Jubilejna mednarodna regata Bled '83 t Trije bogati veslaški dnevi MUHIJANA - Slovenski veslači \ teli dneh slavijo tridesetletnico svojega uspešnega dela. Slavijo tudi Blejci, saj bodo od petka do nedelje /v tridesetič zapored organizatorji zanimivih mednarodnih regal. Svojo petinsedemdesetletnico dela pa slavijo tudi veslači ljubljanske Savice, ki so se spet prebudili iz. dolgega mrtvila. Trideseta, jubilejna mednarodna veslaška regata na Blejskem jezeru bo tokrat obogatena še s četverobo-jem za člane, na sporedu bo zanimiv mladinski mednarodni šeste-roboj. Tako se od petka pa vse do nedelje na Bledu res obeta pravi mednarodni veslaški praznik in ni naključje, da je pokroviteljstvo nad bogatimi veslaškimi blejskimi dnevi prevzel izvršni svet skupščine SK Slovenije. Regatni odbor prav v teh prazničnih dneh pričakuje, da bo \ članski in mladinski ter ženski konkurenci nastopilo nad petsto veslačie in veslačev \ stoenainštiri- desetih čolnih iz Avstrije. Bolgarije, Italije, Švice. ČSSR, ZRN. M)R in Jugoslavije. Praznične blejske veslaške dneve bodo začeli že v petek oh 9. uri z regato članov, ki bodo imeli letos četvero bo j namesto že tradicionalnega ti oboja. Nastopili bodo veslači Avstrije, ČSSR. ZRN in Jugoslavije. V soboto ob isti uri bodo na sporedu predtekmovanja za popoldansko mednarodno regato za člane in članice, za njimi pa se bodo v šeste-roboju pomerili mladinci z udeležbo CSSR, Švice. Italije. Bolgarije, Avstrije in Jugoslavije. V nedeljo. 12. junija, bodo dopoldne od 8. ure naprej predtekmovanja članov, članic in mladincev za popoldansko mednarodno regato za vse te tri kategorije. Tako bosta v sobćto in nedeljo dve povsem ločeni regati, kar v mednarodnem veslaškem športu ni več novost, na tujem je to že običajna praksa. -dh --- Št. 43 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Praksa teče drugače Ob dnevu gradbenikov in pred proizvodnim tekmovanjem gradbenih delavcev Slovenije je bil v Kranju plenum republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva Kranj — Plenum republiškega odboru sindikata dekneov gradbeni' st\ a se sestaja v veliko težjih ra/.me rab kot v preteklosti. Čeprav smo že prej spregovorili o problemih v gradbeništvu. rezultatih in socialni var nosli. je trenutno položaj gradbenih delaveev \ kranjski občini nekoliko težji "kot povprečni položaj drugih delaveev v občini/ je na petkovi seji plenuma republiškega odbora sindikata delavcev gradbeništva v uvodnem pozdravu in razpravi rekel predsednik občinskega sveta zveze sindikatov Kranj Ivan Torkar. Na plenumu, ki mu je pr isostvovala tudi podpredsednica republiškega sveta zveze sindikatov Francka Herga. so . kritično spregovorili o težavah, v katerih se že nekaj časa. posebno pa zdaj. nahaja gradbeništvo. Ugotovili so, da investicijska dejavnost že nekaj let upada in da je skoraj zastala v zadnjem času. Tovrstni stabilizacijski ukrepi so gradbenike dobesedno pritisnili ob zid, in kot je rekel eden od razpravljalcev, so bili gradbeniki v tako težkem položaju samo še takoj po vojni. Izhod seveda ni v nezdravi konkurenci, ki je žal precej prisotna, marveč v odpiranju občinskih, regijskih in tudi republiških meja. Izhod je v nastopu v