žičnico, napravljeno po domačih načrtih, ki tudi na velesejmu prevaža hlode in istočasno na posebnih stolčkih radovedne obiskovalce. Na železniški progi, ki vodi na velesejmski prostor pa so razstavljeni železniški vozovi zagrebškega podjetja «Ivan Krajačič«, katero je razstavilo tudi ranžirno lokomotivo. Zanimivo je, da se nasproti te lokomotive nahaja slična — konkurenčna lokomotiva — proizvod tvornice »Vladimir Bakarič® iz Bregane.
O lesni industriji smo v našem listu že obširno poročali v prvem članku o zagrebškem pomladanskem velesejmu, zato samo še enkrat zapišemo, da so najvažnejša podjetja v zadnjih letih dosegla tujino in razstavljajo izredno lepe, po modernih umetniških kriterijih projektirane izdelke. V istem paviljonu vidimo tudi številne polizdelke namenjene za domačo porabo in iz*' voz. Paviljon je obenem zgovoren dokaz teženj povečati domačo lesno proizvodnjo in s tem zmanjšati izvoz surovega lesa.
Novi del velesema je manj zanimiv kot stari, ker tam razstavljajo podjetja, ki se ne ba-Vijo z zadovoljevanjem potrošnikov neposredno in že zaradi tega niso imela tolikega interesa priti na velesejem. Vendar je tudi tu našlo svoje mesto mnogo zanimivih to-varen. Tako «Miha Marinko® iz Trbovelj, ki razstavlja stroje za kopanje, nakladanje in prevažanje premoga. Tukaj vidimo tudi številna nova podjetja, ki razstavljajo lesne obdelovalne stroje, orodne stroje — skratka stroje vseh mogočih vrst. Vendar je opazna odsotnost, ali le šibka udeležba, nekaterih največjih in najvažnejših tovrstnih jugoslovanskih podjetij, ker ta lahko prodajo svoje izdelke tudi brez velesejma.
- 'S
PO OSMIH LETIH POŽRTVOVALNEGA DELA
AKADEMIJE SREDNJIH ŠOL
Kemična separacija, ki je del atomskih naprav v Hanfordu. Tu proizvajajo cepljivi pluto-nji. Znanstveniki delajo z mehaničnimi rokami in nadzirajo kemični proces s periskopi iza težkih svinčenih ter betonskih sten, ki jih ščitijo pred smrtonosnim izžarevanjem.
Pred meseci mi je dejal nekdo izmed naših preprostih vaških ljudi: «Sele iz te mladine, ki nam danes študira po slovenskih šolah, šele iz te bo nekaj». Ta njegova ugotovitev, v katero pa je ujet velik del resnice, mi je prihajala v misli prvič in drugič, ko sem prisostvovala akademiji naših srednjih šol. V njih nam res raste novi rod, ki nam je tržaškim Slovencem lahko v ponos in v katerega lahko upravičeno polagamo vse nade, da bomo kot narod tu na teh naših domačih tleh še dalje živeli. Iz leta v leto je bolj vidno, kako se vrašča v slovensko kulturo, kako postajajo lepote, ki so nam jih ustvarili naši besedni in drugi umetniki tudi njegova svojina. In ne moreš drugega kot da se zamisliš nad osmimi leti vztrajnega dela, ki zdaj že kaže svoje bogate sadove. Vesel si jih; še prav posebno vesel, kako se v naši mladini obli-
»VMEŠAVAJO	SE	V ZADEVE,KI
INDIJA II MISIJONARJI
Zaskrbljenost indijske vlade nad dejavnostjo katoliških misijonarjev. Portugalska dinastija je sredi XVI. stoletja poslala v Indijo Frančiška Ksaverija, leta 1604 paje papež Aleksander VI. Borgia izdal posebno bulo, s katero je proglasil to dinastijo za »gospodarja zemlje, morja in prometa« od Arabije do Indije - Najnestrpnejša verska ustanova
Indijski notranji minister dr. Katiju je pred kratkim izjavil v parlamentu, da se ((katoliški misijonarji v Indiji vmešavajo v zadeve, ki so po zakonu prepovedane®, in da bi za ((katoliške misijonarje v Indiji bilo najbolje, da takoj prenehajo s svojo dejavnostjo širjenja evangelija®. Ta izjava, ki je bila podana v imenu vlade, je naletela na zelo dober odmev v vseh parlamentarnih krogih, ki vidijo v dejstvu da «organi ministrstva notranjih zadev budno spremljajo korake vsakega misijonarja v Indiji® možnost takojšnje rešitve težkega vprašanja, ki že stoletja tlači Indijo.
Povsem zgrešeno bi bilo o-ceniti to odločbo indijske vlade kot znak verskih nestrpnosti. Indijsko pojmovanje življenja, kakor tudi vsa indijska filozofija je zelo strpna. Končno, v Indiji obstaja okoli 50 raznih ver in verskih skupnosti. Poleg teh
I#/ SLIKARSKE	RAZSTAVE
hškjZr?at\ je treba, da je tr-Soče„	anski publiki orno-
et’ da lahko zasleduje 9® »m3s*n* razvoj italijanske-iik	in	kiparstva. V
prc/*°’' so njihovi umetniki stiniciativni, skrbijo za jeu„e, razstave zasebna podle«? na treh krajih (ga-S na Akvedotu, eRossoni« til ~.°TzJl in «Casanuova» v
Ut)0.u' Frančiška), tudi če ne hot*i aw° stalne razstave v nja 3 ,(_Excelsior» in delova-
niso vedno na 10 v	višini,	vendar ima-
„. elijj uzgojni in propagand-P°men, Z ato nasi
tiotpi 10 stalne tij0 3 «Excelsior» _ l’a„ aruštev kot eCircolo del-Otuii6*’ ^ c'd časa do časa or-dT, sZ!ra razstave v svojih dtja»	Prostorih v «Ver-
Vmet Tazstave jo ni
bi	Zato mislimo, naj
orstl0si umetniški krogi vseh Vnet's Pomočjo ljudi, ki so čel; 20 estetske probleme, za-VenZastavami ne samo slo-Vreri	krajevnih, ampak
®en VsePt še najvidnejših slo-kar \ *n šrbohrvatskih sli-*lonHV Jugoslavije, da bosta «Se tržaški človek, pred-sledA pn naša mladina lahko Urrtet razv°ju upodabljajoče ®latj.n°sti o Trstu in v naši jro n* domovini. Razstavni Prti tr' ,J* Bili kajpada od-mu Ut*1 vsakemu italijanske-Pool\,netniK Rer bi tako le nje ■ ti kulturno spoznavali. lp sodelovanje med naro-Vr,r„.°budo za rešitev tega btt „s,an^a pričakujemo od Klu-tiij, slovenskih tržaških umet-Pr®t> j k* so oa, kakor slišimo, karj|-te dni ustanovili naši sli-
^ * * * staui?oleriii na Akvedotu raz-8amn Angelo Brombo 46 slik, da jj. °lia’ tedaj preveč del, ho«0 ,m°0li spuščati ti nji-
le
z ^Rdrobno analizo. Avtor 9°rj)c Us°m izbral privlačne ožitr P^rojin®, le nekaj ti-ledutt’ Jlasti Pa še prelepe
“rhitta. ®en®tk z njim lastno kitni l}onsko značilnostjo, oz-biJe kanali, kjer ustvarjajo r(|stein °0°krof ntis kot da
'®jo 3ami. Brombo razit’
Gondolami in čolni.
tir	Šteje ie 60 let,
na2lt ottocentist beneške Ura{ tturalist z jasnimi, svet-tfiha * }n iz njegovih slik soUcn	zraka,	toplota
flCQ .	-	~ -  -,
4utorS ^oez^a'
1® tudi tipičen plai-PoIn kolorita in zara-Prijeten za oko. Nje-Pidha^hačanfce, ribiči, ki jih ^Ivitn,	čolni,	košarami,
r'bar„k P*1 trgih, ob kanalih,
t>ar
5.zrticah
J«jo.
se klepetavo pogo-otroci izražajo vese-
lje, ko lahko uživajo v bar-1 kah ali pri ribolovu vso spro-' ščenost.
