GtASIlO TEKSTHME TOVARNE NOVO MESTO
JMf NOVOTEKS
Št. 12 leto XI — DECEMBER 1983



—i


’ 4.'"t ;• ^
■
.
' ■
C
V:'

.-»j --'	;

1
Vtem članom


kolektiva bi vtem poslovnim sodelavcem Itimo mlno bi uspešno Novo leto
■

USPELI BOMO— ENOTNI IN BOLJ DEJAVNI
Zdaj, ko je leto skoraj za nami, lahko zveseljem ugotovim, da je naša Novoteksova ladja v silno razburkanem morju družbene stabilizacije le varno pristala. Napovedi so bile črnoglede. Res pa je tudi, da so bili napori nas vseh mnogo večji kot druga leta in da lahko le njim pripišemo dosežene uspehe.
Na prvo mesto vidnejših rezultatov dajem prizadevanja za povečanje
izvoza. Že v lanskem letu nam je uspelo izvoziti več kot je znašal celotni uvoz. V letošnjem letu smo lahko ponosni, da je bil izvoz za 40 odst. večji od uvoza. Le na ta način so se naši stroji lahko vrteli skozi vse leto.
Dobre rezultate beležimo tudi na investicijskem področju:
—	končuje se rekonstrukcija obrata v Trebinju: z razširitvijo proizvodnega prostora je dobilo posel novih 100 delavcev, v naslednjem letu nas pa čaka še zunanja ureditev in dograditev menze ter kuhinje;
—	v Novem mestu smo bogatejši za menzo in otroški vrtec;
—	na Glavnem trgu smo v novembru odprli sodobno trgovino za prodajo tekstila, ki smo jo imenovali „Julija";
—	v Metliki so bili montirani novi predilniki;
—	v tkalnici se ravno ta čas pripravlja proizvodnja na novih statvah.
Normalno je, da smo se ob vseh teh rezultatih srečevali tudi z ogromnimi težavami. Osnovni problem je padanje met-ražne proizvodnje. Da bi ta tok zaustavili, smo se v prejšnjem mesecu dogovorili za ostrejša pravila igre. Uvedena je interna „predsanacija”. Cilj tega ukrepa je povečati proizvodnjo tako v Novem mestu kot v Metliki. Za dosege tega cilja je potrebno marsikaj postoriti v lastni hiši: povečati tehnološko in delovno disciplino, izboljšati kakovost izdelkov in dela nasploh, skratka izkoristiti notranje rezerve. Prepričan sem, da bodo ta skupna prizadevanja dala bogate sadove.
Kaj nam prinaša novo 1984 leto?
Postaviti se v vlogo preroka ob dokaj kompliciranih gospodarskih in političnih razmerah v svetu, kakor tudi ob naših jugoslovanskih gospodarskih slabostih, je hudo nehvaležna naloga. Kljub vsemu bom skušal izluščiti vsaj nekaj značilnosti , ki bodo po moji sodbi krojile našo usodo v prihodnjem letu:
To so:
—	notranja inflacija in z njo upadanje kupne moči našega potrošnika, ter nevarnost, da pade povpraševanje po naših izdelkih;
—	zaostrene razmere na svetovnem trgu tekstila;
—	težave v jugoslovanski devizni bilanci, ki bodo odsevale v oteženih pogojih preskrbe z osnovnim materialom.
Če upoštevamo samo te tri pogoje gospodarjenja, ki nas čakajo prihodnje leto, potem lahko izluščim, da je težko biti optimist pri napovedih.
Pogoji za delo torej v prihodnjem letu zagotovo ne bodo lažji. S tem pa ni rečeno, da nimamo dovolj lastnih moči, da ne naj-
demo izhodov iz težavnega položaja.
V ta namen je treba:
—	še povečati izvoz v metraži;
—	izkoristiti notranje rezerve: zmanjšati režijo, izboljšati delovno disciplino, bolj ekonomično ravnati s surovinami, bolje vzdrževati stroje itd.;
—	najti možnosti za obnavljanje zastarelih delov strojnega parka;
—	najti nove proizvode v tkanini, predvsem take, ki bodo manj odvisni od uvoza;
—	dograditi sistem nagrajevanja.
Prepričan sem, da se bomo takoj, predvsem pa enoglasno lotili zastavljenih nalog in jih po vrsti tudi v najkrajšem času rešili, zato ne vidim ve-
čjih razlogov za malodušje. Nasprotno! Uspeli bomo, če bomo enotni in bolj dejavni.
Na koncu tega uvodnika izkoriščam priliko, da vsem delavcem Novotek-sa zaželim uspešno in srečno novo leto 1984.
SLAVKO PAVLIN
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
17. NOVEMBRA SE JE SESTAL DELAVSKI SVET TO KONFEKCIJA I
Pri obravnavanju 9-meseč-nih rezultatov poslovanja temeljne organizacije so člani DS opozorili predvsem na zaloge, zaradi katerih je angažiranih precej obratnih sredstev. Dotaknili pa so se tudi problematike OD in poudarili, da je potrebno problematiko nizkih OD reševati na ravni celotne organizacije in ne le za posamezna delovna mesta v ostalih TO in DSSS.
Na poročilo o opravljenih inventurnih popisih v skladi-ških konfekcije niso imeli pripomb in so ga sprejeli, prav tako pa tudi predlog spremembe pravilnika o izobraževanju in cenik kolekcije 2000 pomlad — poletje 84.
Nadalje jedelavski svetskle-pal o odpisu 6 konfekcijskih izdelkov ter sklepal o pripisu razlike US dolarjev 668,16, ki je nastala pri uvozu žametne tkanine po pogodbi Texti-limpex iz Lodža na Poljskem. Delavski svet seje s predlogom sicer strinjal, vendar pod pogojem, da se s polovico zneska bremeni uvoznika (t. j. Unitex Ljubljana), drugo polovico pa se razdeli na temeljni organizaciji Konfekcija I in II.
Delavski svet je razpravljal tudi o planu delovnih dni ter o uporabi letnega dopusta v naslednjem letu. Delegati so se v razpravi strinjali, naj bi bile
delovne prve sobote v mesecu, glede kolektivnega dopusta pa so menili, daje uporaba 15 dni dopusta v enem delu preveč. Delegati so poudarili, da je večina delavcev za to, da se kolektivni dopust izrabi v juliju in v začetku avgusta, kar pa zaradi polletnega obračuna ni možno.
Glede plana delovnih dni in uporabe letnega dopusta bo potekala še razprava po sindikalnih skupinah.
Delavski svet je dal pobudo delavskemu svetu DSSS, naj velja za delavce, ki delajo na razmnoževanju krojev, enak delovni čas, kotzaTO Konfekcija I, ker prihaja zaradi neenotnosti delovnega časa v i nem oddelku do negodovanj i t slabih odnosov sploh.
Živahna razprava sejerazvi-11 tudi v zvezi s postavljanjem oz. doseganjem norm v temeljni organizaciji. Ugotovljeno je bilo, da je pri postavljanju norm premalo sodelovanja med mojstri in delavci. Če je norma sporna, bi jo moral mojster sproti spremljati. Ugotovljeno je bilo, da so norme v poprečju sicer dobro postavljene, jih je pa težko sproti korigirati, ker ima vsak delovni nalog nove dodatne elemente oziroma potrebe za dodatno normiranje nekaterih faz.
mr-
22 DECEMBER — PRAZNIK NAŠE ARMADE
13.	SEJA DELAVSKEGA SVETATOTKANINAJE BILA 21. NOVEMBRA
Delavski svet je najprej, pregledal izvrševanje sklepov zadnje seje.
Komisija, kijebilaimenova-na za pripravo meril za izračun vrednosti točke ter za pripravo predloga stim uliranja delavcev za prisotnost na deluje že pripravila predlog, vendar bo predlog najprej posredovala t. i. predsanacijskemu odboru, nato pa tudi delavskemu svetu.
Pri obravnavanju rezultatov poslovanja temeljne organizacije za obdobje I—IX je bilo poudarjeno, da proizvodnja pada že od polletja naprej pa tudi izvozni plani niso doseženi. V skladu z zakonom o združenem delu ter statutom delovne organizacije je pripravljen program ukrepov za odstranitev motenj v TO Tkanina in TO Predilnica Metlika.
Na pobudo občinskega sindikalnega sveta je delavski svet spremenil 68. člen pravilnika o izobraževanju. Sporna je bila namreč postavka, ki govori,da je prednostni kriterij za izbiro kandidatov za štipendije tudi zaposlitev staršev v delovni organizaciji. Sindikat zagovarja zakonsko stališče, da morajo vsi kandidati imeti enake možnosti.
Na zahtevo inšpekcije delaje bilo potrebno dopolniti 42. člen pravilnika o varstvu pri delu s tem, da se doda še dela in naloge upravljalec visokotlačnih naprav ter vzdrževalec strojev. DS je še dopolnil seznam zaščitnih sredstev ter 19. člen programa pregledov in preizkusov delovnih priprav in naprav.
Delavski svet je tudi potrdil inventurne popise ter razpravljal oz. odločal o prošnjah in pritožbah.
Pod zadnjo točko dnevnega reda je dopolnil opis del in nalog pletenje v DE pletilnica, sprejel opis del in nalog vodenje in organiziranje dela v DEbarvarna ter operativno izvajanje vzorčnega barvanja in receptiranje; sklenil je, da veljajo za IVS za izračun učinkovitosti enaki kriteriji kot za vodstvoTO Tkanina;sklepalo nabavi aparata za izdelavo homogenih vzrocev iz mešanice PES/VOL ter tehtnice za DE barvarna; sklepal o prenosu nekaterih osnovnih sredstev iz ene delovne enote v drugo ter sprejel cenik storitev IVS za leto 1983.
Vsi Jugoslovani s ponosom praznujemo praznik naše armade. Upravičeno se vprašujemo danes; kako je bilo mogoče v neki državi, ki je kot država podlegla napadu agresorja in bila leta 1941 okupirana, v vojni narodov proti okupatorju in njegovim hlapcem ustvariti novo, tako kvalitetno armado, kot je bila narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije?
Naša armada seje začelafor-mirati na poseben način, ne prek kabinetov ne z dekreti in ne morda / velikimi finančnimi sredstvi, brez kakih velikih vojaških strokovnjakov in teoretikov, marveč seje začela oblikov ati i/ navadnega človeka, preprostega kmeta in delavca, preprostega resničnega ljudskega intelektualca, iz narodne inteligence. Oblikovati sc je začela v najtežjih dneh naše zgodovine, leta 1941. Ljudje, ki so postali tako rekoč temelj te naše armade, so zapustili pluge, tovarne in šolske klopi. Prav v tem je tudi moč te armade, ki so jože vprvihdneh sestavljali takšni ljudje. In takšni ljudje niso bili samo na-
vadni vojaki, marveč tudi podoficirji, oficirji tja do najvišjih vojnih starešin.
Armada je nastala kot oborožena šola delavskega razreda in narodov v boju za. uresničitev revolucionarnih, socialističnih ciljev in narodnostno osvoboditev dežele. To je opredelilo tudi sestavo armade. Sestavljali so jodelav-ci, kmetje, narodna inteligenca — „preprosti ljudje.”
V boju za uresničitev svojih revolucionarnih prizadevanj in življenjskih nacionalnih interesov sta delavski razred in ljudstvo ustvarjala lastno armado v procesu samega oboroženega boja.
Nova revolucionarna armada je nastala kot organizirana sila, katere organizator je bila Komunistična partija Jugoslavije, edina organizirana politična sila, ki je ostalaz ljudstvom in v ljudstvu med kapitulacijo države in okupacijo Jugoslavije. Komunistična partija Jugoslavije se je od Titovega prihoda na njeno vodstvo leta 1937 brez omahovanja pripravljala in organizirala za bližnje
usodne dogodke. S svojo revolucionarno usmerjenostjo je tudi v pogojih najtežje ilegalnosti, v katerih je delovala, vzpostavila neposredno zvezo z delavskim razredom in ljudstvom ter z vso svojo politiko izračunala njune aktualne in trajne interese. Zaupanjede-lavskega razreda in ljudstva je bilo temeljna postavka, da bo Komunistična partija Jugosla-vije v vojni izpolnila svojo avantgardno vlogo.
Koministična partija Jugoslavije in tovariš Tito sta z ocenjevanjem stanja, ki je nastalo z okupacijo dežele, spoznala realne pogoje in možnosti za oborožen boj in na podlagi tega izdala odlok o organiziranju vstaje. Ta odlok je vseboval tudi odločno usmerjenost k oblikovanju revolucionarnih oboroženih sil. In tako so bili že prvi dnevi vstaje tudi dnevi nastajanja prvih partizanskih odredov, začetka ustvarjanja večjih vojaških formacij. Narodi Jugoslavije so spričo odločne usmerjenosti k oblikovanju nove armade, organiziranosti osvobodilnega boja in njegovega jasnega družbenega cilja, revolucionarne perspektive, obdelane in uporabe taktike in strategije, brez katerih ne bi bilo posebnega jugoslovanskega bojišča v srcu Hitlerjeve „evropske trdnjave”, za katero so ves čas med vojno bile vezane velike nacistične in kvislinške vojaške sile, dali velik prispevek k zmagi nad fašizmom.
Začetkov oblikovanja oboroženih osvobodilnih sil v Jugoslaviji že poleti 1941 ni bilo moč ločiti od nastajanja organov nove revolucionarne ljudske oblasti. V tem je posebnost in bistvena značilnost osvobodilnega in revolucionarnega boja v Jugoslaviji. Z odpiranjem perspektive za socilano osvoboditevdelovnih ljudi in nacionalno osvoboditev države je bila dana najširša osnova za nenehno naraščanje oboroženih revolucionarnih sil kot opore nove oblasti, ki so bile njeno orožje in instrument. V tem je marksistični pristop Komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita, organizatorja in voditelja osvobodilne vojne, in bistveni odgovor na vprašanje, kje so realne družbene korenine dejstva, da je v tako težki in surovi vojni, kot je bila osvobodilna vojna v Jugoslaviji, ustvarjena narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije.
V takšno moč je lahko zrasla zato, ker je bila in^je ostala ar-
(Nadaljevanje na 4. str.)
(Nadaljevanje s 3. str.)
mada revolucije, sila delavskega razreda in delovnih ljudi, ki so se borili za uresničitev svojih revolucionarnih ciljev.
Jugoslovanska ljudska armada je iz prvih partizanskih odredov zrasla v armado vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Kot armada bratstva in enotnosti ter enakopravnosti narodov in narodnosti je v vsakem izmed njih imela neizčrpen vir novih borcev. Pravzaprav se je razvijala kot oboroženi del ljudstva, kot samo oboroženo ljudstvo — in v temjepojasnilozadejstvo,da je iz leta v leto postajala šte-
vilnejša, močnejša in sodobnejša.
Zgodovinska zasluga Komunistične partije Jugoslavije in tovariša Tita je, da so Jugoslovansko ljudsko armado že od prvih njenih začetkov in korakov gradili kot armado bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, ker je to bila edino pravilna pot za njeno zmago v vojni.
Štiriletna vojna je bila obdobje, v katerem je Jugoslovanska ljudska armada nenehno naraščala in se izpopolnjevala. V tem razmerjuje naraščal tudi njen prispevek k splošni zmagi
nad fašizmom. Ves jugoslovanski prostor seje spremenil v enotno, vse aktivnejše bojišče, na katerem se je borba nepretrgano razplamtevala. Bojišče je bilo vse bolj kost v grlu za fašistično vojaško vodstvo.