tujini, ki pa trenutno zaradi številnih notranjih tudi organizacijskih slabosti, kaže celo slabše kot lani. K slabši produktivnosti in nizkim osebnim dohodkom v gradbeništvu veliko pripomorejo tudi razdrobljenost v gradbeni operativi. Prav tako nagrajevanje ne poteka v skladu z rezultati dela in lahko bi rekli, da praksa v sedanjih težavah marsikdaj teče drugače, kot je to dogovorjeno v samoupravnih sporazumih in pravilnikih. Ob vsem tem gradbenike zelo pesti tudi neusklajenost na področju cen. So primeri, ko so cene reproma-terialov, ki so vgrajeni v izdelke, enake prodajni ceni izdelkov. Predstavnica občinskega sveta Ljubljana Moste-Polje je stanje ilustrirala z drastičnim primerom. Ker se je bitumen kot surovina v Izolirki podražil su 10 odstotkov, cene pa so ostale nespremenjene, so v tej delovni organizaciji izračunali.-da bi morali vsi zaposleni v delovni organizaciji delati zastonj, dodati še enoletni zaslužek in še vedno bi ostala milijarda starih dinarjev nepokritih. Sloveniji je danes 70.HUU dela.v uposlenih v gradbeništvu. Teza ima ta panoga ze tretje lepa se kažejo po vsej državi. \e umno je res. da ta panoga ne more tudi ne sme nostiti vseh bremen stabilizacije. Kuzdrobljenu. kot je, pa je v saj. trenutno razumljivo, tki nima enakih osnov za večji prodor v tujini kot morda nekateri drugi. Vendar pa je notranja organiziranost v panogi prav.' gotov a ena osnovnih nalog pri rešitvi iz sedanjega položaju Tam, kjer gre trenutno najteže. bodo sindikati ze ta teden pripravili posvetovanja, ocenili položaj in se dogovorili za naloge. Na plenumu so tudi poudarili, da si gradbeniki veliko obetajo od bodočega zakona o gradnji objektov, ki naj bi razrešil vrsto odprtih vprašanj s področja gradbeništva. To naj bi bil temeljni sistemski zakon, ki bi omogočil čim kvalitetnejšo gradnjo. Opozorili pa so tudi na težave, ki so na področju stanovanjske gradnje. Po srednjeročnem programu bi namreč morali do konca 1985. leta v Sloveniji zgraditi še 34.0(10 od skupno 58.000 stanovanj. A. Za I ar Sončni vlak v Sloveniji Jesenice — Minulo soboto so Jeseničani toplo pozdravili Sončni vluk. s katerim so se v Slovenijo pripeljali invalidi iz Avstrije. Zvezne republike Nemčije, čehoslovaške, Madžarske, Egipta, Nizozemske in Jugoslavije. Ideja o potovanju invalidov po evropskih deželah se je porodila v Avstriji že leta 1062. Od tedaj organizirajo humanitarne organizacije Avstrije skoraj vsako leto to potovanje. Letos je v Slovenijo s Sončnim vlakom pripotovalo 550 udeležencev, za večino pa je bilo to prvo večje potovanje po drugih deželah, saj jih je pot vodila po Zvezni republiki Nemčiji, Švici, Liet htenstainu, Jugoslaviji in Avstriji. Organizacije Rdečega križa — tako tudi na Jesenicah — so na vseh železniških postajah pripravile slovesne sprejeme s krajšimi kulturnimi programi, udeležence pa so pozdravili predstavniki skupščin občin. D. S. IANJ, torek, 7. 6. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik. Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Slovenija žaluje Umrl je Franc Leskošek-Luka V nedeljo, 5. junija je umrl narodni heroj Franc Leskošek-Luka - Danes je dan žalovanja po vsej Sloveniji — Častni občan Jesenic od leta 1965 V Kliničnem centru v Ljubljani je v nedeljo umrl Franc Leskošek-Luka, narodni heroj nekdanji dolgoletni sekretar CK KPS nrvi komandant slovenske partizanske vojske, dolgoletni član republiške in zvezne vlade in član sveta federacije Franc Leskošek se je rodi Izleta v delavski družini v Celju, že leta 1913 pa se je kot mlad delavec vključil v sindikalno gibanje. Ob koncu prve svetovne vojne se te "d ri družil koroškim borcem, po vojni pa e delal v raznih tovarnah, povsod pa pre-buial in organiziral delavstvo v boju proti izkoriščanju in političnemu zatiranju. Leta m& e postal član KPJ in sedem let kasne-e tainik pokrajinskega odbora zveze kovi-rfars Jd h delavcev. Leta 1934 so ga izvohh za predsednika strokovne komisije LRSS Za Nedržavni partijski konferenci ob koncu pa za" Mftffl^l je številne avke v revirjih, Celju, Kočevju, Kol.ee-^ Mariboru, na Jesenicah, stavko te*- ^^^^di^^vel Javlj'ar^j1^1'1 revolucionarne S linije v .sindikatih pri obltkova-ntu aktljske enotnosti delavstva so ga oncu leta 1936 odstranili z ukrajinskega odbora zveze so ga ob z mesta tajnika kovinarskih Žalna seja na Jesenicah v,Inih mest -n čast u <;lan si ktivov: tak« Titoveg^Velen^ ,n T častni občan šteli kole-[li-r- Kamnika, Jesenic ter^Titovih'zavodov Litostroj in drugih delovnih imeli še posebej radi na Je- ■ nnšel vedno kadar je le mogel. Tako » ^f b nedavnem srečanju kovinarjev po-jim je tudi ob neoavi žeijam> po c.mvec- sial po^^vno j£> ^ ^ Mjane-Vič.; Novega ■ bovlj. Maribora, Mo/ni.) kolektivov ■ Jeseničani so ga jem u s pehu Franc ic že od 27. julija leta 1965. občan Jesenic — 'heroja in priljubljenega, Ob smrti na rod negti^ne .] ^ ^ Josonicah zvestega in ^ e8d in žalni seji člani prediraj ob družbenopolitičnih or- ledstva ^^^^in revolucionarji.Sekre-ganizacij nekdan.p borc ^ Jesenice Branko tar občinskega komuej .n revoluclonarni Iskra je spregovori o zivj ^ k častnega poti ter nepozabnem hkt,emu spo. občana, v fele*arni Jesenice, rr.mu pa so s«- v delavcev ter maja 1937 še z mesta predsednika strokovne komisije. Na ustanovnem sestanku KPS, 18. aprila 1937 na Čebinah je bil izvoljen za sekretarja CK KPS in na tem mestu je ostal do leta 1946. Leta 1939 je bil v Bohinjski Bistrici izvoljen v politbiro začasnega vodstva KPJ, sodeloval pa je tudi na vseh drugih pomembnih posvetovanjih in partijskih konferencah. Tako je vodil slovensko partijsko konferenco v Šmiglovi zidanci nad Grajsko vasjo v Savinjski dolini, v Joštovem mlinu, v Medlogu pri Celju in na Judeževi domačiji na Vrhnjem vrhu nad Lazami . . . Leta 1941 ga je politbiro CK KPJ v Zagrebu imenoval za člana vojnega komiteja, postal pa je prvi komandant slovenskih partizanskih čet. Od leta 1941 je bil član vrhovnega plenuma OF slovenskega naroda. Decembra 1942 ga je IO OF delegiral v AVNOJ, na zboru odposlancev slovenskega naroda v Kočevju pa je bil izvoljen tudi v predsedstvo SNOS ter v delegacijo AVNOJ, na drugem zasedanju AVNOJ pa v njegovo predsedstvo. Po osvoboditvi je opravljal številne dolžnosti: bil je član vlade, minister za industrijo, predsednik sveta za strojegradnje vlade, član zveznega izvršnega sveta, podpredsednik ljudske skupščine FLRJ, član sveta federacije, član