Brombu se pozna solidna šola, kar omogoča, da so slike točno izdelane, ne manjkajo globina, pravilne sence, močno niansirane barve, ki so malokdaj žarke in se prelivajo ter ustvarjajo razpoloženje nekakšne večne pomladi ali trajnega poletja. Mojstru gre, da ustvarja unaravno naravo«; toda pri podajanju gora, jezer, travnikov, lagun z vsemi figurami pri zanosnem oblikovanju s čopičem, s katerim hoče podeliti sliki predvsem pitorično vrednost, pozabi na osebnost. * d= *
Galerija «Casanuova» nas je zopet presenetila z modernistom; tamv namreč razstavlja 48-letni Ivan Mosca iz Parme. Tudi on ima v sebi slikarsko silo, ki pa se izživlja v drugo smer, dasi ne predstavlja ekstremnih teženj. To opazimo v sliki pod št. 14 eCvetlice«, ki razodeva podobnost upodabljanja Filippa De Pisisa z razliko, da je De Pisis poznan po svojih nervoznih tokatah čopiča in po svoji naglici, s katero izdela sliko, medtem’ ko razodeva Mosca v svoji izdelavi pretehtanost predmeta in barv. To značilnost zasledimo še pri ostalih «Cvetlicah» kot pod št. 16 ter ((Cvetlicah na temnem dnu® in «Cvetlicah na marini«. Nasprotje med temni-no in krasnimi, toda lahko in mehko izraženimi barvami poljskih rož, dalje prehod iz sinjega ozadja v modrikaste, zelene in sivkaste barve cvetlic ali modro-rumene ter rdečkaste roza barve z vijoličastim ozadjem so zahtevale od avtorja preudarka.
Študij luči in barvnih nians nam kaže slika «Po dežju«, na kateri je videti morje 'kot oprano od padavin, sonce pa sili le toliko skozi oblake da razsvetli obzorje in omogoči slikarju prehode v odtenke zelene in modre barve.
Umetnik se je zatopil Še v oblikovanje nekaterih živali-temnordečkast pajk, ki se je ujel v lastno mrežo in uMač-ka» pod 15, ko čepi v temi na strehi in gleda proti nam so zopet le študije lučnih efektov
Mosca je simboliziral v oljti Sicilijo; od sonca ožgano zemljo te dežele je označil v va-sovih, nagnetenih z močno temnomodro, rjavo in svetlo-rumeno barvo, ki naj gledalca opozori na sicilsko vročino pod jasnim soncem; spodnji zelen i pasoui pa nakazujejo stlhuetno robove gričev v ni-
žavi in ob morju. Manj se mu je posrečilo simboliziran je ((Arene za bikoborbe v tišini«. Obete za umetnikov razvoj in napredek kažejo še ujedan-loe, ki potrjujejo njegovo miselno globino.
* * *
V galerij i uRossoni« pa razstavljajo; slikarja Umberto Degano in Pino Passalenti ter medaljer Mattia Monassi, vsi trije učitelji risanja na srednjih šolah v Vidmu.
Oba slikarja očividno šele iščeta pota in sredstva za izražanje svojih občutkov in vtisov iz narave. Passalenti se je oprijel povečini pokrajin v zimi, megli, dežju, ki jim pa še ni docela dorastel. Pri De-ganu opazimo v sliki «Dva kopača« morda že nekako preusmeritev. Monassi obvlada svojo stroko, vendar bi bil lahko manj naturalističen. Zanimivo je, da so umetniki vzbudili v ((Messaggero Veneto» veliko polemiko in sicer zato, ker so razposlali vabila za razstavo v dvojezičnem tisku; italijanskim m angleškem. In samo zavoljo tega takšna ne-volja, kar čutijo avtorji tudi v materialnem pogledu!
Ti.
pa je še večje število verskih ustanov, ki temeljijo še na poganskih načelih. Hinduizem, ki je po številu največja skupnost v Indiji, ima zelo filozofsko stališče nasproti verskim občutkom posameznika. Glavno načelo hinduizma kot je izraženo v sveti knjigi «Džiti» — je pravzaprav v svobodi vsakega posameznika, da sam sebi odreja obliko svojega verovanja.
— Krščanstvo je s svojimi oblikami in z vsiljevanjem Kristusa najnestrpnejša verska institucija — piše znani publicist in Gandhijev učenec Sastri v «Daily Expres-su». To je bil Sastrijev odgovor na napade katoliškega tiska in propagande o namišljeni verski nestrpnosti v Indiji.
O prvih katoliških misijonarjih v Indiji ni točnih'po-datkov. Sicer se ve, da so v Indijo prinesli prvo krščanstvo duhovniki iz Sirije, in to v prvem ali drugem stoletju po Kristusu. Zaradi tega verjetno se imenuje danes na skrajnem jugu Indije neka sekta «Sirijci». Portugalska kolonija Goa, ki je tri sto km južno od Bomba-ya, je bila po vsej verjetnosti prvo močnejše središče katoliških misijonarjev jezuit Frančišek Ksaverij je v sredi 16. stoletja ustanovil v Goi prvi katoliški samostan in spreobrnil v krščansko vero okoli 5.000 Hinduscrv. V začetku 17. stol. so zato proglasili Frančiška Ksaverija za svetnika. Sv. Frančišek je tako ustanovil prvo kolonialno oblast belcev v Indiji in papež Aleksander VI, je leta 1604. izdal posebno bulo, s katero je proglasil portugalsko dinastijo, ki je Frančiška Ksaverija poslala v Indijo, za ((gospodarja zemlje, morja in prometa® vse od Arabije do Indije. Ko je pred dvema letoma delhijska vlada zahtevala priključitev Goe Indijski uniji, je portugalska vlada odgovorila, da «Goa pripada Portugalski po božjem zakonu®, ker je Goa ((sestavni del portugalske matere—domovine®.
Vse do konca drugega desetletja tega stoletja je Vatikan dal raznim misijonarskim redom «proste roke®, naj po lastni oceni opravljajo svoje posle v tej veliki zemlji. Misijonarji so prihajali v Indijo v glavnem iz Italije, Španije, Francije,
Portugalske in Holandske, in bili neposredno povezani s svojimi cerkvami in hkrati ščitili vse tuje vplive in interese v Indiji. Sele 1. 1928. je bila izvedena reorganizacija katoliške cerkve v Indiji — razen ((Sirijske cerkve® na jugu Indije in portugalske škofije v Goi. Vse krščanske ustanove so bile postavljene pod neposredno nadzorstvo vatikanske organizacije ((Propaganda Fides, katere glavni predstavnik za Indijo si je postavil svoj sedež v Goi. Po uradnih podatkih je danes v Indiji 65 katoliških misijonarskih združenj s približno 6 milijoni katoličanov in okoli milijon indijskih učencev v katoliških šolah. Do lanskega decembra jc prihajalo v Indijo okoli 1.500 tujih misijonarjev na leto. Od začetka tega leta pa ni indijska vlada izdala katoliškim misijonarjem niti enega vizuma za vstop v Indijo.
Kakor poročajo uradni krogi, nima indijska vlada nikakega namena prepovedati misijonarjem njihovega dela za gospodarski in socialni dvig indijskega ljudstva. Nasprotno, iz najvišjih krogov je bilo priznano misijonarjem, da so v nekih krajih imeli izredno velike u-spehe pri uvajanju higiene, šolstva in modernega načina obdelovanja zemlje. Po mnenju indijske vlade je vloga misijonarjev v tem primeru ne samo koristna, ampak tudi zaželena. Četudi je takih primerov bilo in to predvsem med protestantskimi misijonarji, so ti primeri zelo redki, Primeri ((kristjanov® brahmancev in ljudožercev pa najizraziteje dokazujejo prave namene katoliških misijonarjev. Po raznih podatkih je med prekrščenim prebivalstvom Goe še danes ostala stara indijska razdelitev na kaste. ((Katoliški® brahmani se še danes nočejo ženiti s ((katoliki® iz kaste parijev. Tudi primer nekega plemena iz oblasti planine Naga, ki je povečini že ((prekrščeno®, zahteva «popolno neodvisnost® in pri katerem je še danes v navadi ljudožerstvo, dovolj jasno dokazuje, da ((misijonarstvo® nima nič skupnega s ((tehnično pomočjo®, ampak da se vera izkorišča v politične namene.
Q tem se je v indijskem parlamentu ie večkrat govo-
rilo. Težko bi bilo našteti vse posamezne primere (predstavnik vlade je izjavil, da še ni prišel «primeren trenutek za objavljanje vseh podrobnosti o dejavnosti tujih misijonarjev), vendar pa se po tem, kar piše indijski tisk, vidi, da je podkupovanje, korupcija in izsiljevanje najpogostejše sredstvo za prisilno prekrščevanje ljudi. Neki ameriški misijonar brezplačno deli obleko polgolim divjim plemenom v centralni Indiji pod pogojem, seveda, da se oklenejo ((Kristusove vere. Angleška ((Biblijska družba® tiska biblija v milijon izvodih na leto in v okoli 130 raznih indijskih jezikih in jo deli Indijcem brezplačno.