Že konec leta 1941 po polletnih izkušnjah iz osvobodilne vojne in procesu naraščanja partizanskih odredov Jugoslavije v silo 80.000 ljudi, je bila ustanovljena prva proletarska brigada. S tem je bil postavljen temelj za ustvaritev Jugoslovanske ljudske armade. Dvaindvajseti december, dan, koseje prva proletarska brigada prvič postavila v vrsto pred vrhov-
nim poveljnikom tovarišem Titom, je proglašen za dan Jugoslovanske ljudske armade.
Ponosni na zgodovinsko rast naše armade vsako leto praznujemo 22. december kot naš vseljudski praznik. Ta dan obujamo spomine na herojske boje naših bork in borcev v narodnoosvobodilnem boju, kije skupno z ljudstvom in kot resnična ljudska armada izbojevala svobodo.
Čestitamo vsem delovnim ljudem, prav posebno pa še udeležencem narodnoosvobodilnega boja, 22. december — praznik naše armade!
DeKa
Občni zbori sindikatov ter njihova vloga v ekonomski stabilizaciji
Izteka se dveletno mandatno obdobje za člane IO OO ZS in konference OO ZS. V skladu s statutom Zveze sindikatov Slovenije morajo opraviti člani zvezesindi-katov TOZD in DS vsake dve leti zbor osnovne organizacije ter sindikalne konference.
V pripravah na občne zbore je potrebno upoštevati, da potekajo le-ti v času, ko je vsa družba usmerjena k uresničevanju dolgoročnegospodarske stabilizacije kot temeljnega interesa delavcev za utrjevanje socialističnega samoupravnega družbenoekonomskega razvoja. Zato bo potrebno na občnih zborih kritično in samokritično oceniti dosežene uspehe, obenem pa tudi opozoriti na vse slabosti, kisose pojavljale v delu sindikata. Potrebno bo ugotoviti, kako člani zveze sindikatov oblikujejo politiko in stališča njihove osnovne organizacije in kako izvršni odbor kot izvršilnopolitični organ osnovne organizacije uresničuje ta stališča v procesu sprejemanja samoupravnih odločitev TOZD. Prav tako je potrebno ugotoviti, kako so se OO ZS in konferenca OO ZS vključile v delo občinske in republiške organizacije ZS, izhajajoč iz smernic in nalog, sprejetih na 10. kongresu Zveze sindikatov Slovenije in 9. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije.
Naloge in aktivnosti zveze sindikatov v prihodnjem mandatnem obdobju, ki bodo začrtane v programu dela OO ZS in konference OO ZS DO, morajo biti v celoti naravnane k aktivnostim pri uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in s tem krepitvi družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu. Program dela mora izhajati s stališča Zveze
sindikatov Slovenije o uresničevanju gospodarske stabilizacije, kijih je republiški svet ZS Slovenije sprejel na svoji seji dne 22. septembra 1983. Seveda pa moramo ta stališča povezati z našim delovnim okoljem in program dela naravnati tako, da se bomo aktivno prizadevali za še boljše rezultat v svojih tozdih in DSSS, za povečanje izvoza in produktivnosti dela, boljšo inovativno dejavnost in jasno začrtano razvojno politiko DO. Pri tem seveda ne bo šlo brez težave. Še najlaže bomo napisali in sprejeli programe in plane za naprej, veliko težje pa jih bomo potem uresničevali. Brez večje delovne discipline in samodiscipline, večje delovne zavesti slehernega delavca bomo začrtane plane le stežka uresničili. Prav DPO, še zlasti pa ZS kot najmasovnejša politična organizacija v TOZD in DO, morajo biti nosilke prizadevanj za uresničitev planov za leto 1984 in premestitev vseh nastalih težav v svojih okoljih.
Sedanji trenutek zahteva povečane napore slehernega delavca — člana sindikata na delovnem in na sindikalnem področju. Ni „časa" za „stare” razprtije v temeljni organizaciji oziroma med njimi. Vsak član kolektiva se mora jasno zavedati, da je prišel trenutek, ko je ves delovni proces učinkovit le tedaj, ko so vsi členi v njegovi verigi dobro ..podmazani” in utečeni in ko
bi izpad le enega od njih že lahko povzročil slabše proizvodne rezultate in nedoseganje planov, nižji ustvarjeni dohodek od planiranega in konec koncev tudi nižje osebne dohodke. Kaj bi to pomenilo v sedanji gospodarski situaciji, pa mi ni treba posebej poudarjati.
OO ZS se morajo zato prizadevati, da bi dosledno začeli uresničevati nagrajevanje po delu, saj bomo z boljšo stimulacijo nagrajevanja dosegli tudi boljše delovne rezultate, višjo produktivnost in večje prizadevanje delavcev za opravljanje del in nalog. Urediti moramo tudi vprašanje in način nagrajevanja minulega dela v skladu z zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu. Prav ta zakon je določil rok 31. 12. 1983, do katerega morajo vsi delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih uskladiti samoupravne splošne akte, s katerimi urejajo investicijske naložbe in akte, ki urejajo uveljavljanje pravic delavcev do minulega dela kot dela osebnih dohodkov.
Ravno tako bo potrebno v kratkem uskladiti tudi druge samoupravne splošne akte zaradi nekaterih novih zakonskih določil, in to: samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, statut TOZD, samoupravni sporazum TOZD o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka, o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, samoupravni sporazum o združitvi TOZD v DO in statut DO,pravilnik odelov-nih razmerjih in pravilnik ode-
litvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo itd. Vse to bo potrebno zajeti v pripravah na referendum v dobro organiziranih in vodenih javnih razpravah. Vidimo torej, da čaka člane lO OO ZS in tudi vse ostale člane OO ZS veliko važnih in odgovornih nalog. Zato morajo kadrovske komisije pri izvršnih odborih OO ZS evidentirati v izvršne odbore OO ZS in njihove komisije ter v DS TOZD in DO res najbolj aktivne in prizadevne člane, ki se bodo zavedali vseh odgovornosti pri odločanju in sprejemanju sklepov ter njihovemu uresničevanju. Dosedanje delo je vse preveč slonelo na aktivnem delu nekaj posameznikov oziroma članov IO sindikata. Premalo pa so pri izvajanju nalog sodelovali delavci iz osnovnih organizacij. Tudi v delovanju delavskih svetov TOZD in DO jebiloopaziti.da so se delegati vse preveč osredotočili na manj pomembne zadeve dnevnega reda, premalo pa so sodelovali pri zadevah, kot so obravnavanje periodičnih ali zaključnih računov. uresničevanju posameznih periodičnih in letnih planov, tekoči proizvodni problematiki, razvojnih planih, pri ukrepih za odpravo motenj poslovanja v TO Tkanina itd. Delno je vzrok tudi v tem, da so bili delegati DS o zadevah premalo oz. nepravočasno obveščeni, po drugi strani pa se niso povezali s svojo delegatsko bazo (oddelkom, sektorjem, obratom, tozdom), da bi tako s skupnimi stališči in mnenji ter predlogi svojih okolij aktivno sodelovali v razpravi in sklepanju na sejah delavskega sveta. Vse te pomanjkljivosti bo potrebno v prihodnje odpraviti
z aktivnim in predvsem odgovornim delom delegatov in ostalih članov v družbenopolitičnih organizacijah v DO pri uresničevanju stabilizacijske politike in nadaljnjega razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.
Zavedati pa se moramo, da težav ni treba iskati — pridejo pač same in so vsakdanji del
našega življenja. Od nas vseh, še posebej pa od poslovodnih in samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij v TOZD in DO, je odvisno, na kak način, s kakšno prizadevnostjo in odgovornostjo se jim bomo zoperstavili in jih uspešno premagali.
TOMAŽ MOŽINA
Pridobitve Novoteksa ob 40. letnici Avnoja
Novoteks je že od samega začetka slovel kot delovna organizacija, ki poleg naporov za razvoj in posodabljanje proizvodnih oddelkov in organizacijo dela posveča izredno skrb osebnemu in družbenemu standardu delavcev.
Tako so delavci Novoteksa že kmalu po ustanovitvi udarniško zgradili obrat družbene prehrane, rešili stanovanjske probleme številnih družin zna-seljem v Bučni vasi, uredili varstvo za 100 predšolskih otrok, odprli lastno obratno ambulanto in z lastnimi počitniškimi domovi poskrbeli za prijeten dopust v letnem in zimskem času.
Vedno težji vsesplošni gospodarski položaj in še posebno
težak položaj, ki že nekaj let bremeni tekstilno industrijo, pa se je začel odražati tudi v Novoteksu. Žal ne more več tako hitro in uspešno reševati problematike družbenega standarda, kot ga je v preteklih letih.
Kljub temu pa je delavcem Novoteksa uspelo, da so ob 40. obletnici AVNOJ odprli dva nujno potrebna objekta: del obrata družbene prehrane, jedilnico, in sodoben otroški vrtec. Z velikim, lepo opremljenim obratom družbene prehrane smo dobili prostore, kjer se bodo delavci počutili neprimerno boljše kot v prejšnji tesni in slabo opremljeni jedilnici.
Z dodatnimi prostori otro-
škega vrtca smo pridobili 4 sodobno opremljene igralnice, kjer je prostora še za dodatnih 54 otrok. Tako bo v Novotek-sovem vrtcu imelo urejeno varstvo skupno 140 otrok. Novi del vrtca je prijeten, tako da bodo v njem lahko razne proslave, praznovanja, prikaz dia-filmov, dramatizacije, lutkovne in tekmovalne igrice — torej vse to, kar je bilo v starem delu vrtca zelo težko ali pa sloh nemogoče organizirati.
Delavci Novoteksa smo težko pričakovali nova objekta, ki predstavljata veliko pridobitev, saj se dobro počutje delavcev odraža tudi pri rezultatih dela.
Zadovoljni smo, da smo lahko na državni praznik tako.
kot smo lahko nekoč, odprli te prostore in tako obogatili praznovanje dneva republike. V prenapolnjeni jedilnici smo organizirali bogat kulturni program, v katerem so sodelovali delavci Novoteksa, pevski zbor Stopiče, glasbena mladina iz osnovne šole Bršljin ter otroci našega vrtca.
Z novimi prostori smo dobili tudi možnost za kulturno dejavnost in tako smo že prvi dan organizirali razstavo slik našega upokojenega delavca Mirana Hočevarja. Tako bomo v bodoče ob stalnih razstavah organizirali tudi občasne razstave likovnih ustvarjalcev iz Novega mesta in tudi iz širšega slovenskega prostora.
ANICA
Danes se veselimo novih uspehov_________________________
SLAVNOSTNI GOVOR OB OTVORITVI PROSTOROV DRUŽBENE PREHRANE IN OTROŠKEGA VRTCA
Delavci Novoteksa se z današnjo prireditvijo pridružujemo milijonom Jugoslovanom, ki v teh dneh praznujejo štirideseti rojstni dan Jugoslavije.
Jugoslavija se je rodila v majhnem bosanskem mestecu Jajce 29. novembra 1943. leta. V temelje naše domovine smo vgradili življenja, hotenja in ljubezni milijonov ljudi, zato moramo tem bolj ljubiti, ohranjati in plemenititi pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja, to je bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, samoupravno ureditev ter politiko neuvrščenosti katere tvorci smo
bili Jugoslovani s tovarišem Titom na čelu.
Drugo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije je bilo na osvobojenem ozemlju Jugoslavije v času, ko je fašistični uničujoči stroj zasužnjeval narode Evrope, v času, kojebilgrehinzločin govoriti v svojem jeziku in ljubiti svojo domovino. Nismo se ustrašili groženj ne biča in tudi krogle ne. Z orožjem v rokah pa tudi goloroki smo terjali svojo pravico, borili smo se za svobodo, za lepši in pravičnejši jutri. Vsemu svetu smo dokazali, da bijemo pravičen boj, da je ljubezen
do domovine čast in dolžnost vsakega poštenega Jugoslovana. Od leta 1941 je rastlo število žrtev, ki so padle v boju za svobodo, rastlo je tudi število mrtvih zaradi fašističnegaterorjain v taboriščih smrti v Ausc-hvvitzu, Mauthausnu, Jasenovcu indrugod.Terorjero-dil v ljudeh upor, niso nas prestrašili niti z masovnimi pokoli niti s požigi naših domov. Na izpraznjeno mesto padlega borca za svobodo je stopilo deset drugih rodoljubov. Tako so se krepile in množile partizanske vrste, pa sta bili vz-lic temu potrebni skoraj še dve leti, da je naša borba doživela končnozmago.
Zaživeli smo svobodno v svobodni domovini. Pričeli smo obnavljati porušene domove, gradili smo ceste, železnice, otroške vrtce, šole, bolnice, tovarne. Gra-
dili smo s srcem in voljo. Želeli smo ustvariti lepše življenje. Resnici na ljubo moramo reči, da nismo imeli ne denarja ne izkušenj, zato smo se posluževali prostovoljnega dela. Hitro spreminjanje življenja in hitra industrializacija sta nas potegnila iz zaostalosti, na žalost pa nam je ta povzročala nemalo težav in velika neskladja. Zadolževali smo se v tujini za izgradnjo velikih industrijskih objektov, katerim večkrat nismo bili kos, omogočili smo visok osebni in družbeni standard. Prav zato se moramo danes, štirideset let po nastanku nove Jugoslavije, ko se z upravičenim ponosom oziramo na junaškečasenašega boja in povojne izgradnje, resno zazreti v današnjo stvarnost. Zavzeto moramo delati, da odpra-
(Nadaljevanje na 8. str.)
(Nadaljevanje s 7. str.)
vimo težave, ki so se nakopičile ob prehitrem razvoju naše domovine, da bomo lahko še hitreje razvijali naš samoupravni socialistični sistem.
Tako kot je bil v letih revolucije naš boj usmerjen v osvoboditev izpod fašističnega jarma, mora biti danes naša borba usmerjena v prizadevanja za čim večjo in kakovostno proizvodnjo, boljšo izkoriščenost zmogljivosti naših strojev in naprav, boljšo organiziranost gospodarstva, večji izvoz in varčevanje na vseh ravneh. Tej borbi moramo posvetiti vse naše sile. Tovarišice in tovariši!
Kljub težkem gospodarskem položaju ali mogoče pravza-radi njega se ob letošnjem jubilejnem letu lahko pohvalimo in se veselimo novih pridobitev. Tako smo v metliški Predilnici montirali nekaj novih strojev — v Konfekciji III smo razširili in posodobili delovne prostore, v tkalnici pravkar nameščajo nove hitro tekoče statve. V Črni gori smo v Kolašinu pred dvema mesecema odprli novo trgovino naše delovne organizacije. Za občinski praznik Novega mesta smo odprli lepo sodobno trgovino izbrane-gaokusa.ki smojoimenova-li po Primičevi Juliji. Ta izredno lepatrgovina je velika pridobitev ne le za našo
delovno organizacijo, pač pa za cel otno mesto.
Tudi danes se veselimo novih pridobitev, saj smo s skupnimi močmi inzbranimi sredstvi posodobili in nekoliko razširili tovarniški obrat družbene prehrane in otroški vrtec.
V lepi, svetli, zračni,prostrani in dobro opremljeni jedilnici se bomo počutili lepše, ne bo več takšne gneče kot doslej. Tudi osebje kuhinje se bo potrudilo, da bosta hrana in postrežba boljša kot doslej.
Ta lepa dvorana pa nam nudi tudi možnost, da bomo v njej prirejali stalne in občasne razstave slik. Saj do danes nismo imeli ustreznega prostora, v katerem bi razstavljeni eksponati prišli do izraza.