prezidija ljudske skupščine LRS, zvezni ljudski poslanec, republiški poslanec, bil pa je tudi na pomembnih dolžnostih v KP oziroma ZK ter v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Franc Leskošek-Luka, vedno prijatelj sko in tovariško zavzet za težave sleh ga delavca, srčno vdan idejam revolucije in nesebični borec za mir in svobodo, je prejel vrsto odlikovanj: partizansko spomenico 1941, red jugoslovanske velike zvezde, red narodnega heroja, red junaka socialističnega dela, red narodne osvoboditve red jugoslovanske zastave z lento, red partizanske zvezde z zlatim vencem, red republike z zlatim vencem, red zaslug za narod z zlato zvezdo, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, red za hrabrost ter druga visoka domača in tuja odlikovanja. 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK. 7. JUNIJA 1983 Veliko delavcev težko živi Pred kratkim je sindikat v Kranju raziskoval, koliko delavcev prejema osebni dohodek nižji od 9.000 dinarjev — Z bornim mesečnim prejemkom živi skoraj 300 delavcev — Snažilke, priučeni delavci, konfekcionarji, frizerji, prodajalci mesa med najslabše plačanimi Kranj — Padec življenjskega standarda v težjih gospodarskih« razmerah najbolj občitijo delavci / najnižjimi osebnimi dohodki. Da bi jim sindikat zagotovil socialno varnost, je v Kranju raziskal, koliko je deluv> cev, ki za svoje redno delo prejemajo 9.000 dinarjev. Čeprav je na vprašalnik odgovorilo le 50 gospodarskih in 45 družbenih organizacij združenega dela, je enketa vendarle dala odgovor. Od vprašanih organizacij jih 58 odstotkov v gospodarstvu in 47 odstotkov v negospodarstvu izplačuje osebne dohodke pod 9.000 dinarjev. 208 delavcev v gospodarstvu je letošnjega januarja prejelo osebni dohodek nižji od 9.000 dinarjev. Petnajst jih je dobjlo dohodek celo pod zajamčenim (7.390) dinarjev, čeprav tega zneska pri zadajšnjih cenovnih gibanjih ne moremo več šteti za tisti mejni znesek, ki bi še omogočal normalno življenje. Največ teh delavcev je v Brivsko-frizerskem podjetju, kjer kot vzrok tako nizkim osebnim dohodkom navajajo nedoseganje delovnih obveznosti, in v F.TP, kjer so se s planom dogovorili za manjše število obračunskih ur v januarju. V družbenih dejavnostih je delavcev z mesečnim dohodkom pod 9.000 dinarjev 89. Največ je med prejemniki nizkih osebnih dohodkov snažilk, pomožnih priučenih delavcev, konfekcio-narjev, prodajalcev mesa, frizerjev, voznikov tovornjaka, nekaj primerov pa je tudi med kurirji, kuharica- V soboto na Ljubelj V soboto. 11 junija, ob 10. uri bo na Ljubelju, na prostoru nekdanjega taborišča, podružnice zloglasnega koncentracijskega taborišča Mauthausen. srečanje nekdanjih internirancev in mladine. 1/. Kranja bodo peljali na srečanje posebni avtobusi. Odhod bo ob 9. uri izpred hotela Creina. Za kulturni program bo tokrat poskrbela občina Ljubljana-Ši-ška. Srečanje bo ob vsakem vremenu. mi. elektroinstalaterji in telefonisti. V družbenih dejavnostih predstavlja dve tretjini tistih z najnižjimi osebnimi dohodki snažilki1, ustali pa čuvaji varostniki, likari'ce in pomožni kuharji. Razlogov za tako nizke osebne dohodke med to strukturo sindikat za zdaj še ni iskal, ima pa v načrtu razčistiti. ali