Vsekakor pa kaže, da je vprav politična akcija, ki jo izvajajo misijonarji s prisilnim prekrščevanjem tisto, kar povzroča skrbi indijski vladi. Dejstvo, da je indijska vlada objavila svoje zelo odločno stališče nasproti katoliškim misijonarjem, neposredno po nedavnem sestanku med Nehrujem in burmanskim premierjem U Nuom v obmejnem kraju Naga planine na indo-bur-manski meji se razlaga s tem, da so za karenskimi desničarskimi uporniki v Burmi vprav tuje katoliške misije. Odklanjanje Portugalske in Francije, da bi se u-maknili iz svojih majhnih «žepov» na indijskem ozemlju ie enkrat potrjuje indijsko mnenje, da je tuja nadvlada v Indiji močno povezana s sedanjo vlogo katoliške cerkve.
Po spremembah na Kitajskem in zaradi omajanih pozicij Francije v Indokini je Vatikan verjetno začel popuščati. Hkrati pa skuša ohraniti vsaj svojo »zadnjo trdnjavo®, ki je bila zgrajena na apostolatu sv. Frančiška Ksaverija v Goi. Tako vsaj ocenjujejo v nekih indijskih krogih sklep Vatikana, s katerim je proti odločbam konkordata s Portugalsko imenoval nadškofa v Bombayu za prvega indijskega kardinala in to brez predhodnega sporazuma s portugalsko škofijo v Goi.
Zaradi tega ne smemo še izključiti vsake možnosti, da bo Vatikan, kljub že močni reakciji katoliških krogov v Indiji nasproti tem prvim ukrepom indijske vlade o o-mejevanju dejavnosti katoli-
ških misijonarjev, vendarle poizkušal ublažiti že obstoječi spor in da se bo celo — vsaj na videz — odrekel o-snovni nalogi misijonarjev ki je v širjenju Kristusovega e-vangelija. Dejavnost v okviru ((tehnične pomoči®, ki je v Indiji še dovoljena, je katoliškim misijonarjem dovolj široko področje za novo obliko vatikanske dejavnosti, ki je sicer spremenil taktiko, hkrati pa obdržal stari program. Kljub vsemu temu pa je vsebina spora med Indijo in Vatikanom ostala nespremenjena.
Mednarodni nastop
narodnih plesov v Londonu
Nedavno ie bil v londonskem Albert Hallu nastop narodnih plesov, katerega se" je udeležilo nad 300 plesalcev Iz raznih držav, med drugimi tudi iz Grčije in Jugoslavije, v narodnih nošah. Nastop je organizirala Mednarodna zveza za narodne plese, katere članica je tudi Velika Britanija.
kujejo trajne vrednote, kako ob njih raste in zori.
To so vsekakor razveseljiva dejstva, ki dojmejo ne le našega izobraženca temveč vse bolj in bolj tudi našega preprostega človeka. Prav to drugo, da je naš preprosti človek začel gledati svet okoli sebe v tem zrcalu, da postaja kulturno zahteven in neodže-jan in polaga toliko na izobrazbo mladine pa je še bolj razveseljivo. Nešteti so dokazi, eden vidnejših je prav gotovo dvorana v Avditoriju, ki je bila polna pri vseh treh nastopih naše mladine in bi bila bržkone tudi pri četrtem.
Od prvih dveh nastopov se je tretji razlikoval predvsem v delni spremembi programa. To je učinkovalo nadvse prijetno, ker je bila s tem razbita enoličnost ponavljanja in je akademija še bolj pridobila na privlačnosti. Spored se je pričel tudi to pot s simboličnimi vajami, ki pa so prišle mnogo bolj do izraza že zaradi pestrosti noš.
Pri tem prizoru, zlasti pa pri «Treh belokranjskih narodnih plesih« se je poznalo, da se je mladina veliko bolj znašla v prostoru. To je tudi pripomoglo, da je na odru v svoji igri sproščeno in resnično doživeto zaživela. Glasbo k simboličnim vajem na recitacijo Cankarjeve besede: ((Nebesa pod Triglavom» je sestavila prof. Mirca Sancinova. Svojo ne ravno lahko nalogo je rešila z naslonitvijo na narodne motive. Z njimi je skušala najti stik s tem, kar nam je Cankar povedal o naši zemlji.
Pevski zbor Nižje srednje šole je nastopil v prvem delu sporeda z Nedvedovo Domovina mili kraj, Vodopivčevo Ptici in Tomčevo Mrazek, v drugem delu pa s Pregljevo Kum Jarnejko, Kramar jevo Zvonikarjevo in Hajdrihovo Petelinčkovo ženitvijo. Slednja je tudi to pot najbolj vžgala. Profesor Zupančič Marica ima za svojo prizadevnost v mladih pevcih in v občinstvu, ki jih s tako hvaležnostjo sprejema, lahko veliko moralnega zadoščenja. Močno smo pogrešali zbor učiteljišča, ki je nastopil obakrat poprej. Sicer se nam je učiteljišče to pot predstavilo s 7. in 8. prizorom Molierove komedije U-čene žene in s tem poseglo v drugo zvrst reproduktivne u-metnosti, ki jo mora ta šola poleg petja še prav posebno gojitiJPod vodstvom prof. Valerije Glavičeve in člana SNG Jožka Lukeša so vsi nastopajoči svoje vloge res posrečeno rešili. Skušali so se čim. bolj vživeti v značaje ljudi, ki so jih na odru predstavljali. Lep
igralski dar je pokazala »o pot že drugič Marina Theuer-schuhova. Zvok njenega glasu je silno prijeten. Pozna se ji tudi, da se je že veliko u-dejstvovala pri Radijskem odru. To ji bo nedvomno pripomoglo k bodočim uspehom, ki jih bo s trdim delom lahko dosegla in jih ji želimo iz vsega srca.
Novost na sporedu je bil tudi samostojen nastop dijakinje Marije Bolko.
Na klavirju je odigrala najprej Chopinov Impromptu Op. 29 in scherzo M. Sancinove: Komar in muha plešeta. Obe skladbi je podala z veliko spretnostjo in presenetljivo umetniško intuicijo. Na klavirju je spremljala tudi zaključne pesmi zbora Nižje-srednje šole.
Prav tako je bila novost sporeda tudi pridiga iz Cankarjevega Martina Kačurja. Podal jo je dijak Jurij Slama iz klasične gimnazije s toliko vživetostjo, da je pred občinstvom stvarno zaživel čudaški župnik iz Blatnega dola. Tudi Zupančičevi «Dumi» se je poznalo, da so jo recitatorji «globlje» dojeli, zato so tudi zajemali veliko bolj iz sebe in jo podali mnogo bolj prepričljivo. Kljub temu pa se tega in onega polašča dvom, je-li misli, ki jih je v «Dumi» izrazil Zupančič, dojelo tudi občinstvo? Kakor je odgovor negativen, je po drugi strani prav, da tudi naše širše občinstvo dojame Zupančičevo Dumo kar bi se zgodilo z odgovarjajočimi pojasnili v obliki povezave. Osvežujoče sta učinkovali obe točki:	((Rajanje z robčki» in
«Kjer narcise cveto«, ki jih je naštudirala prof. Muhr Saksida Sonja. Vložila je v njiju neizrečeno mnogo ljubkosti in mladostnega čara gibov in kretenj. Temu so primerni kostimi dajali ustrezni dekorativni okuir. Izvajalke so dokazale, da imamo med našo mladino osnove domačega baleta. Vse je seveda odvisno od splošnega razvoja.
In kot že rečeno: Trije belokranjski plesi so zaradi popolne razgibanosti prišli do svojega čistega umetniškega izraza. V tem svojstvu so obiskovalcem tudi nudili pravi umetjuški užitek. — V celoti je bila akademija slika napredka in uspeha naših srednjih šol.
Neprecenljivo je to, kar i-mamo v njih tržaški Slovenci. Biti nam mora kristalno čisto. Čuvati moramo in gojiti dalje tako kot doslej. V tem je poroštvo našega obstoja. Ce ne v celoti, pa v veliki, največji meri.
MARA SAMSA
Primer verske arhitekture v Indiji.
Napredek tehnike
za ugotavljanje napak pri kovinah
Pri naglem razvoju tehnike za serijsko proizvodnjo morajo rešiti inženirji vedno več vprašanj. Tako na primer so potrebne enostavne in učinkovite metode za ugotavljanje kakovosti kovin in plastičnega materiala. Za to uporabljajo navadno tri sisteme: rontgenske žarke, odboj zvoka in magnetizem. Na magnetski metodi je skupina raziskovalcev nekega podjetja iz Manchestra osredotočila svoje delo.
Laboranti »Manchester OH Rafinery Ltd.® so za odkrivanjem napak pri kovinah in plastičnem materialu izdelali naslednje tri vrste «čmila», od katerih služi vsako za določeno industrijsko uporabo: (iSupremor®, elektromagnetsko «čmilo», pokaže napake na površini in v notranjosti magme-tičnih kovin; «Glomor» fluorescentno «črnilo pokaže razpoke na površini in poroznost nemagnetičnih kovin ter «Lu-mer», drugo fluorescento »črnilo®, ki služi samo za magner tične kovine.