Da bi vse bilo povezano z našo delovno organizacijo, smo za otvoritev povabili k sodelovanju našega upokojenega delavca tekstilnega tehnika Mirana Hočevarja. Tovariš Miran, ki ves predan ljubiteljsko ustvarja, jezadanašnji praznik pripravil svoja umetniška snovanja in nam v bogatem koloritu, v različnih tehnikah predstavlja dolenjsko pokrajino.
Druga pridobitev, katere smo vsi veseli, predvsem pa naše mlade mamice, je lep posodobljen otroški vrtec. Dosedanji prostori otroškega vrtca so bili majhni in neustrezni — rešitev v sili. Z
novo pridobljenimi prostori otroškega vrtca se bo za 50-povečala zmogljivost, hkrati pa bodo vse dosedanje nevšečnosti odpravljene. Več o pogojih dela prej in za naprej pod novimi pogoji, vam bo obrazložila tovarišicaTil-ka Bošič, vodja otroškega vrtca Novoteks.
Na koncu kulturnega programa vabim vse udeležence današnje proslave, da
XI. srečanje samoupravj-lalcev zletnih področij Banje Luke, Bihača, Gospiča, Karlovca, Novega mesta, Prijedora in Siska je potekalo v času, v katerem se soočamo s številnimi družbenoekonomskimi težavami v naši socialistični družbi.
Iz vsakega zletnega področja se je zbralo po 25 delegatov. Delegacija zletnega področja Novega mesta je bila sestavljena iz delegatov Novega mesta, Metlike, Črnomlja in Trebnjega-
Delegati srečanja samou-pravljalcev smo obiskali več OZD v občini Sisak. Delegati so si ogledali Železarno Sisak, INA Rafinerijo nafte Sisak, MI Gavrilovič, tekstilci pa smo obiskali Bombažno predilnico v Glini.
V zanimivem in izčrpnem
si ogledajo novo pridobljene prostore, hkrati pa se zahvaljujem vsem sodelujočim v programu. In kerje vnavadi, da si ob rojstnem d nevu čestitamo, mi dovolite, da vam v imenu samoupravnih organov, družbeno političnih in drugih organizacij, poslovodnih organov ter v svojem imenu čestitam ob dnevu republike, rojstnemu dnevu nove Jugoslavije.
pogovoru z vodilnim osebjem te DO smo spoznali številne podrobnosti. Ž našimi gostitelji smo se pogovarjali o pogojih dela in o uresničevanju planov proizvodnje kot prispevku ekonomski stabilizaciji.
Delovna organizacija Bombažna predilnica Glina v tem letu proslavlja 20-letnico uspešnega dela in obstoja. Delovna organizacija je bila osnovana leta 1959, obratovati pa je pričela leta 1963. Na samem začetku je v delovni organizaciji delalo 343 delavcev, ustvarili pa so za 2.246.000 din prihodka. Dohodek na delavca je znašal 8.925,70 din, povprečni osebni dohodek pa je bil 1.721 din. Delavciso takrat ustvarili kapaciteto 20.000 vretenov, povprečna stopnja letnega porasta kapacitete pa je znašala 10,5%.
Samoupravljalci na obisku
SAMOUPRAVLJALCI ZLETNIH PODROČIJ SMO OBISKALI BOMBAŽNO PREDILNICO V GLINI
KAJ SE DOGAJA Z INOVACIJSKO DEJAVNOSTJO
Kljub temu, da v zadnjih letih inovacijski dejavnosti namenjamo veliko pozornosti, kar se kaže v številnih pozivih in resolucijah, v prizadevanjih sindikatov in drugih DPO, so podatki o prijavljenih patentih v Jugoslaviji še vedno katastrofalno slabi. Le 3 prijave smo zmogli v letu 1981 na milijon prebivalcev (v Sloveniji 14), medtem ko jih imajo Švicarji preko 350, Madžari okoli 70 in tako naprej. Izg leda, da vsa prizadevanja v tej smeri nekako zvodenijo, potonejo, skratka ne obrodijo pričakovanih sadov in tudi ne povrnejo vloženih sredstev in naporov.
Kar najhitreje bo potrebno ugotoviti, zakaj je vsemu tako, kajti če bomo še nekaj let tako zelo zaostajali za razvojem v svetu, mu kmalu sploh ne bomo mogli več slediti. To pa bi pomenilo sedaj, ko smo tako usodno navezani na stalno in bistveno povečanje izvoza za zahtevna zahodna tržišča, smrtno obsodbo za celotno naše gospodarstvo.
Tudi brez obsežnih in poglobljenih raziskav in analiz lahko trdimo, da razlog za navedeno ni v neustvarjalnosti, nezainteresiranosti in slabem znanju naših delavcev, karso potrdili številni naši izumitelji na tujem, kakortudi razlogov za vse skupaj ni mogoče iskati samo v slabi organiziranosti inovacijske dejavnosti.
Za tako bedno stanje našega izumiteljstva bi lahko navedli predvsem dva razloga:
1.	Z omalovaževanjem ali pa kar z izrinjanjem temeljnih ekonomskih zakonitosti iz našega življenja in gospodarjenja veje prepričanje, da se ne splača mučiti zinovacijami in izumi, saj lahko vsaka temelj na organizacija račun za svoje slabo in malomarnodelopošljekarcelidružbivobliki izgub, ki jih družba vse po vrsti socializira.
2.	Vse preveč časa in energije namenjamo delitvi dohodka in osebnih dohodkov, čeprav delitev ne more biti stvarno ustvarjalno delo. Zaradi tega pa nam pohaja sapa takrat, ko bi mc'ali spodbujati ustvarjanje dohodka. To ugotoviav potrjujejo vsi naši zakoni (ZZD mnogo govori o delitvi, inovacijepaomenjasamovenem členu inšetakratv zvezi z delitvijo dohodka), tako nas učijo številne in že kar utrujajoče resolucije in vsakodnevni napotki najbolj odgovornih politikov. V to se lahko prepričamo tudi ob razpravah na delavski h svetih in drug ih samoupravnih organih. Kot da nas je delitev dohodka povsem zasvojila, za njegovo ustvarjanje pa mora poskrbeti nekdo drug.
SUGESTIJE ZA SPODBUDITEV INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V NAŠI DO
Če bomo želeli obnoviti ali povečati našo tehnično raven, moramo pravočasnozačetizraziskovalnimi razvojnimideli. Obtem pamoramoimeti predočmicelotenprocestehnične inovacije. Jasno moramo ločiti 2 pojma oz. dva procesa:š
Osnovna dejavnost te delovne organizacije je proizvodnja bombažne kardirane, polčesane, česane in končne preje. Poleg te proizvodnje Bombažna predilnica opravlja storitve za druge organizacije združenega dela s predenjem bombažne, kardirane, polčesane, česane in končne preje in dubliranjem končne bombažne preje in preje iz umetnih vlaken. V Bombažni predilnici opravljajo tudi storitvje za druge organizacije združenega dela in meščane v mehanični, elektroinstalacijski in mizarski delavnici.
Proizvodni plan Bombažne predilnice je izdelan na osnovi 354 delovnih dni v štiribri-gadnemsistemu,t.j. delu vtreh izmenah. Kapaciteta predilnice je izkoriščena 95 — 97% zahvaljujoč povezanosti s poslovnim partnerjem in združevanju dela in sredstev. Pla-sman proizvodnje je zagotovljen do leta 2000.
Leta 1983 je 1305 združenih delavcev ustvarilo kapaciteto 55.696 vreten, v fazi zaključne izgradnje pa se bo ustvarilo še 15.000 vreten. Skupni prihodek je planiran v znesku milijarda in stodvainštirideset milijonov dinarjev. Dohodek na delavca je v znesku 298.047 din, povprečni osebni dohodek pa znaša 16.274 din.
Preteklih dvajset let dela so delovni ljudje Bombažne predilnice odvajali del sredstev tudi za stanovanjsko gradnjo. Skupno je bilo izgrajeno 167 stanovanj, dodeljeno pa je bilo
450 kreditov za privatno stanovanjsko gradnjo v vrednosti preko štirideset milijonov dinarjev.
V delovni organizaciji obratuje tudi restavracija za družbeno prehrano, kjer je za vse delavce organiziran topli obrok v vseh treh izmenah.
Velika pozornost je posvečena tudi zaščiti na delu. Proizvodnja je izpeljana s pomočjo uporabe najsodobnejše domače in inozemske opreme.
To so bili najosnovnejši podatki o dejavnosti te DO. Kot
pogovor nanašal na pogoje dela in uresničevanje planov pr-oizvodhje kot doprinos k ekonomski stabilizaciji. Delegati smo se strinjali z naslednjim:
—	še naprej je potrebno delati na povečanju fizičnega dela proizvodnje,
—	priskrbeti je potrebno zadostno količino repromateriala ter priskrbeti devize s povečanjem lastnega in skupnega izvoza,
—	potrebno je izboljšati delovne-tehnološke in skupne discipline, treba je tudi graditi
sistem nagrajevanja in dati prednosti proizvodnemu delu ter jasno ločiti deb od nedela,
—	občo in skupno potrošnjo ter ostalo odvajanje od dohod-ka je potrebno privesti na realno možne DO,
—	nosilci realizacije predvidenih mer in nalog so vse subjektivne sile, vsi delovni ljudje, DPO na ravni DO,
—	stabilizacija DO naj se opravi po programu realizacije stabilizacijskega programa po današnjem in iz prejšnjih let.
Ce se bomo delovni ljudje držali teh osnovnih napotkov za boljši jutri, uspeh ne bo izostal.
SLAVICA ERJAVEC
MAMO TDCST*Ni TOUMMi NOVO MOTO
JUT NOVOTEKS
sem že omenila, — je naš
Varčujmo z elektriko!
Zaradi težke elektroenergetske krize, kakršna je trenutno v Jugoslaviji, naprošamo vse delavce NOVOTEK-SA, da skrajno varčujemo z električno in ostalo energijo v tovarni in tudi doma.
Če hočemo*da v tovarni ne bo prisilnih izklopov, moramo vsak dan privarčevati 10% električne energije, kar pomeni privarčevati dnevno 4500 kWh.
Ta podatek navajamo, da bi se zavedali odgovornosti in postali bolj disciplinirani pri potrošnji električne energije. Predvsem moramo paziti, da ne , tečejo elektromotorji v praznem teku, da nam po
nepotrebnem ne gorijo luči v proizvodnih obratih, pisarnah in garderobah. Tudi voda, ki teče po nepotrebnem iz vodovodnih pip v garderobah ali obratih, ne priteče sama, ampak jo poganjajo črpalke z močnimi elektromotorji.
Z električno energijo skrajno varčujmo tudi doma. Če tu ne bomo dovolj privarčevali, bodoelektrodistri-bucijska podjetja izključevala določene regije, kar pomeni, da bodo izključili tudi našo delovno organizacijo in tudi celotna stanovanjska naselja.
MILAN
invencijo in inovacijo. Invencija pomeni novo znanje oz. proces kreacije novega znanja, inovacija pa gospodarsko aplikacijo novega znanja oziroma proces gospodarske uporabe invencije.
Glavni namen inovacije je komercialna uporaba novega znanja, namen invencije pa je pridobitev novega znanja. Invencija je neločljivi del inovacije, sama pa je s podjetniškega stališča povsem nepomembna, če niso pred njo in za njo številne iniciative, spodbude, ki spreminjajo novo znanje v gospodarsko vrednost.
Šele celoten sistem inovacij v svoji sklenjenosti daje gospodarske rezultate, pri čemer produktivnost celotnega sistema ne more presegati najslabšega člena v sistemu. Preprosto povedano: še tako močna veriga je toliko močna, kolikor je močan njen najslabši člen.
Vodstvo organizacije mora imeti pred očmi vse dejavnike v inovacijski verigi, poznati mora strateško pomembne elemente ter kritične člene v verigi ter zagotoviti, da je celotna veriga enako močna in enakomerno motivirana in stimulirana do delaza uresničitevskupnegacilja. Le integrirana, povezana, inovacijska dejavnost lahko daje rezultate, ki so v skladu s potrebami in možnostmi.
Da inovacijska dejavnost obstaja kot problem, ni nobenega dvoma. Težko si je zamisliti, da je mogoče med lastnimi delavci odkriti kako ustvarjalno silo in jo organizirano izkoriščati za hitrejši razvoj.
Na osnovi zakona o patentih in teh ničnih izboljšavahsmo sicer sprejeli pravilnik o izumih in tehničnih izboljšavah, v katerem imamo kriterije, po kateri hlahko predlog ovredno-
timo in predlagatelja nagradimo. Vendar so predlogi običajno odbiti,če pa so sprejeti, predlagatelj dobienkratno nagrado, ki je skoraj vedno le simbolična.
To pa vsekakor ni spodbudno za inventivno dejavnost. Predlagatelj bo ugotovil, da se mu nikakor ne izplača za takšno nagrado ..prodati” svojih skrivnosti, zato jih bo verjetno ohranil zase.
S pravilnikom je sicer postavljen temelj za solidno zgradbo inventivne dejavnosti, ki naj bi postala ventil za izražanje latentnih sposobnosti ljudi. Seveda pa bi se vsakdo hudo zmotil, ki bi sklepal, da so s sprejetjem pravilnika vsi problemi rešeni. Kljub organu, ki skrbi za uresničevanje pravilnika, pa je potrebno ustvariti primernatlazarast inovacijske dejavnosti. Takšne ugodne razmere seveda ne padejo z neba, v DO jih je potrebno ustvariti. Uresničevanje takih razmer jetreba vključiti vsistem informiranjastem.da ljudi, zaposlene v naši DO, neprestanoobveščamo. Deloma je to potrebno zaradi novih ljudi, ki prihajajo v DO, deloma pa zaradi tega, da so ljudje stalno informirani. Dobrobi bilo, ko bi vsak sprejet predlog predstavili javosti vnosti.
Dobri stari časi, ko smo vse nekako delali na postavljeni osnovi iz navdušenja, zanosa, ne da bi pri tem tehtali vsak dinar, ki ga bomo dobili, če ga bomo s ploh dobili, so nepovratno menili. Razvoj je prinesel nove kriterije za vrednost
dela in na osnovi tega tudi načelo ©nagrajevanju po delu. Ne moremo reči, da so bili inovatorji od nekdaj zanesenjaški in da jim ni bil vedno priznan dobiček. Toda to je bilo spričo okoliščin včasih mnogo bolj poudarjeno kot danes. Človek,
(Nadaljevanje na 10. str.)
Stanetu v slovo
Zaposleni delavci v podjetju smo zaključevali zadnji delovni dan pred praznikom dneva republike, ko je med nas prišla žalostna, toda bridka resnica, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustil naš Stane, dolgoletni vodja vzdrževanja v predilnici. Ce ne drugi, pa smo vsaj mi, njegovi nekdanji najožji sodelavci vedeli, da je pred kratkim obolel, vendar smo trdno upali, da se vidimo pred novim letom na srečanju upokojencev Novo-teksa, katerih se je vedno udeleževal. Zal bo letošnje srečanje minilo brez njega.