gre morda za slabe delavce, ki ne dosegajo ustreznih delovnih rezultatov, ali pa za neustrezen sistem nagrajevanja in prenizko ocenjeno zahtevnost posameznih del in nalog. Tudi socialno materialnega položaja družine delavcev z najnižjimi mesečnimi prejemki sindikat še ni raziskoval. Moral pa bi ga vsaj v primerih, ko sta oba zakonca slabo plačana. Posebno vprašljivi so tisti mesečni prejemki, ki ne dosegajo niti 7..'590 dinarjev (znesek je statistično izračunan minimum življenjskih stroškov, vendar ob današnjem porastu cen prav gotovo ne drži več). Pri sindikatu v Kranju so se odločili. da ne bodo ostali le pri teh ugotovitvah. Obiskali bouo organizacije združenega dela. -ki izplačujejo naj več osebnih dohodkov po 9.000 dinarjev, in razčlenili vzroke. Razen Brivsko-frizerskega podjetja in ETP pri nizkih plačah prednjačijo še: Triglav konfekcija, ki ima že sicer nizko povprečje osebnih dohodkov (lani decembra 11.728 dinarjev). K2K pretežno v maloprodaji, kjer so prodajalci mesa plačani po realizaciji (ta pa je ob sedanji mesni krizi prav majhna), v Alpetouru — tovorni promet, pri Varnosti, v Zdravstvenem domu in Domu učencev Ivo Lola Ri-bar- D. Z. Člebir # Visoko priznanje podjetju za PTT promet Kranj Podjetje za ptt promet Kranj je letos dobilo priznanje ob dnevu varnosti kot edino podjetje za ptt promet v Sloveniji — Obmejno področje Gorenjske ima ustrezno telefonsko omrežje KRANJ — Podjetje za ptt promet Kranj je ob letošnjem dnevu varnosti kot edino ptt podjetje v Sloveniji dobilo visoko priznanje — plaketo organov za notranje zadeve za posebej uspešno delo pri krepitvi varnosti in širjenje varnostne kulture. Priznanje k podelil republiški sekretariat za notranje zadeve. Priznanje je plod dolgoletnega medsebojnega sodelovanja delavcev ptt podjetja z organi za notranje zadeve in tudi s pripadniki JLA pri napeljavi telefonskih zvez, predvsem na obmejnem področju Gorenjske. S skupnimi naložbami in s skupnim delom beležijo v zadnjih treh letih prav na mejnem območju precejšen napredek. Tako so skupaj ter s sodelovanjem tržiške občinske skupščine zgradili telefonsko mrežo v Gozdu nad Trži-čem. kjer je dobilo telefonski priključek sedem naročnikov. Skupna vrednost naložbe je znaš~^ milijon 400 tisoč dinarjev. Z medsebojnim sodelovanjem so poskrbeli za medkrajevno telefon- Vesna Harej, predsednica škofjeloške mladine Kakšne delavce bo dalo usmerjeno izobraževanje Škofja I oka — Na sestankih občinske konference Zveze socialistične mladine v Škofi i Loki so lani najpogosteje razčlenjevali vprašanje usmerjenima izobraževanja. Med mladinci imajo namreč precej učencev prvo generacije usmerjenega izobraževanja, ki imajo k novemu sistemu šolanja obilo pripomb. »V štirih smereh usmerjenega izobraževanja v Skolji Loki imamo prek 2000 učencev, /a katere ne moremo ravno trditi, da so s šolanjem zadovoljni. Od učencev je vendarle slišati pripombe, k. se nanašajo na usmerjeno izobraževanje, saj je to konec koncev njihov bodoč poklic in kruh pravi predsednica škofjeloške mladine Vesna Harej. »Pod isto streho se šolajo učenci družboslovne smeri, kovinarji, lesarji prometniki, ki do tretjega letnika poslušajo enake, splosne programe Na isti način