Vse tri vrste črnila pomenijo znaten napredek v pregledni tehniki, ker so analize z njimi enostavne, hitre in cenene. Material, ki ga hočemo pregledati enostavno polijemo z novim »črnilom®, ali pa ga nanesemo na predmet s čopičem oziroma razpršilcem. Natančno in hitro lahko pregledamo kose raznih velikosti, od navadnega orodja pa do velikih ladijskih vijakov.
Takih je očitno
VI.
raztrganih družin precej. Ko smo se vozili v Ameriko, sta bila na ladji dva otroka, okrog štirinajst do petnajst let stara, deček in dekle. Peljala sta se k očetu, ki se je bil odselil v Ameriko pred štirinajstimi leti, ko sta bila otročička tako rekoč ge v plenicah. 2ena mu je umrla, a on se je drugič oženil in zdaj je poklical k sebi tudi oba otroka iz prvega zakona. Ne deček ne dekle ne poznata očeta, saj ga tako rekoč še videla nista. Kako bosta spoznala očeta, so ju izpraševali sopotniki. Po pismih so se dogovorili, da bosta držala rdeče robce v rokah in mahala z njimi, ko se bodo izkrcali.
Se eno Slovenko smo imeli na ladji. A spoznali smo jo šele zadnji dan vožnje, šele ob izkrcavanju na Reki. Ves čas sem opazoval tiho, samotno, suho staro sopotnico. Vso vožnjo je sedela sama zase, ali je bilo v obednici ali na palubi, vedno je bila posebej, zase. Komaj da sem jo kdaj videl
kje v pogovoru. Pri izkrcavanju na Reki so me klicali na pomoč, češ, tu je ena od vaših rojakinj, s katero se ne moremo zmeniti. Zares, bila je ta stara samotna molčeča ženica, nobenega drugega jezika ni znala, ko francosko in nekaj t
malega angleško, toda njen j ” oddaljujoči se Nevv York.
™JS nJoJiv,aj ALL*	I	Drugi ali tretji dan sem kasno
zvečer, ko je mesec lezel na
AMERIKANCI SE VRAČAJO
ANTON MELIK
dobre,
od naših malih dolenjskih mest. Ni bilo časa, dognati, kaj je a skrivnostno našo sopotnico, ali je bila morebiti iz kakega kanadskega samostana, kamor je prišla že kot otrok, ali j® bilo kaj drugega. Čudne usode vozi s seboj naša ladja.
V obednici sta sedela pri sosedni mizi mož in žena, ki sta med seboj govorila samo angleško. Nanju sem postal pozoren :že takoj prvi dan vožnje. Ko smo se vozili iz nju-jorške luke, sem s karto v roki gledal, kako so ostajale za nami silhuete nebotičnikov, spomenik Svobode, Brooklyn in druga obrežna naselja ob Nar-rows. Takrat sta pritekla mimo ta dva in se trudila, da zajameta x velik fotografski apa-
učinkovite poglede | pokazala potnikom na ladji, a kazala bi jih rada po šolah v Jugoslaviji, ker so tudi zelo poučni. Ona je dom iz Gorskega kotara, takoj onstran Kolpe, in je že od dekliških let v Ameriki. Njen mož je Indijanec, le poglejte ga, če ni res.
Pravzaprav ni čisti Indijanec, a vendar ... osminka Indijanca pa je le. Tam v deželi, kjer živita, v Arkansasu, je mešanica z Indijanci zelo v čis-lih. Tam ima ona majhno trgovino, toliko, da je za življenje, sicer pa se ona in mož zanimata za vse druge reči, za slikanje, za petje, za... O, petje, z možem pojeta vedno, če se le naključi prilika, zapojeta. Vse pojeta, kar ima lepo melodijo, naj bo ameriško ali špansko ali kar koli slišita. Tudi hrvatskih pesmi se je naučil njen mož, čeprav po jugoslovansko sicer
obzorje, sedel na klopi nad palubo, pa zagledal isto sopit-nico, kako bega p0 palubi in občuduje zares prekrasne ku-mulaste oblake, ki so se vzpenjali visoko v večerno nebo, tako da je bil na njih še zadnji bledi odblesk zašlega sonca.
Ko je zapazila, da so oblaki tudi moja simpatija, je začela pripovedovati po hrvatsko, da z možem fotografirata in da se specializirata na posebno lepe pri rodne scenerije, ob sončnem zahodu ali vzhodu in da so jima oblaki najlepša scenerija. S seboj peljeta cele kolekcije filmskih posnetkov iz najrazličnejših krajev Amerike, pa tudi Mehike, južne Amerike itd. Ce bo de mogoče, bi jih
nič ne razume. In potujeta kar naprej, o, če bi mogla še več popotovati, v vse dežele sveta. Pa tudi čez morje. Le poglejte, kako so sončni zahodi prekrasni. Na oceanu so najkrasnejši, že zato se je vredno peljati čez ocean.
Po ozkem hodniku nad palubo je prihajal moški. «To je moj mož. Boste videli, kako poje, kako zapojeva®. Bil je bolj majhne, drobne postave, z obrazom, ki prav gotovo ni razodeval povprečnega Ameri-kanca. Ko sem ga kasneje večkrat pozorneje ogledoval, se mi je včasih zazdelo, da zares vidim senco indijanskih potez. Komaj smo se seznanili, sta že začela peti. Najprej pesem v angleškem jeziku, dolgo pesem o Moon shine, ganljivo pesem; in zavzeto sta gledala čez mor-i je, kjer je nad obzorjem med
drobnimi kopami oblačkov visel mesec. «Zdaj pa eno zamorsko®, je rekla ona, »zamorske pesmi so tako žalostne®. In sta jo zapela, zelo turobno je zvenela. Nato je pesem preskočila na zagrebško. Za jedan časak radosti. Sklonil sem se k moškemu; zares, izgovarjal je še dosti dobro, a pel je vneto, naravnost z zanoisom.
«A zdaj boste slišali špansko pesem®. In res je zaplesal navdušeni duet čez tišino oceanskega večera, prav tako zavzet, vzhičen nad samim seboj; ponavljale so se besede luna, noche, amor, luz de la luna. Pa še ena španska, pa še ena ameriška. Zdaj pa ena havajska. Moje občudovanje se je prevrglo v začudenje, zakaj v tej havajski pesmi sem docela določno zaznal znano Santo Lucio, v melodiji in v besedah. Tale havajska je iz Italije, sem ugovarjal, a sem brž videl, da nisem s tem zmotil petja; končno, če je pesem ganljiva, je res vseeno, iz katere dežele je.
Našo Mrkopaljko in njenega Indijanca je seveda kmalu poznala vsa ladja. Petja je bilo na naši ladji zelo malo, čemur se ne bomo čudili, če se spomnimo, kako močno so med našimi sopotniki prevladovali starejši letniki. Fotografiranje se je ponovilo vselej takrat; kadar so večerni oblaki dobili zadosti slikovito osvetljavo ob zahajajočem soncu. Ko smo na koncu prišli v Dubrovnik, sta bila naša dva prijatelja vsa iz sebe od navdušenja; takega mesta, take pokrajine, takega čudesa še nista videla in bal sem se, da jima bo zmanjkalo filmskega traku, preden bosta do polovice ogledov. — Sicer pa je bila njiju pozornost ves čas vožnje reisnično in pošteno obrnjena k vsemu, kar se je pokazalo izrednega, lepega in svojevrstnega. Mrkopaljka je pripovedovala, da je bil njen mož resnično nekaj časa v službi v Mehiki in da je bila tudi ona eno leto z njim.
.(Nadaljevanje v toreUt)
IH Mij bremenska napoved za danes:
. .	napovedujejo spremenljivo ob-
lačno vreme s krajevnimi razjasnitvami. — Temperatura se bo še nekoliko dvignila. — Včerajšnja najvišja tem-' peratura v Trstu je znašala 21.2 stopinje; najnižja pa 12.2 stopinje.
TRST, sobota 16. maja 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: jug. cone Trsta: 18.45:
Sopranistka Ondina Otta poje operne arije 20.00; Koncert tržaškega Komornega zbora 11.30: Brahms: Druga simfonija v D-4uru. ■ 18.15: Slovenska lažja orkestralna glasba.