Stane se je rodil pred 63 leti pod Trško goro v revni družini dninarjev. Prva zaposlitev mu je bila pri predvojnem tekstilcu privatniku Polhu. Tu je delal vse do leta 1944, ko je odšel v partizane. Po končani vojni se je z velikim elanom in pridobljenim
znanjem vključil v graditev porušene dežele. Bil je med prvimi, ko so začeli ustvarjati današnje podjetje. Pod njegovim strokovnim vodenjem se je pričela selitev strojev iz nekdanje Polhove tovarne v Bršljin, namesto, kjer še danes stoji predilnica. Predvojni, stari stroji so tudi v novi Jugoslaviji uspešno obratovali vse do leta 1963, kose je zgradila nova predilnica in ko so bili montirani novi stroji. Pred mon tažo novih strojev, seje Stane vozi! v predilnico Metliko, kjer si je nabira! prepotrebno strokovno znanje. To svoje znanje je potem uspešno uporabljal pri svoje m vsakdanjem delu v novi predilnici. Zaradi pomanjkanja strokovnega kadra so nam njegove bogate izkušnje, praksa, znanje in zavest, da je treba delati oziroma napako stroja čimprej odpraviti, bite v veliko pomoč. Zavedal se je, da le tisti stroj, ki malo časa stoji, ustvarja nove in večje vrednosti. Zaradi okvar strojev je mora! nemalokrat vstati sredi noči in hiteti v podjtje na odpravljanje napak. Ob takih trenutkih ni gledal na uro, t udi če je b ilo treba včasih delati po 24 ur oziroma toliko časa, dokler stroj ni bil usposobljen za obratovanje.
Svoje znanje, pridobljeno ob delu, je z veseljem prenaša! na svoje sodelavce. Stane je žive! s podjetjem tudi še potem, ko se je konec leta 1978 invalidsko
upokojil. Ob odhodu v zaslužen pokoj smo mu zaželeli trdnega zdravja ter da bi nas že pogosto obiskoval. Obljubo je držal, saj je pogosto prihaja! med nas in se živo zanimal za probleme in uspehe podjetja.
Ko smo ga spremljali na njegovi zadnji poti, ko smo se v globoki žalosti poslednjič poslavljali od njega, smo si zaobljubili, da bomo nadaljevali njegovo delo.
Stane, hvala ti za vse!
Ivanu
V četrtek, 10. 11. 1983 smo se zadnjikrat poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Ivana Ritij a.
Ivan se je rodil 1928 v Srednjem Gričevju pri Otočcu v številni in revni družini. Rodi! se
je v času velike gospodarske krize, zato je že v zgodnjih otroških letih občuti! vse krivice bogatih do revnih in ni čudno, da je med narodnoosvobodilno borbo po svojih močeh aktivno pomaga! ljudem, ki so se borili
za lepšo in bolj pravično prihodnost. Po končani vojni je iskal zaposlitev v Novem mestu. Zaposli! se je najprej pri gradbenem podjetju Trudbenik. Po prihodu v Novoteks leta 1958 se je zaposlil v predilnici kot pralec volne. To delo je opravlja! doleta 1963, ko je bil premeščen v 1VS na delovno mesto transportnega delavca, 1980 se je ponovno vrnil v predilnico, v skladišče surovin. Vsa našteta dela, ki jih je Ivan opravljal v našem podjetju, so zahtevala zdravega, močnega delavca. Pri svojem delu je bil dnevno izpostavljen fizičnim naporom in vsem letnim vremenskim nepri-likam. Delo je opravljal vestno, po svojih najboljših načelih, zato se je s sodelavci dobro razumel.
Letos zgodaj spomladi je nenadoma zbolet, zato je po dolgih letih službe moral praktično prvič na bolniško. Ivan je med letom okreval v kar smo sesami prepričali, saj nas je v tem času pogosto obiskoval
Ze je štel dneve do invalidske upokojitve, vendar je, žal, ni dočakal Njegovi sodelavci in vsi, ki so ga poznali, ga bomo ohranili v trajnem spominu.
(Nadaljevanje z 9. str.)
ki ni imel teh lastnosti, se v preteklosti sploh ni mogel
ukvarjati z inovativnostjo, tudi če je imel iznajditeljskožilico.
Zmeraj je moral trkati na vrata proizvajalcev. Danes pa mora biti narobe, gospodarstvo mora iskati inovatorje. Da bi se ukvarjali z izboljšavami, je treba inventivne ljudi motivirati. Različne oblike motivacije v osnovi lahko razdelimo na materialno in nematerialno stimulacijo.
MATERIALNO STIMULACIJO lahko razdelimo na:
1.	PARTICIPACIJO, ki se kaže s tem, da je predlagatelj udeležen pri delitvi finančnega dobička, ki ga je dala realizacija njegovega predloga. Po pravilniku se v naši DO takoj po sprejetju predloga izplača akontacija, in sicer določen odstotek od izračunanega finančnega učinka za določeno obdobje.
2.	NAGRADA je enkratno izplačana vsota denarja. Z njo DO dobi pravico do izkoriščanja predloga. Takšne nagrade so praviloma zelo nizke, določajo jih na pamet intorej sploh niso odvisne od finančnega učinka in niso z njim v ustreznem razmerju. Ta način nagrajevanjatorej nistimula-tiven tudi zato, ker nagrado izplačujejo po sprejetju predloga, kar zelo dolgo traja. Simbolični drobiž, ki ga predlagatelj v takih primerih dobi, verjetno učinkuje prej negativno kot pozitivno.
3.	UGODNOSTI različnih oblik so deležni pomembni inovatorji. Čeprav ne gre za denar, spadajo te ugodnosti na področje materialne stimulacije. Pri nas pride v poštev lažja pridobitev ustreznega delovnega mesta, stanovanja, ipd.
NEMATERIALNA STIMULACIJA
Moralni vplivi so včasih prav tako pomembni kot materialna stimulacija, če ne celo pomembnejši. Lahko se pojavljajo v različnih oblikah. Nekaj pa je vsem ljudem skupno, radi imajo lepo besedo, pačejetudi samo zahvala, zlastiče je javna.
Praksa je taka, da formiramo komisij o za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, ki potem opravlja vse posle: sprejema predloge, jih registrira, ocenjuje, sprejema ali odbija, odloča o nagradi itd. Tehnično pa delo opravlja posebna služba za inovativno dejavnost. V obstoječi komisiji morajo biti strokovnjaki z najvažnejših področij, da lahko pravilno ocenijo prispeli predlog. Glede na raznovrstnost v celotni organizaciji pa ti ljudje ne morejo samostojno analizirati vsakega predloga na strokovno zadovoljivem nivoju. Zato naj bi komisija sodelovala s strokovnimi sodelavci, katerih osnovna naloga je, da povedo, če je predlog tehnično-tehnološko in poslovno-organizacijsko upravičen. Ko naj bi se razpravljalo o predlogu komisije, pride del strokovnih sodelavcev, ki so ocenjevali določen predlog, ponovno vsestav komisije. Na ta način strokovni sodelavec ne bo več sam svetovalec, ampak tudi odločevalec, kar bo precej povečalo njegovo osebno odgovornost in nivo strokovne komisije.
V pravilniku bi lahko predvideli možnost za razpis natečaja za reševanje nastalih problemov. V marsikaterih DO so z natečaji uspeli organizirati več ljudi, ki delajo po idejah, ki jih postavlja strokovna služba.
JULIJA JE SHODILA
V prejšnji številki smo vas seznanili, kako sejerojevala in rodila Julija. Danes pa bi vam radi predstavili njen ..ognjeni krst” in prvi mesec življenja.
Mnogo je med namitakih, ki nas je gospodarski položaj krepko udaril po žepu. Kupna moč upada, življenjski stroški so iz dneva v dan višji. Vsak dan načrtujemo, čemu sebomonaslednjedni morali od reči, in ko brska mo po omari, se brez posebnih družinskih razprav, česeve-da, ne upoštevamo mulcev, odločimo da bo mošnja, namenjena naši garderobi,ostala prazna. Take misli so prevevale tudi nas, ko smo z nestrpnostjo čakali rojstvo Julije. Zavedali smo se, da Julija lahko vtakih razmerah postane zapuščena, neopazna, tako rekočže ob rojstvu invalid. Zato smoseodločili, da njenorojstvo predstavimo slehernemu potrošniku. V središču mesta pred samo prodajalno smo pripravili modno revijo, ki smo jo popestrili s tremi nadobudnimi ansambli, ples-
no skupino in napovedovalcem Tonijem. Čeprav smo pričakovali, da se bo ob prikupnih manekenkah ustavilo vsaj nekaj firbcev, pa nihče izmed nas ni pričakoval, da bo prav ta poteza naletela na tolikšen odmev, saj se je ob improviziranem odru zbralo nekaj tisoč zvestih potrošnikov, čeprav to ni bil naš namen.
Osnovni namen je bil prikazati Novomeščanom naš bogat prodajni program, saj je bila večina med njimi prepričana, da bomo ostali pri starem asortimanu. O prodajnem programu smozačeli razmišljati še ob nakupu stavbe. Površine, ki smo jih imeli na voljo, so nam dopuščale, da dosedanji izbor bistveno povečamo, čeprav se seveda nismo mogli odločiti za kompleksen program. Za tega bi potrebovali vsaj še nekajkrat večjo površino. Vprašanje, kaj manjka na novomeškem trgu, nam ni delalo težav, odločiti smo se morali le o tem, kaj novomeški potrošnik najbolj pogreša. Zavedali smo se, da je
današnji potrošnik rad lep, eleganten in, seveda, istočasno sproščen. To pa pomeni vse manj klasike, oblek, kostumov, plaščev.... Zato smo se tudi mi odločili za tako imenovani športni oz. prosti program. Da smo se odločili prav, so potrjevali nemalo presenečeni obrazište-vilnihkupcev, ki so si ogledali prodajalno. Mnogi niso pričakovali, da ima prodajalna tri etaže, da lahko iz stare stavbe postanetakosodobna trgovina, da lahko tudi v Novem mestu kupijo tisto, po kar so še včeraj morali v Ljubljano, Zagreb, Trst... Celo člani delegacije občinske skupščine, z najvidnejšimi družbenopolitičnimi delavci in gosti iz Bihača ter Herceg Novega, ki jih je na neuradni ogled pripeljal predsednik skupščine, so bili nad velikostjo, urejenostjo in izbiro prijetno presenečeni, z eno samo željo, da bi bila izbira vedno tako dobra.
Da Novo mesto take in podobne prodajalne potrebuje, dokazuje poleg številnih obiskovalcev tudi dejstvo, da smo morali takoj po otvoritvi v nabavo, saj so številni artikli pošli že prve dni. Čeprav se ob nabavi srečujemo s številnimi problemi in čeprav se zavedamo, da vseh potrošnikov ni mogoče zadovoljiti, pa nas prav številne
spodbudne besede, nepričakovano velik obisk kupcev v prvem mesecu in temu primerno visok promet zavezuje, da bomo vložili vse napore, da bi obdržali in še izboljšali ponudbo.
Precej težav pa imamo tudi s trgovci, saj so mnogi med njimi prvičstopili za prodajalni pult, povrhu vsega pa še šolske prakse niso opravljali v tekstilu. Žal kljub številnim prošnjam, ki so prispele na razpis, trgovcev s prakso v tekstilu nismo mogli dobiti. Upamo pa, dajih bomo uspeli usposobiti v najkrajšem času in da jim njihove začetniške napake niste zamerili, saj se tudi sami zavedajo, da je njihov kos kruha odvisen od vas in njihove prijaznosti.
Naj se na koncu zahvalim vsem, ki so kakorkoli pripomogli k otvoritvi prodajalne, pa tudi tistim, ki ste postali naši zvesti kupci, in tistim, ki boste postali, z željo, da bi to ostala naša prodajalna, da bi v njej našli tisto, kar si želite. Zato vas vabimo, da sodelujete z nami, da nam dajete predloge, kaj naj bi v okviru zastavljenega programa še dodali v prodajalno in kaj vas moti, s čim niste zadovoljni. Za vse vaše predloge nin opombe vam bomo zelo nvaležni, Julija, prodajalna izbranega okusa pa bo ostala tudi prodajalna vašega okusa.
IVAN
ftHils
29. oktobra smo dočakali otvoritev nove Novoteksove trgovine Julija. Otvoritev je bila nadvse slovesna. V programu. ki ga je ob tej priložnosti organizirala Jana Jovič, so sodelovali znani novomeški vokalno-instru-mentalni ansambli. Bacili, Eksotični ptiči in Drevored, ki so zaigrali nekaj lastnih uspešnic ter nekaj tujih skladb. Bacili in Eksomični ptiči so bili oblečeni v modele iz nove teen kolekcije v skaju in jean-su. V nadaljevanju programa nas je navdušila skupina za sodobni ples pod vodstvom Mojce Hočevar iz Plesnega kluba Novo mesto z dvema dinamičnima točkama.
Kratka modna revija z amaterji — manekeni nam je prikazala modele, ki so bili takrat naprodaj v novi trgovini. Navdušili sonasmaneken-
čki — otroci, ki so s svojim oponašanjem zajčkov vsaj malo ogreli množično publiko, skopo s ploskanjem. Val navdušenja je bil morda največji takrat, ko so po zraku završali reklamni klobučki.
Program je povezoval Toni Gašperič, naš stari znanec, i i v-ojimi duho vitimi pripombami in opombami, brez katerih ne bi bi! Toni tisti japravi".
Na koncu programa nam je glavni direktor Slavko Pavlin, povedal nekaj besed o razvoju trgovine. Vrvico je prerezal (po stažu) najstarejši delavec v tozdu Trgovina, Slavko Polak, in vrata, ki so navadno dovolj široka, so bila takrat premajhna za nepričakovano velik naval ljudi, ki so „drli” v trgovino.
acci -
s*.
v.'
•,>^<»V.	,x- ,
*'*'&*&* 4g«y
»»f ,>#«•*: ,	:'W^,.^:.
/4L/ VESTE?
Julija meri 605 m2 (bruto), (neto) prodajnih površin pa je 415 m2. Ima tri etaže In sedem oddelkov (baby, otroški, teen, kratko blago in perilo, moško konfekcijo, metrsko blago, žensko konfekcijo In pletenine).
Zaposlenih je 32 delavcev, ki bodo letno ustvarili 120 milijonov din prometa. Vrednost zgradbe Je 23 milijonov, vrednost opreme pa 6,5mllijonov din. Skupaj smo vložili v prodajalno skoraj 30 milijonov din.
Gradili smo Jo leto in pol.
IZ TOZD PREDILNICA
UMA 83
Zaradi gospodarske krize v svetu, recesije na Zahodu ter velike zadolženosti držav v razvoju je omejena prodaja tekstilnih strojev, kar je proizvajalce tekstilnih strojev na področju predenja postavilo pred veliko konkurenco. To je narekovalo še večje vlaganje znanja in kapitala za razvoj tehnologije in strojegradnje ali celo združevanje posameznih proizvajalcev v velike sistema (npr. SKFin Suessen).
Rezultat združevanja znanja in kapitala v razvoj seje kazal v večji izpopolnjenosti strojev in tehnologij, v popolni avtomatizaciji z mikroprocesorsko vodenimi stroji, povezovanju več strojev ali faz dela v zaokrožen proces z delno ali popolno robotizacijo posluže-vanja strojev. Z boljšo opleme-nitvijo kovinskih ali plastičnih delov stroja oziroma izpopolnjeno tehnologijo predenja je povečana delovna hitrost strojev, posledica te pa produktivnejša proizvodnja.
Nekateri proizvajalci predil-nih strojev so razvili povsem nove postopke predenja, dvo-jenja in sukanja, združene v povsem novo visoko produktivno operacijo — proizvodnjo izpredenja dvojne preje primerno za tkanje ali pletenje (npr. Suessen in Zinser).
Uporabnost preje, izpredene po ncvih visoko produktivnih programih, je nekoliko ožja, zato je še posebno primerna za predilnice, ki imajo več raznovrstnih manjših apro-duktivnih postopkov.