se šolajo bodoči profesorji m kovinarji, pouk pa % tako različne prolile ni dovolj diferenciran. Medtem ko je morda /a prve sedanji sistem premalo zahteven, se drugi pritožujejo, da imajo nremalo prakse v tovarnah, da so premalo v delavnicah m da bodo zaradi tega čez čas manj usposobljeni delavci kot so tisti iz prejšnjih generacij Učenci lesarske smer. se zato na vse knplje otepajo dokončne preselitve v novi center usmerjenega izobraževanja. P Mladi seveda ne bi kar povprek kritiziral, sistema usmerjenega izobraževanja, ko ne bi imeli zanj tehtnih razlogov, te pa je podprlo tu-di /d uženo dek). Slednje se kajpada boji. kakšni delavci bodoče/, leto. dve p Kh i/, šole. k, jih dolgo poučuje le splošne predmete. Tudi povezanost centra usmerjenega izobraževanja / združenim delom je slaba, saj se /a zdaj se vsaka smer zase dogovarja s tovarnami ' Zakaj mladinska organizacija v škotji Lok. tako pcmddrja a p o-blem' Čeprav to ni edini, ki nas tare. je prav gotovo eden nujtisih o.e-hov izobraževanje vodi k prihodnji zaposlitvi in soca n. varnost« mladih IjuSi. za kar pa v Loki nismo povsem prepričam, da bomo pr. generaciji usmerjenega izobraževanja tudi dosegli/ Predlagali ste nekatere kratkoročne rešitve, kate.e' Sku u zamisel je. naj bi v centru osnoval, enotno vodstvo k. bo ,Skupnu/amist • • J dogovarialo z združenim delom. ^sMŠsš^SSSSSSSi ohl.la v „.„,„■ ^ - udi spopadli s probio bi učonci roso« i. ivojp ob mi . f I s fcnn mt>w;i• «še povečal. Upraviceng ... . . , itn, denarjem bolj spodbujali porabo kot pridelavo. Kranj — Gorenjska se je med pr-'5ii v Sloveniji odločila, da po'^M Tdstev za republiški intervencijski tisoč al >\- /ivine. kar bi moralo zadostovati za kolikor toliko zadovoljivo preskrbo z mesom. Obisk v mesnici jih o tem ne prepriča. Rejci namreč veliko goved (za katera so dobili premije) zakoljejo na črno ali prodajo mimo zadruge. Delavci imajo zato razumljivo pomisleke: ali prispevamo denar zato, da bi doma še naprej ogledovali napol prazne mesne kavlje in polnili mesnice zunaj pokrajinskih ali občinskih meja. Zato vse glasneje zahtevajo, da kmetijci poiščejo način, s katerim bi spodbujali poštenega kmeta — tržnega pridelovalca, ne pa tudi špekulanta. C. Zaplotnik Izgube pokriva rezervni sklad V jeseniški občini je v prvih mesecih letošnjega leta sedemnajst delovnih in temeljnih organizacij poslovalo z izgubo — Povprečni neto osebni dohodek znaša 15.334 dinarjev f ■kmetijskih organizacijam. ^ spodbujal, na Gorenjskem je m ronili iadujočo kmetijsko panogo edorejo. 31 milijonov dinarjev *tega gre več kot polovica prek takega sklada - bodo namenu r spodbujanje prireje mleka - po Kvanje števila molznic m pi rtjt hribovskem svetu ter za izboljša kakovosti mleka Preko 45 m.h nov bo sklad dodelil kmetom n ^am za povečevanje staleža pitd-živine, 16 milijonov za zavarova živine 13 milijonov za delo po Jalne službe, 5.5 .