RADIO
— Trst ID _ Trst I.: Slovenija:
SESTANEK TRGOVINSKIH PREDSTAVNIKOV OBMEJNEGA PROMETA
Italijanski predstavniki želijo
povišanje izmenjave na 900 milijonov Mr
Na lanskih uradnih sestankih v Bovcu se niso sporazumeli o sestavi blagovne liste
V Gorici so se v petek do-1 kar 119 glasov, Delavska zbor-
poldne sestali trgovinski predstavniki Slovenskega Primorja ter goriške in videmske pokrajine, da bi dokončno sestavili blagovno listo za obmejno trgovinsko izmenjavo. Jugoslovansko trgovinsko delegacijo sestavljajo trije člani skupaj s predsednikom Trgovinske zbornice v Ljubljani, ki vodi delegacijo. Italijansko delegacijo pa vodi predsednik Trgovinske zbornice iz Vidma. Poleg njega pa sta v delegaciji še dva člana Trgovinske zbornice iz Vidma ter trije iz Gorice.
Kakor je že znano, je bil leta 1949 podpisan med trgovskimi predstavniki Slovenije ter goriške in videmske pokrajine sporazum za obmejno trgovinsko izmenjavo v vrednosti 600 milijonov lir. Ta sporazum se vsako leto obnavlja. Lani sporazuma niso obnovili, ker se na skupnem sestanku, ki je bil v Bovcu, meseca julija, trgovinski predstavniki niso mogli sporazumeti o sestavi blagovne liste. Po julijskem neuspelem sestanku so bili neuradni razgovori. Včeraj pa je prišlo končno do uradnega sestanka na sedežu Trgovinske zbornice v Gorici.
Pred časom je bilo tudi javljeno, da italijanski predstavniki želijo povišanje izmenjave od sedanjih 600 milijonov na 900 milijonov lir. Upamo, j da bo prišlo do plodonosnegn dela in zadovoljivih uspehov, ki bi koristili obmejni trgovini obeh sosednih držav.
Zamenjava slanh bankovcev
Goriška prefektura sporoča, da zapade 30. junija 1954 veljavnost sledečega denarja:	I
bankovci Banehe dTtalia. po 50 in 100 lir (v obtoku bodo j ostali samo tisti bankovci, ki j nosijo na levem robu napis L. 24-12-1951 n. 1405);
bankovci po 500 in 1000 lir ; vseh vrst razen tistih, ki so bili izdani po 1951. letu (bankovci manjše oblike, ki imajo na levem' vogalu podobo Cere- • re (bankovci po 500 lir) in ženski profil iz skupine treh I Botticellijevih gracij (bankovci po 1000 lir);
začasna nakazila po 5000 in 10.000 lir Banrhe dTtalia;
Po poteku te:;a roka bo omenjeni denar zgubil vsako^ve-ljavnost.
nica pa je pridobila 90 glasov.
Štipendije za sinove
srednješolskih profesorjev
Državni zavod ((Giuseppe Kuerner« za pomoč srednješolskim profesorjem pri ministrstvu za javno vzgojo je razpisal natečaj za sto nagrad visokošolcem za prihodnje šolsko leto, katerega se lahko udeležijo samo sinovi članov zavoda ali pa sinovi stalnih profesorjev srednjih šol. Vsaka štipendija je po 60 tisoč lir. Prošnje naj prizadeti dijaki vložijo na tajništvo državnega zavoda do 20. decembra t, 1.
Kolesar sunil pešca
Ko se je včeraj popoldne 66-letni Stefan Humar iz Tržaške ulice 3 sprehajal skupaj s svojo ženo po Drevoredu XX. septembra, ga je neki kolesar močno .sunil, da je zgubil ravnotežje in padel na tla.
Zaradi ran, ki jih je dobil pri padcu, se je moral zateči v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga poslali domov. Ozdravel bo v nekaj dneh.
sodne oblasti, ker ga je Miro Gradnik zatožil, da mu je poškodoval zemljo in da je to naredil nasilno. Vso zadevo lahko s kratkimi besedami takole prikažemo: Nova državna meja je Srebrniču dopuščala, da je lahko samo peš šel na svoje polje, ki je bilo tik obmejne žice. Ker je pa na delu rabil živino in vozove, je moral voziti po sosedovi njivi, last Mira Gradnika.
Kljub temu da sta se večkrat spoprijela in da mu je Gradnik prepovedal peljati živino po njegovi njivi, je Srebrnič kot običajno vozil po sosedovem. Vedno se je zgovarjal, da se ne more posluževati zrakoplova, da prepelje svojo živino na polje. Ta zadeva se je tako dolgo vlekla, dokler ni naveličani Gradnik prijavil sodnim oblastem škode, ki mu jo je Srebrnič prizadel. Ker se je pri razpravi izkazalo, da ni Srebrnič nameraval poškodovati tujega zemljišča, marveč da se je moral posluževati te poti, ker ni bilo drugega izhoda, so ga sodniki oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko bo moral njegov tožitelj poravnati še sodne stroške.
Pogled z goriškega grada
v "N" jv	t	V—r .	••	■'	V	'jšpr/'
PETA ETAPA
DIRKE PO ITALIJI”
PRVA ZMAGA COPPIJA
Oe Santi je moral prepustiti majico Fornari - Koblet je padel, toda brez hujših posledic - Fornara tudi v tej etapi zmagal na cilju za gorsko nagrado
Lepo obdelane njive s sadovnjaki na grajskem pobočju. — V ozadijn Faitjj hrib.
TOČA 1K SLANA V BENEČIJI
Dizajna meja je povzroča so no razpravo
Ke* ni bilo poti, je na svoje polje vozil po sosedovi njivi
Kljub ogromni Škodi
oblasti niso priskočile na pomoč
Najbolj so prizadete občine Sv. Lenart, So-vodnje, Podbonesec, Srednje, Grmek in Dreka
s.
G.
Na krminski kazenski sodniji so po umaknitvi tožbe proti 37-letnemu Ivanu Ambroziju iz Dolenj v Brdih in 56-letni Jožici Terčič iz Steverjana sodniki pre gledali obtožnico 41-letnegaVIa-dimira Srebrniča iz. Pl.ešivega pri Krminu. Mož je moral pred
KINO
VERDI. 17: «Scaramouche» Grenger in E. Parker.
VITTORIA. 16.30: «Puccini», Forzetti in M. Toren.
CENTRALE. 17: «Quebec, že- I lezna roža», C. Calvet in J. Barrymore.
MODERNO. 17: ((Šerifova hči«, A Baxter in D. Dailey.
STANDREZ. 21: ((Praznik ljubezni«, J. Crain in D. An-drews.
Crna beda vlada po naših siromašnih vaseh. S čim se bomo preživljali in s čim plačevali davke? se sprašujejo beneški revni kmetje, ki so jih zadnje elementarne nesreče tako zelo prizadele.
Prve dni tega tedna je temperatura tudi pri nas zelo padla. V zimskem času smo imeli večkrat lepše in toplejše dneve kot pa sedaj, saj je v nedeljskih popoldanskih u-rah toča v nekaterih krajih nadiških dolin strašno opusto-šila pokrajino: oklestila je sadno drevje in uničila večji del poljskega pridelka.
V ponedeljek, dan kasneje pa je prišla tako huda slana da je v nekaterih vaseh uničila ves pridelek. Pred dnevi so bila polja še zelena, danes pa skoraj ne kažejo znakov življenja. — Žalostna usoda
PRIZIVNA RAZPRAVA PROTI TRŽIŠKIM DELAVCEM
Protestna stavka delavcev zaradi dogodkov v Lentelli
Obnovitev procesa proti skupini delavcev tovarne «Solvay» je zahteval državni pravdnik - Nekateri obtoženci so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, drugi pa, ker dejanje ni kaznivo
V «Safog» izvolili
notranjo komisijo
Viden uspeh Saragatove sindikalne organizacije UIL
V sredo so se zaključile volitve notranje komisije v tovarni «Safog» v Gorici. Oddanih je bilo 583 veljavnih glasov. Delavska zbornica je dobila 299 glasov, CISL 180, UIL pa 104 glasove.
Viden je uspeh, ki ga je dosegel UIL, ki zadnjič sploh ni kandidiral. CISL je izgubila
Pred goriškim sodiščem se je ! v petek predstavila skupina delavcev iz tovarne «Solvay» v Tržiču, proti katerim je bila I prvič izrečena obsodba mese-! ca decembra lanskega leta.
, Delavce, obtožene pretenj, s katerimi so hoteli prisiliti k splošni stavki druge delavce zaradi dogodkov v Lentelli, je sodišče v Tržiču oprostilo z utemeljitvijo, da dejanje ni bilo po zakonu kaznivo.
Proti tej pravični obsodbi, saj je bilo dokazano s številnimi pričami, da je bil proces zamisel nekaterih protidelav-skih elementov, se je pritožil državni pravdnik, ki je zahte-
IZ SOVODENJ NAM PIŠEJO
PROŠNJA POKRAJINSKI UPRAVI za gradnjo kanalizacije v vasi
S prenehanjem delovnega centra se bo število brezposelnih znova povečalo * Himen v vasi
Letos kmetovalci res nimajo sreče z vremenom. Se vedno nam primanjkuje dežja. Orna zemlja je namočena, toda travniki so še vedno presuhi. Zadnja slana je prizadejala tudi naše zgodnje rastline, predvsem fižol in bučke. Kolorad-na Peči, v Gabrijah in Sovod-j avl j a ter nam dela precej preglavic.