PARAFIL — postopek firme Suessen (za tekst zadolžen Franc Pavlin)
S1ROSPUN — postopek predenja s sukanjem, razvit v inštitutu International wool secretariat (Avstralija), oprema pa je narejena v tovarni Zinser (ZRN). Bistvo sirospun postopka, ki ga trenutno preizkušamo tudi v Novoteksu, v tozdu Predilnica Metlika,je,da z montažo dopolnilnih vodilnih in kontrolnih elementov na klasičnem predilnem stroju uvajamo v raztezalo pre-dilnega stroja namesto enojne predpreje dve predpreji. Pred-
mviAsa
preji ločeno vodimo s posebnimi vodiki v raztezalo, ju z normalnimi raztegi raztegnemo v odgovarjajočo debelino preje. Takoj po izstopu niti iz raztezala dvojeno nit vodimo med posebnim kontrolorjem niti, ki ima funkcijo, da v primeru pretrga ene niti pretrga še drugo nit, da ne sukamo enojni sukanec. Sukanje oz. podajanje trdnosti in navijanje dvojne preje se izvaja na klasičnem vretenu. Pri tem pa moramo upoštevati, da se zaradi dvojne preje priporoča premer prstana nekoliko večji (delitev stroja je večja), prilagoditi pa moramo število in smer zavojev dvojne preje (100 —125 m). Izpredenoprejonaj-prej parimo, nato previjamo in elektronsko čistimo na avtomatskem križnem previjalnem stroju. Slaba stran čiščenja te preje je, da je vsaka napaka v preji po čiščenju in rezanju z avtomatskim vozlačem dvojni vozel, ki je v zahtevni tkanini viden. Zaradi tega proizvajalec priporoča vozlanje pri čiščenju dvojne preje s „splicer” vozlačem (vozlanje s prepletanjem niti).
Ekonomičnost postopka je očitna, saj prihranimo stroške faze dvojenja, sukanja in čiščenja oziroma previjanja enojne preje, a pri predenju je za blizu 80% večja proizvodnja. Stroški investicije so, v kolikor vse elemente vgradi
proizvajalec, 150 DM po vretenu (predilnik ima 400 Vreten). V kolikor imamo primeren program tkanin in polno zasedenost stroja, se investicija izplača v 12 do 18 mesecih.
Novosti pri firmi Sant And-rea iz Italije (obe predilnici imata strojno opremo iz te tovarne) so predvsem v izpopolnitvi raztezal k za pred-predenjt, grobe raztezal ke za odpiranje po barvanju in lizira-nju, ki ima vgrajeno posebno predraztezno polje za boljše paraliziranje in razvlaknenje vlaken, izpopolnili so vertikni finišer za velike partije ter pri horizontalnem (standardnem) finišerju dvignili delovno hitrost do 180 m/min in spremenili sistem navijanja predpreje tako, da se pomikajo vodilci za vodenje križnega navitja in ne celoten voz, kot je bilodosedaj. Izpopolnili so tudi česalni stroj, dvignili delovno hitrost na 180 počeskov na minuto. Razvili so tudi povsem nov štapelni stroj, ki se ga vključuje v linijo pred drugim česanjem. Naloga tega stroja je, da volneni česanec razdeli vlakna na posamezne dolžine vlaken (štaplja), da zmanjšamo odpade na česanju in lažje izpredemo zelo zahtevne tanke preje, kjer kratka vlakna oz. neenakomeren štapelj otežujejo enakomerno raztezanje in izpredenje preje.
V obdobju gospodarske stabilizacije je potrebno pozivati k večji aktivnosti posameznikov za izboljšanje tehnoloških procesov, nižanju stroškov, izboljšanju kvalitete itd. Predložene raziskave je potrebno ovrednotiti in tudi realizirati. Izračunati je treba prihranke. Teh nične izboljšave predlagajo običajno vzdrževalci, produkcijski delavci so le redko predlagatelji. Aktivirati je potrebno vse: delavca, tehnika in inženirja. Večina jih trdi, da izvajajo tehnične izboljšave, vendar brez zahtevka do izplačila odškodnine. Taka dejavnost je težko zaznavna in tudi slabo registrirana. Tak sistem omogoča, dasodobri delavci neopazni, izključeni iz sistema nagrajevanja.
Da bi izboljšali obstoječe nezadovoljivo stanje na področju izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, navajamo naslednje točke, ki spadajo v proces dogajanja od ideje do realizacije:
1.	Sestava seznama tehničnih problemov.
Vodstveni kader v posameznih delovnih enotah napravi
seznam vseh tenihčnih problemov v svojem okolju. Odgovorna sl užba probleme objavlja, kar seže pojmuje kot notranji in zunanji razpis. Na razpis se lahko priglasijo vsi člani kolektiva ne glede na delovno mesto in strokovnost. Iste pravice imajotudi zunanji sodelavci. Predlogi so lahko od individualnih ali kolektivnih predlagateljev.
2.	Samoiniciativne ideje.
Poleg objavljenih razpisov tehničnih problemov člani kolektiva lahko samoiniciativno predlagajo tehnične probleme, katere so voljni obdelati in predlagati kot teh-
nično izboljšavo, koristen predlog ali izum.
3.	Pojasnjevanje vsebine razpisanega problema.
Za pojasnjevanje objavljenega tehničnega problema so določeni konsultanti, ki tolmačijo razpisani problem vsem zainteresiranim članom kolektiva ali zunanjimzainteresira-nim.
4.	Prijava za študij.
Praksa, da posamezni avtorji izvajajo tehnične izboljšave brez predhodnega dovoljenja, ni sprejemljiva. Tak način povzroča zmedo v dejavnosti. Vodstva se do tako uvedenih izboljšav često ponašajo pasivno. Neuspele izboljšave so deležne pretirane kritike. Uspele izboljšave često omalovažujejo, poleg tega ni mogoče izračunati koristnosti, ker so bile izvedene brez odobravanja, tako da po preteku enega leta ni mogoče izračunati stroškov procesa pred uvedbo izboljšave.
5.	Dovoljenje za študij.
Vodja službe izda avtorju dovoljenje za študijo oziroma obdelavo razpisanega tehničnega problema ali problema, katerega je avtor postavil samoiniciativno. Češe prijavi več avtorjev na eno razpisano tehnično izboljšavo, izstavimo dovoljenje vsem, ki so voljni reševati razpisani tehnični problem.
Na dovoljenje okvirno navedemo, kakšna sredstva in materiale ter do kakšne količine in vrednosti sme avtor uporabiti oziroma potrošiti.
(Nadaljevanje na 16. str.)
TO KONFEKCIJA NOVO MESTO - TO KONFEKCIJA NOVO MESTO
Srečanje samoupravljalcev v Sisku
Udeležili smo se 11. srečanja samoupravljalcev zletnih mest: Banjaluke, Bihača, Gospiča, Karlovca, Novega mesta, Prijedora in Siska, kije bilo 11., 12. in 13. novembra 1983 v Sisku.
Iz naše delovne organizacije smo se srečanja udeležili trije delegati iz tozdov Tkanina, Konfekcija I Novo mesto in Predilnica Metlika. Tema 11. srečanja Bratstvo in enotnost so bile aktualne politične naloge sindikata pri izvajanju ciljev ekonomske stabilizacije.
Srečanje se je začelo s plenarno sejo, ki jo je otvoril Nikola Zarinac, predsednik medobčinskega sveta ZS Sisak. Prisotne delegate je pozdravil tudi prvi predsednik in pobudnik teh srečanj, Radovan Nemadič, kije obudil spomine na slavne dni revolucije, ko je na zborovanju v Trnovcu bila izkazana velika ljubezen in odločnost 15.000 borcev, žena in mladine, da vse moči usmerijo za zmago nad fašizmom. Obenem nas je seznanil zdelom in napredkom občine Sisak in njenih dejavnosti v KS, načinom življenja ljudi Siska in Banije.
O aktualnih političnih nalogah sindikata pri izvajanju ciljev ekonomske stabilizacije
je govoril Ivan Puškar, predsednik predsedstva ZS Hrvatske. Bistvo govora je bilo, daje izhod iz te situacijele več kvalitetnega dela. Pri vsem tem pa ima sindikat pomembno poslanstvo in lahko veliko naredi v osnovnih organizacijah in delovnih organizacijah ter v delegatskem sistemu. Vsak se mora vprašati, kaj smo naredili do danes in kaj počnemo za reševanje nabg in dosego ciljev ekonomske stabilizacije ter pri nadaljnjem razvijanju bratstva in enotnosti, za kar smo se borili v NOB in revoluciji!
V drugem delu srečanja smo obiskali muzej, kjer seje Tito pri mojstru Nikoli Karasu učil kovinarske obrti od 1907 do 1910 in tudi opravil izpit za strojnega ključavničarja. Njegovo izpitno delo (železna ograja za stopnice) je ohranjeno in predstavlja zgodovinski eksponat v muzeju mesta Sisak.
Po obisku muzeja smo se odpeljali na levo obalo Save proti Brezovici. V gozdu Brezovica je veličasten spomenik prvemu partizanskemu odredu voblikihrasta,kisimb-olizira veličino, moč in vztrajnost. Postavljen je na mestu, kjer seje nekoč dvigal mogočen
hrast, ki je bil orientacijska točka prvih partizanov v gozdu Brezovica. K spomeniku padlih borcev in skojevcev smo po žalni slovesnosti položili venec.
Po obisku muzeja smo se odpeljali na levo obalo Save proti Brezovici. V gozdu Brezovica je veličasten spomenik prvemu partizanskemu odredu v obliki hrasta, ki simbolizira veličino, moč in vztrajnost. Postavljen je na mestu, kjer se je nekoč dvigal mogočen hrast, ki je bil orientacijska točka prvih partizanov vgozdu Brezovica. K spomeniku padlih borcev in skojevcev smo po žalni slovesnosti položili venec.
Že prej pa smo si udeleženci srečanja ogledali Železarno Sisak, bombažno predilnico Glina, Gavrilovič v Petrinji in IN A — Rafinerija Sisak, seveda nismo vsi šli na ogled vseh tovarn, marveč glede na svojo stroko,tako da smo si mi ogledali bombažno predilnico, ki je v letošnjem letu praznovala 20. obletnico uspešnega dela.
Na drugi plenarni seji, kije bila v domu Rafinerije IN A, so delegacije podale poročila in po poročilu stalnega sekretariata je bilo sprejeto, da bo 12. srečanje samoupravljalcev 1984 v Banjaluki. Po seji smo imeli tovariško srečanje v spominskem domu Bratstvo — enotnost na Samaricah, kjer so 28. septembra 1941 zaprisegli
prvi partizani Banije in Siska.
Po uspešnem zaključku 11. sprečanja samoupravljalcev smo se polni vtisov in novih poznanstev vrnili v svoje tovarne, kjer se bomo vključevali v delo tako, kot smo to napisali v sklepnih poročilih srečanja.
JELICA SPASOVSKI
(Nadaljevanje s 15. str.)
6.	Obrazložitev ideje.
Po dobljenem odobrenju za študijo izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga avtorju oz. prijavljencu načeloma ni potrebno obrazložiti vsebino ideje. To načelo velja za take avtorje, ki ne zahfevajo oziroma ne potrebujejo nobenih podatkov ali strokovne pomoči. V takem primeru avtorji sami obdelajo celoten projekt vključno z renta bi lite-tnim izračunom. Avtor, ki zaradi značaja zaposlitve ali komplicirane rešitve tehničnega problema vvečjem ali manjšem obsegu ne more opraviti samostojne študije na celotnem projektu razpisanega ali samoiniciativnega tehničnega problema, ustno obrazloži celotno idejo. Nato se lahko celotno zamisel razčleni v naloge, katere prevzamejo posamezni delavci.
7.	Izstavitev delovnih nalog za študijo.
Odgovorna oseba v delovni enoti izda v okviru merodajnosti po izčrpni konsultaciji z avtorjem o njegovi ideji ustrezne delovne naloge. Zadolžitve so lahko posamezne ali skupne, odvisno do obsega naloge. Vsi, ki so zadolženi z delovnim nalogom za študijo določenega problema, so po zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah odgovorni za poslovno tajnost avtorjevega predloga.
Izračun stroškov procesa, ki ga želi avtor izboljšati, mora biti gotov do časa izdelave končnega projekta izboljšanja procesa v sporazumu z avtorjem.
8.	Pomoč avtorju od ideje do projekta.
Vsi zadolženi za pomoč avtorju in ustrezne službe morajo sodelovati sporazumno z avtorjem. Rok izdelave izračunov, načrtov in modelov do končne sestave mora biti skladen z danimi možnostmi in avtorjevo zahtevo. Kontrolo poteka izvaja služba za inovativno dejavnost v DO. V primeru, da se izkaže, da že začetni študijski posegi pokažejo, da predlagana ideja ni izvedljiva, moramo avtorju na primeren način obrazložiti vse negativne tehnične motive predlagane rešitve. Služba za inovacije preveri realnost neizvedljivosti predloga in to vnese v kartoteko.
9.	Način prijavljanja izuma, tehnične izboljšave, izboljšave ali koristnega predloga.
Po izdelanem projektu izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga avtor izpolni poseben obrazec. K prijavi predložimo celotno dokumentacijo, kot so opisi, skice in izračuni. Potrebno je imenovati soavtorje ter določiti odstotek udeležbe. Avtor pošlje dokumentiran predlog izuma ali tehnične izboljšave v službo za inovacije.
10.	Registracija predloga.
Služba za inovativno dejavnost predlog izuma, tehnične izboljšave ali kroistnega predloga označi stekočo številko, vnese v kartoteko tudi imena soavtorjev in predvideni prihranek. Predloge izumov registriramo s posebno tekočo številko in kattoteko zaradi posebnega načina obravnave po določilih zakona.
Sodelavcu Francu Sitarju ob odhodu v pokoj v zahvalo in spomin
V prostorih Industrijskega gasilskega društva Novoteks smo se zbrali stari znanci, da se na tovariški način poslovimo od našega sodelavca, dolgoletnega člana, poveljnika inpredsednika Industrijskega gasilskega društva Novoteks, Franca Sitarja.
Koliko cenimo njegovo delo med gasilci, je najlepši dokaz to, da smo se zbrali prav vsi, katere je tov. Sitar povabil na poslovilni večer ob svoji predčasni upokojitvi.
V tovariškem razpoloženju so se vrstili govorniki, ki so obujali spomine na uspešno deb tov. Franca in njegove zasluge za razvoj našega gasilskega društva. Pri tem pa so orisali tudi njegove zasluge za razvoj naše delovne organizacije, sindikata in delavskega samoupravljanja, saj je bil Franc močno angažiran prav na vseh področjih, tako pri delu v delovni organizaciji kot v organih upravljanja, sindikatu pa tudi v krajevni in širši družbenopolitični skupnosti Novega mesta.
Franca Sitarja smo prav zaradi njegovega pozitivnega odnosa do dela vsa dolga leta, katere smo preživeli skupaj, ceniti in spoštovali. Cenili in spoštovali smo ga kot delovnega tovariša, ki je znal poprijeti povsod, kjer je bilo potrebno, ins svojim aktivnim pristopom in tovariškim odnosom do dela pritegnil k družbeno koristnemu delu tudi druge sodelavce.
Franc Sitar se je rodil v družini malega kmeta 28. septembra 1927. Odraščal je v rodni Goriški vasi blizu Novega mesta, kjer je končahri razrede osnovne šole. Do leta 1945je bil doma in opravljal dela na kmetiji. Njegova matije bila partizanski zaščilnikin ves čas okupacije je bila aktivistka Osvobodilne fronte. Pri opravljanju ilegalnega dela ji je ves čas pomagal sin Franc. Leta 1945 so Franca vpoklicali v vojsko. Bilje v komandi mesta, pozneje pa pri ljudski milici. Demobiliziran je bi! leta 1946 in se takoj zaposli! v tekstilni tovarni v Novem mestu, sedanjem Novoteksu, kjer je delal vse do prezgodnje upokojitve.