^na^ ^žanje« (regresiranje) ^ ^ti pri posojijih za posodobitev f^bne kmetijske dejavnostr Ob Hi skladi bodo letos del sredstev ženili tudi oživljanju ovčereje. ovčerej Ničereje in konjereje nai Gorenj V izobraževanju kmetov, spod Jesenice — Čeprav je v jeseniškem gospodarstvu celotni prihodek v prvih štirih mesecih letošnjega leta porasel kar /a 33 odstotkov, je vendarle bil fizični obseg industrijske proizvodnje za 0,7 odstotka nižji kot v enakem lanskem obdobju. Nižji porast družbenega proizvoda, dohodka in čistega dohodka je posledica ra/.like med cenami materiala in i/delkov ter storitve. Kljub temu pa so se sredstva za bruto osebne dohodke povečala za 19 odstotkov, kar jo preveč, vendar razumljivo, saj so kini precej zaostala za dovoljenim povečanjem po dogovoru o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. V prvem četrtletju je z izgubo poslovalo sedemnajst organizacij združenega dela s področja gospodarstva. med njimi trinajst temeljnih organizacij iz jeseniške Železarne ter tri organizacijo združenega dola s področja negospodarstva. Vsa izguba znaša 201 milijonov dinarjev, kar je trikrat več kot v enakem lanskem obdobju. Masa neto osebnih dohodkov se je povišala za 14 odstotkov zaradi visokih prispevnih stopenj, ki pa so se že znižale, povprečni neto osebni dohodek na "zaposlenega pa je znašal 15.334 ali za 16 odstotkov več, ker se je znižalo število zaposlenih v gospodarstvu. Na področju zunanje trogovine so rezultati slabši od lanskih in so tako Se nikoli toliko izvoznih Uročil lu . . AHcnm ustanovil podružnično firmo na Nizo- je skupaj z AlZgodbe z zastopniki vseh drugih zahodno- Sk!h drlav- Tokot tudi srečna roka pri oblikovanju ko-vpsKin ar£rt» iok'1/84 iim le prineslo največ izvoznih na- i?'ie za ^ J g i bkk(> ^ su A odkar sodelujejo z ABso« h |ahk(> na. načrte in jii, celo prese*. socih /a devet odstotkov skrčili ,fi mesecih ■ nu vzhodne W _ Tržiški čevljarji so v prvih l1'1 letošnjih mesecih, pn-H;;; - i. ^stotka več. to jt t. *' '• » Se. Medtem ko je bila p J- r podpovprečne lanske pa / .niso povsem zadovoljni. .. 90.000. s čimer so /a .jsko,.aj r,» milij;.- :J,7 mihjona konvi i.....r -£.'rr ^ffiS; S vdnostno pa 04odstotki. _____j/.voz je vec. maj kih izrednih te-/odnje s surovimi rad i katerih so izvozna naroči . • . m ini naročil v prvih pa J h Drugi razlog je J>,,h mesecih. 1 u« , /a 1 1 ,M 0,< • ' ,Ji/ /uradi česar so /lskl (,,v"; ' ■ začasni uvoz oz. ^^k' razmnljivo. prinaša i zuslu/ok £.n) })o|jse i/, Hodno z n. >o/ .tjnh m( rezultat«* v ' 1 vri 'rokov za manjši '"■is, tiči /e v lansl ■ % pri oskrbi proizvodnje '' 'n z materiali. z*l (i Peka zamujali uvoz. /anj so porabili dobrih 2.3 milijona dolarjev. tako da znaša zunanjetrgovinski presežek nekaj več kot 1.3 milijona dolarjev. /uradi izgubi' nekaterih kupcev so v Peku zc lani začeli iskati nove prodajno poti. Skupaj z. Afisom so ustanovili podružnično firmo na Nizozemskem in sklenili pogodbi' z zastopniki vseh drugih zahodnoevropskih držav. To in pa srečna roke pri oblikovanju kolekcije za naslednjo jesen in zimo jim je pomagalo. da so dobili več izvoznih naročil kot kdajkoli. Odkar sodelujejo z Afi-som. Do sredine septembra imajo proizvodnjo povsem zapolnjeno z. izvoznimi obveznostmi, /daj bijejo bitko za surov ine m materiale. Če jo bodo dobili. bodo v naslednjih mesecih lahko nadoknadili zamujene izvozne načrte in jih morda celo presegli. Ob tein tržiski čevljarji kritično ocenjujejo družbena prizadevanja, češ da bomo skozi tečaj dinarja