Ker je bilo letos seno zelo drago, bo najbrž tudi povpraševanje po pašnikih, ki bodo dani v nedeljo na dražbo, precejšnje. Zjutraj bodo imeli dražbo najprej v Rupi, nato na Peči, Gabrijah in govod-njah, popoldne pa na Vrhu.
V kratkem bo z delom prenehal tudi delovni center, v katerem je sedaj zaposlenih 40 naših domačih brezposelnih. Tudi ta trenutni borni zaslužek bo prenehal in bo naša občina zopet povečala svoje dosedanje število brezposelnih,
ki šteje nad 100. Občina je v zvezi s tem poslala prošnjo na pokrajino, da bi v jeseni začeli graditi kanalizacijo v vasi.
V sredo se je domači pevski zbor poslovil od svoje članice in bivše pevovodkinje Nade Hmaljak, hčerke domačega gostilničarja, ki se bo danes poročila z domačinom Franjom Rojcem. Pred hišo neveste je mešani zbor zapel tri pesmi, nakar jih je nevesta povabila na zakusko. V veseli družbi je Nada dala slovo svoji dekliški dobi.
Novoporočencema želimo vso srečo v bodočem življenju. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo.
Ob tej priliki je naš pevski zbor pokazal, da se z dobro Voljo dosežejo lepi uspehi. Zato upamo, da bo nadaljeval tudi v bodoče ter s tem poživel naše prosvetno delovanje, ki je precej zaspalo.
val obnovitev procesa.
V uvodu je predsednik sodišča na kratko obrazložil potek dogodkov, ki so se pripetili 22. marca 1950 v tržiški tovarni. Organizirana je bila stavka, katere se niso vsi udeležili ter je tudi s tem v zvezi nastal prepir. Policija je izvedela za stvar ter prijavila zadevo sodišču, ki je končno tudi pozvalo 10 delavcev na zagovor. Obtoževala jih je, da so pretili delavcem in s tem ogrožali človeško svobodo. Toda sodišče jih je oprostilo, ker je bilo mnenja, da dejanje ni kaznivo. Državni pravdnik je za tem hotel prikazati neupravičenost obsodbe in citiral zakon iz ustave, ki se nanaša na stavke. V svojem daljšem govoru je tudi navedel, da so se delavci protizakonito posluževali pretenj, da bi prestrašili stavkokaze. Končno je zahteval, da sodišče v Gorici obsod-I bo razveljavi ter kaznuje Pel-lisa in Zannollo na 5 mesecev zapora, ostale pa na tri mese-! ce zapora.
Branilec obtoženih odv. Ce-conelli iz Vidma je najprej branil odlok tržiškega sodnika, češ da on pozna okolje, v katerem so se dogodki pripetili. Nato je dejal, da treba stvar gledati s kazenskega stališča, vendar se ne sme iti mimo dejstva, da je bil proces pripravljen v politične namene. Kajti na sodniji so bile po izjavah prič stvari prikazane precej različno in dosti stvari je bilo pretiravanih. V Tržiču na sodniji je bila dana izjava ravnatelja podjetja, ki lahko služi kot pojasnilo. Ravnatelj je bil omenjeni dan prisoten v tovarni ter po njegovem ni bilo nobenega posebnega razloga, da bi moral klicati na pomoč stražnike.
Nato je branilec opisal same dogodke in besede, ki so jih, kakor je navada za take prilike, proti stavkokazom izrekli obtoženi.
Zaključil je, da je v tovarni do takrat bilo mirno, kljub dvema sindikalnima strujama, ter je proces sam povzročil
razburjenje. Zato je potrebno ponovno oprostiti vse obtožence, če se želi, da se v tovarni vse pomiri.
Sodišče je precej časa razpravljajo za zaprtimi vrati. Končno je predsednik sodišča izrekel ponovno razsodbo na priziv državnega pravdnika iz Tržiča. Pellis, Zanolla, Balla-ben, Carlet, Tomasin so bili oproščeni zaradi pomanjkanja dokazov, ostalim pa je potrdilo obsodbo iz Tržiča, in sicer so jih oprostili, ker dejanje ni bilo kaznivo
Kup drv
se je sesul na deklico
je zadela našega revnega kmeta. Kmetje hodijo gledat po njivah. Glavo sklanjajo v dlani in s težkimi žuljavimi ro* kami si brišejo solzne oči. Kaj ti slana je uničila krompir, koruzo, fižol in grah, najbolj pa trte, ki bodo dale le malo vi na. Po toči prizadete vasi so v občinah Sv. Lenart, Sovodnje Podbonesec, Srednje, Grmek in Dreka. Skoda znaša več de setin milijonov lir.
Medtem ko naši kmetje tr pijo zaradi velike nesreče, se italijanske oblasti sploh ne zmenijo zanje Namesto da bi jim priskočile na pomoč v teh hudih dneh, pa se najvišji predstavniki italijanskih pro-tiljudskih oblasti vozijo z avtomobili po naših dolinah in delajo volilno propagando, ne da bi se ozrli pa naša polja in pogledali, kam nas je spravi la nesreča. Obljubljajo nam vse, samo da bi volili zanje in da bi lahko s pomočjo naših glasov še nadaljnjih pet let pili našo kri. Obljubljajo nam boljšo prihodnost. Toda kdo naj jim verjame, če ni danes med njimi nihče niti toliko usmiljen in solidaren s trpečimi, da bi jim priskočil na pomoč.
Ravno te dni so beneški Slovenci slišali po radiu in čita-li v časopisih, da je toča unl čila pridelek kmetom v Kopr-ščini. Zvedeli so, da so predstavniki oblasti po neurju obiskali prizadete kraje.
Oblasti, posamezne ustanove in organizacije pa so jim priskočile na pomoč z gmotnimi sredstvi.
Sedaj je jasno vsakemu našemu človeku, kakšna razlika je med ravnanjem v deželi socializma in v državi s proti-ljudskim izkoriščevalskim redom.
IZIDOR PREDAN
Otrokovo jokanje je privabilo mamo, ki jo Je rešila
Mala Marija Debenjak iz Ul. del Poggio 4 je pri igranju na dvorišču svojega stanovanja zlezla na kup drv, da bi lahko dosegla neki zidek. Ker se je pa preveč močno naslonila na kup, se je ta podrl in deklica se je v trenutku znašla pod drvmi. Iz tega položaja ji je pomagala mati, ki jo je priklicalo na dvorišče jokanje otroka. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jo pospremili v mestno bolnico Brigata Pavia, kjer so zdravniki po pregledu ugotovili zlom levega ramena. Na ortopedskem oddelku se bo zdravila približno 30 dni, če ne bo hujšega.
Sprejemni izpiti
Opozarjamo vse starše ljud-skošolskih otrok, ki nameravajo napraviti izpit za sprejem v prvi razred nižje srednje šole, da zapade rok za vlaganje prošenj danes 16. maja 1953.
DE2URNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in vso noč lekarna Urbani-Albanese «A1 Corso« v Ul. Rossini 1 -tel. 24-43.
Poletni urnik
javnih obratov od dooes dalje
Goriški kvestor je na podlagi odloka od 5. t. m. št. 01827 določil, da se poletni urnik javnih obratov v goriški pokrajini prične danes in traja do 31. oktobra t. 1„
V goriški pokrajini in v vseh ostalih občinah se javni obrati odprejo ob 6. uri,
1. Restavracije, gostilne, kavarne, bari in prodajalne alkoholnih pijač v Goriqi, Gradežu in Tržiču zaprejo ob 1. popol-noči; v goriških predelih in o-stalih občinah pokrajine pa ob 24.; 2. gostilne in gostilne s kuhinjo v Gorici, Tržiču in Gradežu zaprejo ob 24, v goriških predelih in ostalih občinah pokrajine pa ob 23. uri. 3. Razni zabavni krožki pa se bodo ravnali po sledečem urniku:	v Gorici, Gradežu in
Tržiču se bodo zaprli ob 1; v goriških predelih in ostalih občinah pokrajine pa ob 24.
Vsi tisti javni obrati, ki prodajajo samo alkoholne pijače, ne bodo smeli odpreti pred 10. ob delavnikih in pred 1J. ob praznikih, tudi zapreti ne bodo smeli pred 23. uro.