Franca Sitarja smo prav zaradi njegovega pozitivnega odnosa do dela vsa dolga leta, katere smo preživeli skupaj, cenili in spoštovali. Cenili in spoštovali smo ga kot delovnega tovariša, ki je znal poprijeti povsod, kjerjebilopotrebno, ins svojim aktivnim pristopom in tovariškim odnosom do dela pritegnil k družbeno koristnemu delu tudi druge sodelavce.
Franc Sitar se je rodil v družini malega kmeta 28. septembra 1927. Odraščal je v rodni Goriški vasi blizu Novega mesta, kjer je končahri razrede osnovne šole. Do leta 1945je bi! doma in opravlja!dela na kmetiji. Njegova matije bila partizanski zaščilnikin vesčasokupacije
je bila aktivistka Osvobodilne fronte. Pri opravljanju ilegalnega dela ji je ves čas pomagal sin Franc. Leta 1945 so Franca vpoklicali v vojsko. Bilje v komandi mesta, pozneje pa pri ljudski milici. Demobiliziran je bil leta 1946 in se takoj zaposlil v tekstilni tovarni v Novem mestu, sedanjem Novoteksu, kjer je delal vse do prezgodnje upokojitve Ves čas je bil Franc družbeno aktiven. Večkrat je prevzemal odgovorne naloge v samoupravnih organih in sindikatu, nekaj mandatnih dob je bil (na presledke) predsednik. Dolga leta, pravzaprav od samega začetka, je bil član IGD Novoteks. V tej organizaciji je z vso zagnanostjo in ljubeznijo opravlja! razne naloge, bil je desetar, poveljnik, predsednik
in blagajnik. Bil je eden izmed pobudnikov za ustanovitev in prvi predsednik blagajne vzajemne pomoči pri sindikatu delovne organizacije, ki še danes uspešno opravlja svoje poslanstvo — to pa je še kar 25 let. Prav tako je bil med ustanovitelji avto-moto društva v Novoteksu, in še bi lahko naštevali njegove funkcije, aktivno in družbenopolitično delo v delovni organizaciji, krajevni skupnosti in širše, saj je bil predsednik krajevne skupnosti Bučna vas in izredno delaven in uspešen predsednik GD Kamence.
Tov. Sitarju smo se dostojno oddolžili za njegovo prizadevno delo, tovarištvo in aktivnost v družbenopolitičnih in drugih organizacijah v Novoteksu. Gasilsko društvo mu je podarilo skromen spominček v znak hvaležnosti za njegovo organizacijsko in aktivno delo v društvu. Z orisom njegovega aktivnega dela in življenja med nami se je s polno hvaležnostjo poslovil predsednik IGD Novoteks. V imenu njegovih prijateljev pa mu je Ivan Ivkovič ob primernem nagovoru v znak hvaležnosti za tovarištvo in sodelovanje preda! spominsko darilo.
Za njim se je zvrstilo še več drugih govornikov in ni nas sram priznati, da se je marsikomu ob spominih na resne in manj resne
(Nadaljevanje na 18. str.)
11.	Ovrednotenje predlogov.
Služba za inovacije pošlje avtorjev predlog izuma, tehnične izboljšave ali koristnega predloga finančni službi, ki skupno s kalkulantom po danih tehničnih podatkih izračuna čisti prhranek.
V primeru, da je na osnovi posnetega stanja tehničnega problema, precizno izdelanih načrtov, ugotovljenih sedanjih stroškov in jasno dokazane uspešnosti izboljšave omogočeno izračunati prihranke, ki bodo nastali po izvedeni izboljšavi, finančna služba izračuna čisti letni prihranek.
12.	Izbira ustreznega predloga.
Na objavljen tehnični problem se lahko priglasi več avtorjev in prijavi obdelane predloge službi za inovativno dejavnost za registracijo. Vse predloge pregleda posebna strokovna komisija iz okolja, kjer tehnični problem nastopa, in izračuna njihovo koristnost.
13.	Prenos predloga v druge delovne organizacije.
Po 85. členu zakona o patentih in tehničnih izboljšavah ima avtor pravico do pravične odškodnine od vseh enot in podjetij, ki izum, tehnično izboljšavo ali koristni predlog uporabljajo. Služba za inovacije objavlja kratke izvlečke vsebine pomembnih izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. V vsakem primeru, ko se karkoli uporabi v drugi delovni organizaciji, avtorja primerno obvestimo, da pristane na uporabo njegove zamisli in zahteva primerno odškodnino.
14.	Perspektivni izumi, tehnične izboljšave in koristni predlogi.
Predloge, ki trenutno niso izvedljivi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, predvidene spremembe procesa ipd., služba za inovacije vnese v kartoteko in skrbi za kasnejšo realizacijo.
15.	Postopek po izvedenem izumu, tehnični izboljšavi in koristnem predlogu.
Po izvedenem izumu, tehnični izboljšavi ali koristnem predlogu, ki jih že izkoriščajo, ima avtor po zakonu o patentih in tehničnih izboljšavah, člen 87., pravico zahtevati odškodnino po pravilnku v času enega leta, ko smo izboljšavo začeli uporabljati.
Za izum, tehnično izboljšavo ali koristen predlog, ki se zanj koristnost samo predvideva, se določi rok poskusnega obratovanja. V tem času se opravijo vse potrebne študije.
16.	Predlogi, ki ne izkazujejo prihranka.
Tehnične izboljšave in koristni predlogi, ki so uvedeni za izboljšanje delovnih razmer, večje varnosti delovnih pogojev ali zdravstvenih pogojev, pri čemer ni mogoče izračunati čistega letnega prihranka, se ocenjujejo in nagrajujejo s pavšalnimi odškodninami. Pri ocenjevanju upoštevamo obseg in kompliciranost predloga in prizadevnost avtorja.
17.	Predlogi neproizvodnih delovnih mest.
Delovne enote, kot so kadrovska, komercialna, finančna in druge službe, imajo iste pravice kot proizvodne dejavnosti po danem predpisu procesa dogajanja od ideje do realizacije.
(Nadaljevanje na 18. str.)
(Nadaljevanje s 17. str.l
dogodke iz skupnega življenja in dela v Novoteksu utrnila solza. Na koncu po vseh govorih in zdravicah, teh pa je bilo kar precej, se je tov. Sitar zahvalil za vse lepe besede in spominska darila ter med ostalim dejal:
„ Vesel sem, da ste se prav vsi, katere sem povabil na ta poslovilni večer, odzvali mojemu vabilu, čeprav mi je težko, ko se poslavljam od aktivnega dela in vseh vas, s katerimi sem vsa ta leta delal. Novoteks, v katerega sem prišel kot mladfantič, mije bila prvi in edini kolektiv. Vzljubil sem delo in ljudi, s katerimi sem se vsakodnevno srečeval, in rad sem hodil na ,šiht’. Upravičeno lahko danes trdim, da mi ni nikoli bilo vseeno, kaj in kako delamo, kaj se o našem delu govori izven tovarniške ograje. Tudi vnaprej mi ne bo vseeno, ker sem in ostanem del te delovne organizacije. Fabrika mi je bila drugi dom, zamenjala mi je maer, in mi prav tako z vso ljubeznijo kot ona, ki mi je v otroštvu dajala kruh, dajala kruh tudi tovarna, za kar sem Novoteksu nadvse hvaležen. ” Nato je v nadaljevanju obujal spomine na tista prva povojna leta, ko nas je bilo malo v tovarni, ko smo se vsi po opravljenem delu za stroji in pisarnah našli na udarniškem delu v tovarni pri izgradnji objektov, montaži strojev pa tudi v proizvodnji, kjer smo se trudili doseči in preseči planske obveznosti tako po kvaliteti kot po količini. Na udarniške delovne akcije smo hodili tudi na tovarniško ekonomijo, podirali
smo drevje v gozdu in pripravljali drva za naše delavce, pa tudi na dela, katere sta organizirali mladina in frontna organizacija v mestu in okolici, t ..Takrat smo bili mladi in nič nam ni bilo težko, posebno še zato ne, ker smo si bili vsi enaki. Nihče ni imel višji standard, vsi smo hoteli čim več narediti za lepše in boljše življenje, z ramo ob rami smo delalinaudarniških akcijah. Ob obratovodju je stal delavec ali delavka, nekje blizu se je na udarniškem delu trudil direktor za čim več in bolje opravljeno delo. Tudi na izlete smo se skupno peljali s kamioni — skratka, med nami ni bilo razlik, skupaj smo delali, med sabo tekmovali pa tudi skupaj smo se veselili. Delo in kruh smo znali ceniti bolj, kot ga znamo ceniti danes, zato meje v zadnjih časih tudi bolelo, ko sem primerjal odnos dela danes s tistim, kakršen je bil takrat. Danes se poslavljam od aktivnega dela, vendar sem član te delovne organizacije, kateri sem hvaležen in ji bom ostal zvest do svoje smrti. ”
Nato je stekel nevezan pogovor: čeprav so se vrstile zdravice, je bilo vsem hudo, da se poslavljamo od človeka, kije bil v mnogočem nosilni steber v naši delovni organizaciji in društvu.
Za svoje prizadevno delo je tov. Sitar preje! več gasilskih odlikovanj in dtuga priznanja, med njimi naj omenim le nekatera: srebrni znak OF, medaljo dela, red dela s srebrnim vencem ter plaketo DO Novoteks kot najvišje priznanje delovne organizacije.
Vsako slovo je težko, posebno težko pa je slovo od človeka, s katerim si se dolga leta srečaval pri raznih nalogah v prid delovnih ljudi, delovne organizacije in krajevne skupnosti v celoti.
Tov. Sitarju smo zaželeli še dosti prijetnih let v krogu družine in še dosti aktivnega, uspešnega deta v organizacijah.
kjer bo deloval še naprej, saj delo, ki ga je s toliko ljubezni opravljal vse svoje življenje, z upokojifijo ne preneha. Franc pa se tudi zaveda, da delo krepi in pomlajuje. Hvala tov. Sitarju za njegovo delo in trud v delovni organizaciji, prav posebno pa še v gasilskem društvu Novoteksu.
Rekreacija v telovadnici OŠ Bršljin
Vsak torek od 19.30 do 21. ure se lahko rekreirate v telovadnici OS Bršljin. Telovadnica bo na razpolago do aprila. Odločite se in žrtvujte uro in pol za vaše zdravje.
Komisija za rekreacijo in šport DO Novoteks
Smučarski tečaj za začetnike
Komisija za rekreacijo in šport organizira v času zimskih šolskih počitnic smučarski tečaj za začetnike. Tečaj bo v Crmošnjicah. Cena tečaja (prevoz, enolončnica, smučarska vozovnica) bo približno 1.800 din.
Tečaj bo trajal 6 dni, in sicer od 23. do 28. januarja 1984. Na smučišče se bomo vozili vsak dan. Odhod avtobusa bo ob 8. uri z avtobusne postaje v Novem mestu.
Prijave za smučarski tečaj sprejema Miha Legan (v splošnem sektorju).
Komisija za rekreacijo in šport DO Novoteks
(Nadaljevnje s 17. str.)
18.	Dolžnosti službe za inovativno dejavnost.
Služba za inovacije vodi sledeča organizacijska opravila: .
—	izpolnjuje določila zakona o patentih in tehničnih izboljšavah,
—	zbira in dopolnjuje tehnične problem in jih objavlja kot ustrezne razpise,
—	vodi kartoteko prijavljenih idej,
—	opravlja vse postopke za prijavljene patente patentnemu uradu,
—	vodi kartoteko prijavljenih izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov,
—	vodi evidenco nad trajanjem izuma, tehnične izboljšave in koristnih predlogov,
—	izpolnjuje določila pravilnika o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih,
—	pripravlja gradivo za ocenjevalno komisijo,
—	sestavlja mesečna in letia poročila, v kateri h zajema: število objavljenih tehničnih problemov,
število prijavljenih idej, število predlogov v izdelavi, število realiziranih predlogov, predvidene letne prihranke, število izumov, višino izplačanih odškodnin,
število perspektivnih predlogov, tekočo problematiko.
ZAKLJUČEK
Zavedati semoramo velikihgospodarskih koristi,kijih bo prinesla čim bolj razširjenainovativnadejavnostnaši DO, in celotni družbi. Predvidevamo lahko, da bi se dohodki slovenskega združenega dela ob množični inovativni dejavnosti povečali kar za 100 milijard din na leto, kar je precej več, kot znašajo vsi letni neto osebni dohodki zaposlenih. Če bi levsakdeseti delavec sodeloval priinova-tivni dejavnosti, bi naša stabilizacija velikoh hitreje napredovala.
Inovativna dejavnost mora temeljiti na potrebah in interesih sleherne delovne enote, da nenehno zboljšuje svoje aktivnosti in da ima od tega pomembne koristi. Vedeti moramo, da se tehnična ustvarjalnost ne izraža samo preko množične inventivne dejavnosti, ampak tudi preko poklicnega raziskovanja, prenašanja znanja in izkušenj v proizvod njo ter uporabe vseobsežnejše informa- tike.
Ko bomo urejenost samoupravnih odnosov merili s sposobnstjo za ustvarjalno delo in pridobivanje dohodka z njim in ko bodo temeljne ekonomske zakonitosti najpomembnejše merilo za uspešnost gospodarjenja, bosta tudi izumifeljstvo in inovacijska dejavnost nasploh postali nekakšni naravni stalnici vsega našega življenja.
F.B.
50-letnica ustanovitve DTIKZ Svoboda
V soboto, 3. decembra, točno na dan, koso novomeški revolucionarji pod vodstvom komunistične partije pred 50 leti oživeli novomeško podružnico Svobode, smo v dvorani Dolenjskega muzeja predstavili knjigo Antona Stampoha-rja, kustosa v Dolenjskem muzeju.
Okoli 200 strani obsegajoča knjiga, ki jo je avtor napisal na pobudo komisije za tradicije delavskega gibanja pri občinskem svetu sindikatov Novo mesto, izdal pa jo je občinski sindikahi svet s pomočjo številnih mecenov, je iz dveh vsebinsko ločenih delov. V prvem delu pod naslovom KRONOLOŠKI PREGLED NAPREDNEGA POLITIČNEGA GIBANJA NA OBMOČJU OBČIN ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO IN TREBNJE V LETIH 1931 — 1941 je na kratko obdelanih nad 600 dokumentarnih pomembnih dogodkov in pojavov, medtem ko ima drugi del naslov DELAVSKA TELOVADNA IN KULTURNA ZVEZA SVOBODA — PODRUŽNICA V NOVEM MESTU. Knjiga je v celoti domače delo, napiasana je bila v dobrem letu izpod peresa domačega človeka in natisnjena v Dolenjskem informativno tiskarskem centru v Novem mestu.