VRSTNI RED NA CILJU CE-I Sulmoni so spet vsi v skupini. TRTE ETAPE S. BENEDETTO j Strmina, ki vodi k drugemu
gorskemu cilju, je dolga okrog 40 km. V vodstvo prehajajo
DEL TRONTO c ROCCARASO (171 km):
1. FAUSTO COPPI v 5.22 38, povprečno 31,800 km na uro; 2. Albani; 3. Bobet L.; 4. Bar tali; 5. Ockers; 6. Koblet; Magni; 8. Fornara; 9. Zampini 10- Geminiani; 11. Bresci; 12. Biagioni;
13. z isti časom: Astrua, Bobet J., Bartalini, Buratti, Bar-tolozzi, Brasola E.,- Carrea, De-filippis, Gismondi, Milano, Pon-tet, Roma, Rossello Vincenzo, Trobat, Van Est, Vivier, Volpi vsi s časom Coppija.
Ostali v manjših skupinah po 25”, nato po 1’30” itd. Zadnji Bevilacqua v času 5.39’21
ROCCARASO, 15. — Med dvema gostima špalirjema se je karavana danes odpeljala iz S. Benedetta in komaj izven mesta se je spustila v dir ob 12,30, ko je bil pravi start. Si cer to ni bil ravno prehud dir — do Giulianuove (25 km) komaj z brzino 30 km. Tukaj potegne Franchi, ker je domačin, in odnese nagrado. Vendar pa tudi pri Pescari (63 km) vožnja še ni presegla povprečja 30 km na uro. Takoj onstran kraja Popoli, 114 km od začetka etape, ima Koblet neprijetno smolo. Da ne bi po. vozil nekega dekleta, mora napraviti s kolesom tak manever, da pri tem pade. Kolo je utrpelo hujšo škodo kot Koblet, ki mora čakati štiri minute. Švicarji ga počakajo in potem skupno dohite druge, ki za čudo niso hoteli izkoristiti smole nevarnega tekmeca. V
ZA
TEKMOVANJE DAVISOV POKAL
Danska, Belgija, Italija
že v tretjem kolu
V Zagrebu prva točka za Francoze, druga igra prekinjena
Nov umik brivnic
Goriški prefekt sporoča, da je na podlagi odloka od 7. t. m. poletni popoldanski umik brivnic in damskih salonov nekoliko spremenjen: od torka po petka so odprte brivnice od 15.00 do 19.30; ob sobotah pa od 15.00 do 20.00.
ZAGREB, 15. — Danes se je pričelo tukaj drugo kolo tekmovanja za Davisov pokal med Francijo in Jugoslavijo. V prvi igri sta nastopila Palada in Francoz Remye. V štirih setih je Remyeju uspelo nadvladati Palado in osvojiti prvo točko za Francijo. Igra ni bila lepa; Remye je pokazal le povprečen tenis in nikakor ne spada evropsko elito. Palada pa je bil nesiguren in le na trenutke enakopraven nasprotnik.
V drugi igri sta nastopila Petrovič in Haillet. Igra je bila po tretjem setu pri stanju 2:1 setih za Francoza prekinjena zaradi mraka in se bo nadaljevala jutri pred igro v dvoje.
Tehnični rezultati: Remye -Palada 6:2, 6:2, 6:8, 6:4.
Haillet - Petrovič 6:3, 7:9 4 (prek.).
* # *
SCHEWENLNGEN, 15. — Italija si je že priborila vstop v nadaljnje kolo* tekmovanja za Davisov pokal z današnjo zmago v igri dvojic. — Rezultat: Marcello Del Bello in Sirola -Van Swol in Wilton 6:2, 7:5, 6:1. Stanje po drugem dnevu je 3:0 za Italijo. — Naslednji nasprotnik Italija je zmagovalec med Španijo in Švedsko.
* * *
DUNAJ, 15. — Danska vodi proti Avstriji. Danes sta Nielsen in Ulrich zmagala v dvoje proti Redlu in Hubetju s 6:4, 3:6, 4:6, 6:4, 6:1-* * *
BUDIMPEŠTA, 15. — Belgijca Washer in Brichant sta premagala Katono in Wada s 6:4, 6:2, 6:4. Tako se je Belgija s 3:0 že plasirala za nadaljnje kolo tekmovanja za Davisov pokal.
* * *
BERLIN, 15. — Po prvem dnevu vodi Nemčija proti Južni Afriki z 2:0.
HELSINKI, 15. — Po prvem dnevu tekmovanja za Davisov pokal vodijo Filipini proti Finski z 2:0.
Coppi, Bartali, Bobet in Ockers. Toda na vrh — Piano delle1 Cinaue Miglia — prispe prvi Fornara in za njim Bobet, Astrua, Ockers, Bartali, Coppi. Fornara je imel tukaj kakih 25 metrov prednosti, toda potem ga je takoj zajela skupina 25 dirkačev, ki skupaj dirjajo proti Roccarasu, kjer Coppi malo pred ciljem potegne in vozi prvi čez ciljno črto. De Santi je zaostal za 1’31” ter izgubil roza majico, ki jo bo imel vsaj jutri Fornara, ki vodi tudi v oceni za gorsko nagrado.
V današnji etapi bi bilo podčrtati zmago Coppija, nesrečo Kobleta in pa borbenost For-nare in Defilipisa. Coppi se ni nič posebno naprezal; v glavnem je samo pazil, da mu ne bi pobegnili predaleč in ker je bil v Roccarasu cilj v strmini, ga je pač še zamikalo, da si je osvojil prvo zmago. Čeprav Coppi ob Kobletovem padcu ni pobegnil, je vendar Koblet pokazal veliko sposob-
nost, ko je štiri minute zaostanka popolnoma zbrisal z mogočnim prehitevanjem posameznikov in skupinic po po. ti. Na cilj je prispel v zmagovalni skupini. Fornara je po strmini pokazal tolikšno vztrajnost in energijo, da je kolo kar škripalo. Roza majica, ki jo bo jutri nosil, je zasluženo priborjena.
Jutrišnja peta etapa vodi od Roccarasa do Neaplja ves čas navzdol — 148 km,
VRSTNI RED NA CILJU ZA VELIKO GORSKO NAGRADO (PlAN DELLE CINQUE MIGLIA, 1280 m):
I. Fornara 5 točk; 2. Bobet L. 4; 3. Astrua 3; 4. Ockers 2; 5. Defilippis 1.
OCENA PO DRUGEM CILJU ZA GORSKO NAGRADO:
1. Fornara 10 točk; 2. Bobet L. 5; 3. Bartali 4; 4. Astrua in Buratti 3; 6. Coppi in Ockers 2; 8. Defilippis 1.
SPLOSNA OCENA PO ČETRTI ETAPI:
I. Fornara (roza majica); 2. Coppi, Bobet L. (zelena majica), Koblet, Bartali, Brasola E. (bela majica) (10”);
Pasquale Fornara
anti
7. Van Est (15”); 8. D* (26”).
OCENA ZA MOŠTVA*
1. Bianchi 74-58’54” » časom moštvo Francije. • Bottecchia,
Torf
Bartali,
Frejus, Arbos, Ganna,
Atala, Legnano, Ho« _ ^ VVelter, Švica, Belgija, SP*
* * * ,00.00«
Nagrada za borbenost .
lir, je bila razdeljena v .( enakih delih
Fornari. Nagrado za . je nesrečnega v četrti etap prejel Koblet.
PRED JUTRIŠNJO TEKMO ITALIJA.MADŽAg^
Prva zmaga ali prvi pora*
na novem olimpijskem stadiof”!
MIIIHIII ——. B BMMM—MMMM—M—M————M——— lllllli II lin Billi Dl
V zadnjih dveh letih niso Madžari od 17 odigranih tekem izgubili 1101,6118
(Od našega posebnega dopisnika)
RIM, 15. — Tudi v italijanski prestolnici živimo zadnje dni ozračju, ki ga je le težko opisati, vendar ga najdemo povsod, pred vsako večjo nogometno tekmo, naj bo to v Rimu, Beogradu ali Dunaju. Številni plakati, pehanje za vstopnicami in neskončni pogovori pri frizerju ali v restavraciji, v tramvaju ali na cesti, nogomet, povsod samo nogomet. V drugo vrsto so potisnjene celo volitve in premnogi govorniki vseh italijanskih strank in barv Se ob prihodu najprej pozanimajo, če imajo rezervirano vstopnico, šele nato pa, kje in kdaj bodo govorili. Tudi skupine romar-ev, folklorna znamenitost kraja, se sučejo te dni v večji meri okoli nogometne federacije kot pa v bližini Vatikana. * * *
Lepa je rimska pomlad in v njej se v teh dneh pcčuti.o dobro zlasti tisti, ki so pokupili vstopnice vseh vrst. Prostorov na novem olimpij-l
skem stadionu je 100.000, kandidatov za gledalce pa najmanj 200.000. Med obema številkama je nekaj razlike; to vidi tudi človek, ki v računih ni ravno posebno podkovan. Vstopnice gredo drago v promet. Vendar vam lahko izdamo recept, kako si za mal denar ogledaš tekmo. Potrebna je samo potrpežljivost. Preprodajalci so požrešni. Imajo velike zaloge vstopnic, a ne dajo jih v promet, da jim ne bi padla cena. Nenadoma pa se zgvejo, da manjka do začetka igre nekaj uri Toliko zaželeno blago pade včasih v teh zadnjih trenutkih celo pod nominalno ceno, samo da gre iz rok.