Predstavitev knjige je bila povezana s krajšim kulturnim programom. Uvodni govor je imel predsednik občinskih sindikatov Novo mesto, ki je med drugim dejal, daje to knjiga,na katero smo težko čakali, saj dopolnjuje vrzel, kije bila prav boleča, o tako bogajm revolucionarnem delu, kakršno je bilo v tem obdobju na
SVEČANA PREDSTAVITEV KNJIGE IN ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE OB 50. OBLETNICI DRUGE USTANOVITVE DELAVSKE TELOVADNE IN KULTURNE ZVEZE SVOBODA — PODRUŽNICA V NOVEM MESTU
Dolenjskem, do sedaj nismo pisali. Za tem je to delo strokovno ocenila in predstavila zbranemu občinstvu Nataša Petrov, upravnica Študijske knjižnice Mirana Jarca. Dejala je, da je ta publikacija toliko večvredna, kerjedelodomačih ljudi in zato dragocena pridobitev, ki bo zavzehčastno mesto v dolenjski bibliografiji. Naklada 3000 izvodov ni previsoka, saj gre za delo, ki ne bo rabilo samo nadaljnjim raziskovalcem in proučevalcem, marveč bi ga moral imeti na svoji knjižni polici vsak, v katerem bije vsaj malonarodn-ozavedno srce. Zagotovo pa je to delo namenjeno tudi mladini, ki naj bi se poslej še bolj oplajala z dobrimi izkušnjami in zgledi iz ravnanj starejših generacij.
Ob koncu proslave smo zaprosili povabljene revolucionarje, ki so bili člani društva Svoboda pred petdesetimi leti, da stopijo naprejin se predstavijo ter kaj povedo o svojem delu. Zanimivopri temjeto,da se štirje, ki so se udeležili proslave, med sabo niso več poznali, saj živijo v različnih krajih pa tudi obdobje petdesetih let je na njih pustilo svoj pečat.
Nato smo se napotili v Dilančevo ulico, kjer smo na bivšo Fabjanovo gostilno oziroma današnji Trdinov hram ob kulturnem programu vzidali in odkrili spominsko ploščo. Na spominski plošči, katero je oblikoval Jovo Grobovšek, piše, daje v stavbi
bila 3. decembra 1933 oživljena delavska telovadna in kulturna zveza Svoboda — podružnica v Novem mestu, ki jo je takratni protiljudski režim zaradi prevlade komunistov v njej 2. marca 1935 prepovedal.
Ploščo je odkril Srečko Prezelj, prvi predsednik Svobode in sekretar okrožnega komiteja KPJ Novo mesto. Pokrovitelj in pobudnik postavitve tega obeležja naprednega delavskega gibanja pa je občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto. Čeprav sorazmerno kratkotrajna, saj je trajala le slabi dve leti, je bila dejavnost društva pomembna za vso Dolenjsko.
V svojem govoru je slavnostni govornik dr. France Hočevar dejal, da delo teh ljudi ne bo nikoli prav zgodovinsko ovrednoteno, čeprav so bili prav oni nosilci napredne delavske zavesti.
Hud mraz in delovna sobota v delovnih organizacijah sta kriva, da se tega pomembnega jubileja naprednega delavskega gibanja ni udeležilo več ljudi, zbralo se nas je le okoli sto, med njimi precej prvoborcev in predstavnikov DPO Črnomlja, Metlike, Novega mesta in Trebnjega.
Komisija za tradicije delavskega gibanja pri občinskem sindikalnem sveti Novo mesto, katero vodi naš delavec Danilo Kovačič, je svojo nalogo v popolnosti in uspešno opravila. Razumljivo je, da to ne bi mogli,v kolikorvkomisijinebi
imeli človeka, kakršen je Anton Štampohar, kije veliko dni in noči žrtvoval za to, da tudi na Dolenjskem dobimo publikacijo, v kateri je zbrano kronološko bogatcpredvojno revolucionarno delo takratne zavedne delavske mladine. Razumljivo je, da prav vsi dogodki in pojavi niso bili zajeti, ker pač v kratkem času kljub naporom nismo uspeli zbrati dovolj dokumentiranih informacij oziroma pričevanj. Zato je sedaj naloga, da v vseh štirih dolenjskih občinah nadalje raziš k ujej:) in dopolnjujejo gradivo, ki je objavljeno v tem pomembnem obsežnem delu.
Komisija za tradicije delavskega gibanja si je zastavila nalogo za prihodnje leto, ko bo petdesetletnica uspešne stavke v Povhovi tovarni, zbrati čim več informacij in odkriti spominsko obeležje. Pri tej nalogi se bomo morali vključiti tudi mi, tekstilci, delavci Novotek-sain Laboda, da bi ta jubilej, na katerega smo lahko ponosni, čim dostojnejše proslavili.
De Ka
OUM0 nKSTMi TOVMM MOVO MOTO
Jm NOVOTEKS
Sodelujte v glasilu svoje delovne organizacije!
PISMO IZ TUJINE
Viktor Jtar.o!:, tajonnik SVOZ TOK, veduci delegacie GVOZ TOK z československa
Oanilo Kovačič poslovni sekretar
l£>VOTEX, text, tovarna n,sol Foersterjeva 10 68 OOG fJOVO I.ESTO
Ougoslavia
Drahi priatclia,
s rados^ou Van oznanujen, že som obdržal od Vds "Glasilo textilnc tovarne Movo Mesto - Novotex" z oktobra 10G5, v ktorom pišeto o pritor.nosti delegacie našho odboroveho zvazu textil, odev, kožo v tonto krasnon zavode.
Aj touto ccstou, ešte raz srdečne dakujene za priatelsk6 stretnutio s procovnikm Vašich zavodov a funkcionarni sindikatov. ~ponicnky z tej to cesty dlho zostanu v našej panati, pretože sne našli spoločnu reč a vzajonnč pochopenie pri vyncr.c clcusenosti z prače našich odborov pri budovani socialisticI:cj spoločnosti a v boji za udržanie svetoveho mierii«
Ešte raz vyslovujem srdečnu vdaku za všetko, vratane časopisu a želan Van, osobne, Oanilo Kovačič, i ostatn^n priatelon a pracovnikon Novotexu vela zdravia, štastia, osobn^ch o procovnych uspechov.
Srdečne zdravi
Viktor Stanek '
tajomnik SVOZ textil, odev, koža
DRAGI PRIJATELJI
Z veseljem vam sporočam, da sem od vas prejel glasilo tekstilne tovarne Novoteks Novo mesto od oktobra 1983, v katerem pišeteo obisku delegacije našegazveznegaodbora za tekstilno, oblačilno in obutveno industrijo v vašem lepem podjetju.
Ob tej priliki se vam srčno zahvaljujemo za prijateljski sprejem z vašimi delavci in funkcionarji sindikata. Dolgo nam bo ostal spomin na to srečanje, ker smo našli skupni jezik pri izmenjavi naših izkušenj pri nadaljnjem socialističnem delu v boju za mir v svetu.
Se enkrat se vam od srca zahvaljujemo za poslano glasilo in želimo osebno vam in ostalim prijateljem in delavcem Novoteksa vel ikozdravja.osebnesrečei n del ovnih uspehov.
Srčne pozdrave.
VIKTOR STANEK tajnik SVOZ tekstil, oblačila, obutev
IZ MALIH RASTEJO VELIKI
Uresničevanje prometne vzgoje
Prometna vzgoja zajema sledeče:
a)	neposredno vzgojno delo,
b)	urejanje okoliščin, ki pripomorejo k varnosti otrok,
c)	sodelovanje s starši.
a)	Razvijamo čutila, zaznavanje več predmetov hkrati, pozornost, pomnenje, orientacijo v prostem času, gibalne spretnosti, slušno občutljivost, poznavanje barv.
S prometno vzgojo seznanjamo otroke ob bivanju na prostem, na sprehodih. Po poti se na primernih mestih ustavimo, da promet opazujemo, presojamo, vrednotimo, predvidevamo, se prav ravnamo.
Otrok si pridobiva izkušnje ob lastni udeležbi v prometu, ob zgledih drugih udeležencev, ob igri in zaposlitvah.
Program prometne vzgoje ni nikoli uresničen do kraja, ker so situacije v prometu vedno drugačne. Otrok se mora osamovojiti kot pešec, ki se bo samostojno in disciplinirano ravnal po prometnih predpisih.
b)	Kako so urejene okoliščine za varnost otrok?
Izhodi iz vrtca ne smejo voditi naravnost na prometno cesto. Na poti ob cesti sta za skupino obvezna dva spremljevalca. K večji varnosti pripomorejo oznake na cestišču. Poskrbeti moramo tudi, da otroci nosijo igrače na sprehodu v vrečki, da ne bi padle iz rok.
Potrebno je tudi, da nosijo rumene rutice, ponoči, v megli in dežju pa tudi kresničke.
c)	Na ravnanje otroka zelo vplivajo vrednotenja staršev. Večkrat se zgodi, da neodgovorno ravnajo v prometnih situacijah (otrok sedi na sprednjem sedežu, mati v naglici z otrokom steče pri rdeči luči čez cesto).
VSEBINA PROMETNE VZGOJE:
—	otroci hodijo po pločniku,
—	spoznavajo promet v najbližji okolici (ulice, ceste, prehodi za pešce, park, igrišča, ceste na deželi),
—	spoznavanje prometnih sredstev na cesti, v zraku, na železnici (če je v bližini),
—	prepoznavanje vozil po ropotu (letalo, vlak) velikosti; kdo vozi, kaj prevaža,
—	opozarjanje pešcev in vključevanje mednje, navajanje na hojo in prečkanje ulic v skladu s prometnimi predpisi,
—	naprave ob cesti (semafor, prometni znaki), ob železnici (zapornice, železniška postaja),
—	opazovanje voznikov, pešcev, miličnika,
—	naučiti velja otroke (ob sodelovanju s starši), da opravijo krajše poti sami, če ni treba prečkati ceste.
Vsi si želimo, da bi bili naši predšolski otroci čimbolj varni v prometu, da bi bili čim manjkrat povzročitelji ali žrtve prometnih nesreč in da bi se čimbolje pripravili za samostojno in varno sodelovanje v prometu.
MAJDA NEMANIČ
Jesen razgrinja svoje pajčolane
Dnevi so postajali vse bolj hladni. Čutili smo. da se je jesen pritihotapila v našo deželo. Tako plaha je bila nekaj prvih dni. a kmalu potem je začela svoj ples. Drevje se ni moglo upirati, da ne bi plesalo z njo. Podleglo je njenim ukazom. Sleklo je svojo prvotno obleko.
Tudi pri nas se čutijo vplivi tega plesa. Vse seje postavilo na glavo. Poljske pridelke moramo pobrati. Obleko drevja počistiti, kerje popadala po tleh. A vseeno je lepo, prelepo, a škoda, ker bo prekratko trajalo. Ptice selivke so zapustile svoja gnezda in odšle na pot v daljne tople kraje.
Odidem v gozd ter gledam, kako vsi prebivalci tega dela narave vztrajno pripravljajo svojo ozimnico. Zimski zaspanci pa /e jedo, da bodo lepo prespali zimo in jim ne bo pozimi treba nabirati hrane. Huje bo ostalim. Tudi jesen se bo počasi začela poslavljati. S svojim prelepim plesom, ki je mnoge zapeljal, bo končala. Pri nas bo pustila le lepe vtise. Vsako leto se bo vračala in vsako leto bo zapeljala številne prebivalce.
Tako! Jeseni se počasi bliža konec. Prehitela jo bo zima.
Hladna zima. A tudi takrat bo lepo. Mene pa je prehitel zvonec in moram končati. Vseeno pa bo ostal spomin na letošnji jesenski ples, kijeprineseieUko lepega. ALEŠ KLOBUČAR, 6.c OŠ XII. SNOUB NOVO MESTO
----------------------------N
PREČNA
Pred davnimi časi je tukaj žive! bogat trgovec. Nekega dne je imel neko opravilo v Straži. Konji so mu bili utrujeni, pa se je odločil, da pojde peš. Pot je bila dolga.
Neki vojak se je spomnil, da je nekje blizu prečna pot.
Pot jih je zanesla do vasice brez imena. Trgovca in vojščake so domačini gostoljubno sprejeli. Trgovec je še veliko zahajal v to vas in ker je bila vas na prečni poti, ji je dal ime Prečna.
SANDI MIKLA V C
6.	a razr.
v
AJov£fi len/
: > E. 7.-V-'
' ;

\ . '7‘
/ :P
r
>-A / ‘ S' ■:?r\ .V </
>-v,
■: ■ 5 ■ I . .>?V ' 1
in z njim veselo praznovanje in poslavljanje od starega leta, od starih skrbi in težav. Vsaj tisto noč pozabimo n a vse. Da bi bili še bolj sproščeni in samozavestni, nam pomaga tudi oblačilo, ki je lahko elegantno ali bolj športno, toda novo ali pa vsaj staro, popestreno z nekaj novega.
Novega je veliko na razpolago potrgovinah.o tistem starem, popestrenem z novimi detajli pa si oglejte na skicah in Ko so dopustniški dne- slikah, vi za nami, vemo, da bo
Novo leto kar naenkrattu	JANA
Ustanovitev aktivov invalidov v OZD
Novi zvezni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prenaša pretežni del pravic in obveznosti glede reševanja problematike invalidnosti delavcev v OZD. Društva invalidov (Dl), ki so ustanovljena na nivoju posameznih občin v SR Sloveniji, v sedanji organiziranosti nimajo pravih možnosti, da bi se uspešno vklopila v reševanje problematike invalidnosti v delovnih organizacijah. Zato je ustanovitev aktivov invalidov v posameznih OZD v okviru občinske ga Dl koristen in bolj neposreden pristop k reševanju problematike delovnih invalidov znotraj OZD.
Društvo invalidov Novo mesto je bilo ustanovljeno z ustanovnim občnim zborom 24. 6. 1982 in je tedaj štelo 15 članov ustanoviteljev. Izvoljeni so bili organi upravljanja društva in sprejet program dela. V letu in pol delovanja se je društvo povečalo na blizu 350 članov in izvajali so program, kije v grobem obsegal tole:
—	organiziranje najprimernejših oblik včlanjevanja,
—	organiziranje strokovnih predavanj s področja invalidnosti in zakonodaje,
—	organiziranje izletov in srečanj z namenom ogleda kulturno-zgodovinskih znamenitosti, naravnih lepot in medsebojnega sporazumevanja in zbliževanja,
—	organiziranje strokovnih predavanj s področja invalidnosti in zakonodaje,
SOS
V pričakovanju, da je v našem kolektivu le kdo, ki bi bil pripravljen odstopiti prosto sobo ali prostor materi samohranilki, doma iz Skopja, navajamo naslednje podatke:
naša delavka Asan Myze-en, zaposlena pri nas tretje leto kot tkalka, je živela z nekaj meseci starim otrokom v majhni sobi. Pred dnevi pa ji je soba v nesreči pogorela. Tako je ostala praktično na cesti.
Ponudbe sprejema kad-rovsko-socialna služba.
—	razstava ročnih izdelkov članov invalidov,
—	socialna dejavnost v obliki raznih pomoči članom invalidom.
izdelan letni in srednjeročni program dela Dl Novo mesto jasno usmerja nadaljnjo dejavnost društva.
Ena osnovnih nalog društva je ustanavljanje aktivov invalidov v DO. Prek občinskega sindikalnega sveta so bili vzpostavljeni kontakti v DO Labod, IMV, Novoteks, Krka in Iskra, z namenom, da se že v letu 1983 v teh delovnih kolek-
tivih ustanovijo aktivi invalidov, za kar so izpolnjeni vsi pogoji. Srednjeročni program dela Dl Novo mesto predvideva, da se do 1985 ustanovijo aktivi invalidov še v preostalih delovnih kolektivih občine Novo mesto in v večjih krajevnih skupnostih.