* * *
Za dohod na stadion je potrebna univerzitetna izobrazba. To so ugotovili novinarji, ko jim je na tiskovni konferenci dr. Zauli razložil' vse barikade in bloke, preko katerih bodo morali gledalci. Na vsaki taki zapori bodo odtrgali poseben kupon.
Umetnost dostopa y stadion
Milanski športni dnevnik ce-, kem niso izgubili nobene (Edi-
lo pripominja, naj \se vsakdo drži navodil posebnega prospekta. za katerega so poskrbeli organizatorji. Na ta način bo lahko v razmeroma kratkem času prišel na pvoje mesto. Zaboli nas ob misli na tiste reveže, ki bi morda imeli v rokah drago kupljene in pri-potene listke, njih intelektualne sile pa bi odpovedale recimo med enajstim in dvanajstim prehodom. Prava tragedija!
* 4= '•>
Ceremonije pred začetkom tekme bodo trajale dvajset minut. Golobčki poletijo proti nebu, pet različno obarvanih žog od tam na tla; godbeniki v paradnih uniformah, zapleten pozdrav najvišjemu zastopniku republike in podobno; sicer pa veste, kako take stvari gredo.
* t- *
Po nekoliko dolgem uvodu (ki pa se spodobi) lahko spregovorimo tudi o nasprotnikih. Nekaj za ljubitelje statistike: Italijani in Madžari so odigrali 22 medsebojnih tekem. Prvi so zmagali enajstkrat, Madžari petkrat, šest tekem pa se je končalo neodločeno. Razlika v golih: 44-40 v korist Italije. V prvi tekmi so 26. maja 1910 v Budimpešti zmagali domačini z rezultatom 6-1. Lansko poletje, pa je Madžarska izločila iz olimpijskega turnirja italijanske «študente» z rezultatom 3-0. To je bilo zadnje srečanje. V zadnjih dveh letih Madžari od 17 odigranih te-
šitev? Nekdo je rekiboljš**1 tieba izbrati enajst naj noVe-igralcev. Odkril ni nl£. .jete, ga, to nam lahko varLrej<>!
Toda kako naj se ,lZj0lgeža Ljudje so trudni od ej in napornega prvenstva, vrati je borba za moštva v moštvo in °. 0ata1 joče vsote z mnogimi n ^0c Nekateri so poškodovan ^ radi. Lorenzi), drugi čarali v Pragi.
V V »i*	.
Madžarska reprezentanci sestavljena iz enega n - fr (Puskas), in sedmih ,£‘ nov; Lantos je Porocnl.,oias'!! g; Czibor pa navadna para. Ne vemo. kako J pj. nje zašel civilist Buzans scipiina torej nc bo m ,. po-] Od daleč Madžari n.ir^,iih v'5® benih skrbi in je p« :L0gl£' v redu. Toda pod dz°Ke, dom se opazijo raz?.; h5* katere budimpeštansk pre-opozarja iz dneva v jaja»^ mrzla igra, preveč P° rpoie\ in premalo streljanja. [uji
iste napake, ki jih °čitaj. Ne-
jugoslovanski enajstor ■ triji odločen rezultat proti g„oV je nekoliko omajal F sin» samozaupanje. Obisk ^ jjo-madžarske nogometaše te! de la Ville, toda »e va(9i mo vam postreči z 1 Jvjnart, Za nas. kot tudi za a*11.
ostalih listov, so na Pf“|žar°v sami nasmeški. Moc " £et-je predvsem v njih°' obe verokotniku. oziroma j^a-zvezah; Puskas in .^.rifosi1?,!1 jo dobrega vratarja 1 -jgj»)"’ a tudi ostali ne zfjn;en Igrajo tehnično Pret'ogome, taktično dovršen _f0pili Proti Avstriji so temi igralci:	.c)
ved); Buzansky (Dor » tos (Bastya); D05.5,1.^) ved), Boerczei (Dast> > (iJoP rias (Bastya); Bud y
ni poraz v neslužbeni tekmi proti ZSSR 1-2, medtem ko se J- prva igra obeh moštev končala neodločeno, 1-1). 2-0 proti Jugoslaviji in s tem zmaga na olimpijskem turnirju; Švica, 4-2, Češkoslovaška 5-0, Avstrija 1-1. Italijanska bilanca zadnjega časa je znatno slabša; Poraz proti Belgiji (24-11-1952) z 0-2, z Anglijo 1-1, z ZDA 8-0 (olimpiada). s Švedsko 1-1, s Švico 2-0, s Češkoslovaško 0-2.
Tekma je veljavna za Mednarodni pokal. Ako Italija porazi Madžare in nato jeseni doma Cehe, bi imela upanje na prvo mesto.
4! 4= 4=
Inter si je z »zapahom« odklenil (!) vrata do naslova državnega prvaka. Kljub temu pa nas podobne taktike ne I	Hal.	-	Madv.
prepričajo. Nasprotniki Inter-	Carrarese	- Magenta
ja so bili slabše kvalitete in |	Poidenone - Lecco
kljub temu je nekajkrat od-	~
povedalo. Madžari pa niso Triestina, niti Spal ali Atalan-ta. Poleg tega pa sta omogočila tak sistem Nyers in Skog-lund ter znatno doprinesla, da je Inter kot celota boljši od italijanske državne reprezentance.
Defenzivni sistem je nemo priznavanje inferiornosti.
Igralci so zelo dojemljivi za podobne komplekse, in se to opazi na njihovi storilnosti. Po drugi strani pa Italijani niso dovolj močni, da bi lahko sprejeli nasprotnika z enakim orožjem, to je z napadom. Re-
Tako mislim0 1111 •
i *
Ital. - Madž. (I. Polt * , (konc. rez /
Novi olimpijski stadion v Rimu, prizorišče mednarodne nogomptne tekme Italija - Madžarska. To bo prva prireditev na stadionu, kmalu po tekmi pa bo prav tam etapni cilj
dirke uGiro dTtalian.
i-oiaenone -	j
Catanzaro - Castelfid-
Avellino - Carbosarda
Basilea - Bellinzona Friburgo - Setvene	t
Locarno - Chaux de r	j
I.osanna - Berna Lugano - Chiasso Young Boys - Gratsh Zurigo - Grenchen
1
1
1
\t
1 1 * I
Maliey
Bienne
Lucerna - Solothurn
ved). Kocsis (^p^kas
kuti <Bastya>; nuv d)_
ved) Csibor (Honv
Kot p,„ zi&fi
narodno tekmo, ) mite: naša prognoza,	se s°
2. Videli boste. “a. pIati }y
zmotili. Po .teh	pa P.^0l0'
Madžari boljši,	_ ps,j JO'
ajo sentimenta zar^ej*'
ki razlogi, b, lahfB° re<>
rne“
daje
ški raziugt, _ in i-. mačega stadioh gaii R ki je v igri, zniai
Sredrjja Pot-' re	itali'
* TajnBtv°,e da' RIM, 15. -J; zvez%Jv0, Ki
janske nogometu« po»*Vrjltl; nes zvečer obJ*roti Mad^„in>.
bo nastopila	Gi°vftoss°’
Sentimenti l»”tt0 ]f;ni, Cervato; Bort<g panf 0u:
Venturi; BoniPre rve Galli, Amadei. ^
Ml«* v°
silah.
zadd'
p°zV.fnjtin’ v0
il
Odgovorni urednik STANISLAV KENKO — UKEDNISTVO:	ULICA MONTECCH1 St 6 III.	nad. — Telefon	Številka 93-808 In	,)4-638	—	PoStnl
predal 502,	- UPRAVA: ULICA SV FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 -	OGLASI: od 8.	do 12.30 ln od	15-18	- Tel.
73-38 — Cene oglasov: 2,a vsak inm višine v Sirim l stolpca trgovski 60 finančno upravni	100, osmrtnice 90	lir — Za FLRJ za	vsak miri	Širine I
stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružn Gorica Ul.	S. Pellico l-II Tei 33-82 — Rokopisi se ne	vračajo
210 ^ ječri0 „ tisk*
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900,. polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed ljud. repub Jugoslavija:	Izvod	10,	KeHa	fr5t.
PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega in°ze	‘
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T - 892 — Izdaja Založništvo tržaškega t,sKa