Naloge aktivov invalidov so predvsem tele:
—	sodelovanje pri usposabljanju, prekvalifikaciji in strokovnem izpopolnjevanju invalidov,
—	spodbujanje preventivnega zdravstvenega varstva in varstva pri delu,
—	sodelovanje pri urejanju ustreznih del in nalog za invalide,
—	aktivno sodelovanje pri oblikovanju samoupravnih aktov z upoštevanjem vseh pravic in dolžnosti invalidov,
—	informativna dejavnost med člani invalidi in ostalimi člani DO glede invalidske problematike,
—	razvijanje inventivne dejavnosti s posebnim poudarkom na humanizaciji dela in varstvo pri delu,
—	spodbujanje socialistične zavesti in samoupravnih socialističnih odnosov,
—	sodelovanje v dejavnosti Dl Novo mesto.
o Aktivi invalidov imajo izdelan svoj pravilnik in program dela, ki sta v skladu s statutom in programom dela Dl Novo mesto in v skladu s sam-
oupravnimi akti delovne organizacije.
V Dl se lahko včlanijo vsi invalidi, brez razlike v starosti ali vzroku invalidnosti. Letna članarina je 50 din. Društvo ima sedež na Vrhovčevi 20 v Novem mestu (poleg postaje milice). Uradne ure pa imamo ob ponedeljkih in petkih od 8. do 12. ure.
Najcenejše knjige
Če še niste član Prešernove družbe — včlanite se, ne bo vam žal. Za malo denarja boste prejeli zbirko izbranih knijgza vsako rabo in za vsak okus.
Kdor se v začetku leta ni včlanil in vplačal 600 din za broširano ali 1.000 din za vezano izdajo, to še vedno lahko stori.
Poveijenik Prešernove družbe v naši delovni organizaciji je M ATIJA BELAVIČ, delavec v UVOZNEM ODDELKU (stara vratarnica), telefon 325.
Za vsega 600 din boste prejeli 5 knjig:
1.	PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1984
2.	Mimi Malenšek:
JESEN V SOTESKI, povest
3.	Ivan Dolenc:
ZA DOLAR ČLOVEČNOSTI, pričevanje izseljenca
4.	Nada Kraigher:
IZ MOJE TRŽAŠKE MAPE, knjiga za mladino
5.	France Adamič:
SPOMINI IN PRIČEVANJA,
o življenju in delu Loisa Adamiča
Obzornik, postanite član PREŠERNOVE DRUŽBE.
Pogovorite se z našim poverjenikom, tov. BELAVIČEM, možno je tudi obročno odplačevanje.
PREŠERNOVA DRUŽBA BO V LETU 1984 IZDALA DVE KNJIŽNI ZBIRKI, IN SICER:
A — REDNO LETNO KNJIŽNO ZBIRKO
L PREŠERNOV KOLEDAR 1985
2.	Franc Šetinc:
ČLOVEK Z VEČ IMENI, roman
3.	Miško Kranjec:
ŠOLA ZA ČAROVNIKE, izbor za mladino
4.	Edvard Kardelj:
SPOMINI — Boj za priznanje
in neodvisnost nove Jugoslavije 1944 — 1957
5.	Polona Škrinjar:
ČRNI ČLOVEK, roman
V kolikor boste naročnino v celtoi poravnali do 30. junija 1984, prejmete še šesto, nagradno knjigo:
6.	Čamil Sijanič:
DVOREC, roman
Naš poverjenik sprejema nove člane Prešernove družbe. Poleg REDNE LETNE KNJIŽNE ZBIRKE, ki v prednaročilu stane 750 din (broširana izdaja)oziroma 1.200 din (vezana), se lahko naročite na zbirko romanov LJUDSKA KNJIGA. Naročnina za vseh šest knjig je le 1.500 dinarjev.
Priporočamo vam tudi bogato ilustriran mesečnik OBZORNIK s pestro izbiro članov z vseh vej poljudne znanosti, kulture in umetnosti. Letna naročnina za 12 številk znaša 600dinarjev.
Če si želite zagotoviti knjige iz redne letne knj ižne zbirke ali zbirke romanov Ljudska knjiga, če ste ljubitelj zanimivih prispevkov iz znanosti, kulture, umetnosti, kijih prinaša bogato ilustriran mesečnik
B — ZVIRKA ROMANOV LJUDSKA KNJIGA
L Wilhelm Raabe: SLADKOSNED
2.	Robert Pinget:
SINKO
3.	Jefferson Cooper:
KAPITAN MORSKI VOLK
4.	Eda K rislova: POMPEJANKA
5.	Ana Maria Matule:
VOJAKI JOKAJO PONOČI
6.	Josef Conrad:
SRCE TEME
Poverjenik MATIJA BELAVIČ Stara vratarnica, telefon 325
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
9. SEJA DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE JE BILA 24. NOVEMBRA
Kot običajnoje delavski svet najprej pregledal izvrševanje sklepov zadnje seje in ugotovil, da so realizirani.
4.	Oba individualna organa sta člana omenjenega odbora in sta dolžnasprejematiin izvajati njegove odločitve.
Najvažnejša točka dnevnega reda sta bila pregled rezultatov poslovanja delovne organizacije za obdobje 1—IX 1983 (poročilo o rezultatih poslovanja DO je bilo objavljeno že v prejšnji številki glasila) ter predlog internih ukrepov za odpravo motenj v TO Tkanina in TO Predilnica Metlika.
Zaradi večmesečnega padanja količinske proizvodnje in nedoseganja izvoznih planov, nič boljše ne kaže tudi za naprej, je delavski svet DO (na skupni izredni seji 25. 11. 1983 pa tudi DS TO Tkanina in TO Predilnica Metlika) sprejel naslednje sklepe:
1.	V TO Tkanina in TO Predilnica Metlika se uvede najmanj 6-mesečno obdobje (do enega leta) ukrepov za odpravo motenj.
2.	Vodstvo tako imenovane „predsanacije” prevzame odbor, ki je odgovoren za njeno izvedbo. Sestavo odbora določi na predlog koordinacijskega odbora delavski svet delovne organizacije in potrdita ga oba delavska sveta TO. Odbor je 5-članski, na čelu pa je predsednik, ki ga imenuje delavski svet DO, potrdita pa DS TO Tkanina in TO Predilnica Metlika. Število članov odbora se lahko po potrebi razširi.
3.	Sanacijski odbor ima naslednje pristojnosti:
—	pripravi predlog takojšnjih in dolgoročnih ukrepov za odstranitev motenj v proizvodnji ter skrbi za njegovo uresničevanje,
—	vodi in usklajuje delovni
proces,
—	določi odgovorne delavce v TOZD za izvedbo ukrepov,
—	varuje zakonitost,
—	skrbi za dosledno izvrševanje vseh samoupravnih splošnih aktov TO in DO ter sklepov samoupravnih organov in zborov delavcev,
—	enkrat mesečno poroča DS TO Tkanina in TO Predilnica Metlika ter delavskemu svetu delovne organizacije o uresničevanju programa ukrepov za odstranitev motenj.
5.	V odpravo motenj se aktivneje vključijo tudi skupne službe, zlasti razvojni in nabavni sektor.
6.	Imenuje se sanacijski odbor v naslednji sestavi:
— Franc Kovačič, dipl. ing., predsednik,
— Zvone Bavčar, dipl. ing., član,
— Jože Miklič, ing., član,
— Dora Kovačič,dipl. oec., član,
— Franc Berlan, član.
7.	V času odsotnosti Franca Kovačiča ga pri opravljanju del in nalog direktorja prodajnega sektorja nadomešča Peter Ivančič, ki ima v času nadomeščanja vsa pooblastila in odgovornosti.
Delavski svet DO je dal pobudo kolegijskemu poslovodnemu organu, da do naslednjega zasedanja prouči možnost enotnega pričetka delovnega časa za celotno delovno organizacijo.
Pod zadnjo točko dnevnega reda je sklenil, da se glede na velik Finančni prispevek skupnosti otroškega varstva pri izgradnji vrtca Novoteks da možnost tudi za sprejem otrok, katerih starši niso zaposleni v DO Novoteks. Obenem pa naj bi bilo možno sprejemati otroke Novoteksovih delavcev v ostale vzgojno-varstvene zavode, če obstajajo za to objektivni razlogi.
Delavski svet se je nadalje seznanil, da bomo po otvoritvi menze in vrtca nadaljevali zdeli po začrtanem projektu. Tako sledi adaptacija kuhinje in ambulante. Z raširitvijo ambulante se je pokazala možnost tudi za preventivo (priročni laboratorij, aparat za testiranje vida, vitalograf,spirome-ter). Delavski svet je sprejel pobudo, da se Novoteksove ambulante poslužujejo tudi delavci Tovarne obutve Novo mesto s tem, da le-ta krije del stroškov za adaptacijo prostorov in del opreme za izvajanje preventive. Možnost sodelovanja s Tovarno obutve pa je glede na
kadrovski normativ zdravstvenega doma (ki znaša za obratne ambulante 1 zdravnik in 1 medicinska sestra na 2200 zaposlenih) že pred adaptacijo, v tem primeru pa bi Tovarna obutve nase prevzela sorazmeren del (20% z ozirom na število zaposlenih) plačevanje stroškov, ki jih Novoteks plačuje zdravstvenemu domu za zdravnika in medicinsko sestro (40% OD), in sorazmeren del stroškov za vzdrževanje ambulante. Njihovi delavci bi imeli možnost, da se poslužujejo naše ambulante od 12. ure dalje.
Pod zadnjo točko dnevnega reda je delavski svet še potrdil višino zajamčenega OD, in sicer 9.530 din, ter sprejel konkretizacijo terenskega dodatka. Za delo na terenu se smatra:
— investicijska, vzdrževalna in montažna dela v počitniških enotah, ostalih enotah in v temeljnih organizacijah izven sedeža izvajalca,
—	uvajanje, kontrola, prevzem in izdelava proizvodov pri kooperantih in drugih DO ter temeljnih organizacijah izven sedeža izvajalca,
—	nakladalna, razkladalna in ostala sorodna dela izven sedeža izvajalca,
—	postavljanje stojnic in urejanje sejemskih prostorov,
—	zaključevanje in prodaja izdelkov v določenih krajih,
—	izvajanje inveturnih popisov izven sedeža izvajalca.
Če na terenu nista organizirana prehrana in prenočevanje, pripadajo delavcu, ki opravlja navedena dela, enaka povračila stroškov kot delavcem, ki se nahajajo na službenem potovanju. Kakšno delo bo delavec opravljal na terenu, mora biti obvezno navedeno v nalogu.
Konkretizacija dodatka se uporablja od 1. 1. 1983 dalje.
ANICA
Zahvala
Sodelovanje mladine Novoteksa z vojaki iz kasarne Milana Majcna
V ponedeljek, 7. novembra, smo se v domu JLA v Novem mestu zbrali vsi predstavniki OO ZSMS iz OZD, šol in krajevnih skupnostih ter predstavniki garnizije JLA enot JLA. Na sestanku smo ugotovili, da sodelovanje med nekaterimi OO ZSMS ter enotami JLA in garnizije Milan Majcen v Novem mestu že več let poteka zelo dobro.
Za še večje, trajnejše in spodbudnejše sodelovanje je bil organiziran prav ta sestanek, ki je imel namen okrepiti in povezati naše sodelovanje z ostalimi OO ZSMS ter mladimi iz JLA. Na sestanku smo naredili okvirni akcijski program sodelovanja. Sodelovanje mladine in pripadnikov JLA iz kasarne Milan Majcen naj bi potekalo predvsem na naslednjih področjih:
IZOBRAŽEVANJE
v oblikah kot so:
—	obrambni dnevi,
—	predavanja in razgovori o obrambnih aktivnostih,
—	obisk mladih v kasarni,
—	skupni kvizi in tekmovanja v znanju in vojaških spretnostih,
—	sodelovanje na MPŠ.
ŠPORT IN KULTURA
v oblikah:
—	športna srečanja in tekmovanja v vojaških in drugih spretnostih,
—	sodelovanje na kulturnih prireditvah ob pomemb-
nejših datumih iz NOB in revolucije,
—	štafeta mladosti in prireditve v mesecu mladosti.
DELOVNE AKCIJE — skupne delovne akcije, ki jih organizirajo OO ZSMS in JLA,
—	sodelovanje na pripravah in izvedbi MDA Suha krajina.
ZABAVNO ŽIVLJENJE
— skupni plesi ter zabavne prireditve,
—	sodelovanje ansambla JLA na prireditvah osnovnih organizacij.
Mladina iz Novoteksa sodeluje z vojaki iz kasarne Milan Majcen._V tej skupini so šeOO ZSMS Žužemberk, ekonomska šola ter Beti iz Mirne peči.
Predstavnikov iz Žužemberka, ekonomske šole ter iz Beti ni bilo, zato smo plan sodelovanja naredili sami. Kot prvo bo prišlo do izraza sodelovanje na proslavi ob 29. novembru, načrtujemo skupno delovno akcijo ter obisk mladih iz Novoteksa v kasarni Milan Majcen. OO ZSMS iz kasarne Milan Majcen nam bodo obisk vrnili. Domenili smo se, da bomo imeli stalne, redne sestanke vsako prvo sredo v mesecu ob 16. uri v ..modri” sejni sobi doma JLA. Tako bomo sproti uresničevali ter dopolnjevali plan sodelovanja.
SLAVICA ERJAVEC
Vreteno
1.	kratica, s katero v geometriji označujemo pravi kot
2.	babilonsko mesto v 3 tisočletju pr. n. št., glavno mesto Sumercev
3.	destilat povrele melase sladkornega trsa, barvajo ga s karamelom, sicer je brezbarven
4.	jezero med Kongom in Zambijo (4920 kv km.)
5.	sokrvca, tekoči del krvi, svetlo rumenkaste barve, ki se pri strjevanju krvi izloča
6.	priimek direktorice splošnega sektorja DO Novoteks
7.	član najstarejšega antičnega ljudstva neznanega izvora (5000 let pr. n. št.), živela je v južni Mezopotamiji
8.	beseda, s katero označujemo nakazano pot
9.	mesto v Egejski Makedoniji (Grčija), v dolini reke St-rume, z bogato tekstilno in tobačno industrijo
10.	latinska predpona v zloženkah, ki izraža zlasti ponavljanje
11.	osemnajsta črka v latinici
Če ste v novembrski številki našega glasila pravilno rešili vreteno, ste dobili:
1.0,2. NO,3. NOJ,4. VONJ 5. AVNOJ 6. NAVOJI 7. VOJNA 8. NOJA 9. ONA 10. NO 11. N
Pri reševanju vretena vam želi uredniški odbor prijetno razvedrilo.
Ob smrti mojega dragega očeta se prisrčno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem konvertirnice in predilnice za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
TONČKA JAKLIČ
DOPISUJTE | V GLASILO \ NOVOTEKS !
la
Zahvala
IO SINDIKATA TOZDA TKANINASENAJLEPŠE ZAHVALJUJEM, KER Ml JE OMOGOČIL ZDRAVLJENJE V ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE
VAŠ NEKDANJI SODELAVEC FRANC ŠTAMFELJ
/	\
Zahvala
Sekciji upokojencev Novoteks se iskreno zahvaljujem za denarno pomoč.
Hvaležna ANA HRASTAR
\____________________/
OUMOT«KSTaMTQVM«Ni MOVO MUTO
NOVOTEKS
NOVOTEKS ie glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2000 izvodov. GlasJo ureja izdajateljski svet: Hinko Šintler (predsednik), Danilo Kovačič (glavni in odgovorni urednik), Jana Jovič, Mojca Peroci, Katica Zuanovič, Brane Drganc, Alojz Štr-benc, Bojan Luzar, Maijan Žalac in Rudi Vlašič. Uredništvo: NOVOTEKS, Novo mesto, Foersteijeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD GRAFIKA; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.