spodbujali konvertibilni izvoz Ponavlja se stara praksa. sa| vrednost vzhodnega dolar hitreje od zahodnega, i kot spodbuda delav lil ' kai e \ edin i rasle pa je \ se pri eem. I\i si zares |>i izadevajo za cim večji prorloi izdelkov na zahod. Težave pi i oskibi so tesno povezane z ostankom i azpolozljiv ih deviz. Slo vensko /druženje umi jaiskopredelo v alne iikIiisI i i je |e ze posredovalo jugo-slov anskemii predlog dogovora o pravičnih merilih i izpoieditve dev iz v pkvi-rn panoge 11 .Jelovčan uresničili le 18,5 odstotka letnega plana izvoza, uvozili pa le 79 odstotkov lanskega uvoza. Plan izvoza na konvertibilno tržišče so izpolnili le 14-odstotno, uvoza pa 100-odstotno. Zaradi manjšega uvoza v celoti je bilo dobro pokritje uvoza z izvozom, za 74 odstotkov, na konvertibilno področje pa celo 87 odstotkov. Čeprav je nekaj tejneljnih ali delovnih organizacij poslovalo z izgubo, nekritih izgub jeseniško gospodarstvo nima. Vse organizacije združenega dela izgubo pokrivajo iz. treh virov: lastnih rezervnih skladov, solidarnostno v delovni organizaciji ter iz sredstev rezervnega sklada v občini ali v republiki. D. Sedej Varstveniki nasprotujejo posegu v naravo Dolga in draga pot do usnja Pomanjkanje domačih surovih kož umetno dviguje ceno usnju, tako da je najmanj dvakrat dražje kot v tujini — Čevljarji vidijo ključ do boljše oskrbe le v večjem ostanku ustvarjenih deviz oziroma v še povečanem izvozu na zahodne trge Tržič — Primerjava zveni skoraj neverjetno; tri največje slovensko čevljarske tovarne — Alpina, Peko in Planika — izdelajo komaj petnajst odstotkov vso jugoslovanske obutve, medtem ko njihov izvoz, v katerem prevladuje prodaja za trdne valute, predstavlja kar polovico letne proizvodnjo obutve v jugoslovanski panogi. Problem, s katerim se znova in znova spopadajo naši čevljarji, je ravno nasproten svetovni ekonomiki, kje; ni težko kupiti blaga, ampak ga prodati. Naši čevljarji svoje blago lahko prodajo, tudi na zahtevnih zahodnih trgih, njihova pot do surovin in materialov pa je vso prej kot zložna; za uvoz jim ostaja premalo deviz, domačin ni dovolj. Ključa do boljšo oskrbo proizvodnje, kot pravijo v Poku, sta dva: razpolaganje z. večjim ostankom ustvarjenih deviz ali pa še znatnejše povečanje izvoza na zahod. Trenutno čevljarji za uvoz usnja in drugih materialom lahko porabijo okroglo 50 odstotkov izvoznega zaslužka. Od junija, če se bodo v okviru jugoslovanskega splošnega združenja usnjarskopredelovalne industrije uspeli dogovoriti, so jim bo ostanek povečal na 00 odstotkov. Kljub temu pa je ob sedanjem obsegu proizvodnje odstotek še preskromen, da bi lahko uresničili vse obveznosti. V Peku so izračunali, da bi prišli do zadostne vsote deviz le še tako, da bi izvoz povečali za dvajset do trideset odstotkov. Deviz namreč ne rabijo le za nujen uvoz. materialov, ki jih doma primanjkuje, ampak tudi za združevanje z domačimi dobavitelji, ki jim poberejo blizu 4.r) odstotkov zelenih dolarjev. Lani so si zaradi premajhnega ostanka deviz v tujini in doma nakopali nekaj/dolgov, ki jih zdaj morajo povrniti, dosti škode pa so napravile tudi nekatere jugoslovansko organizacije, ki so se po svoje zadolževale v tujini in zaradi nelikvidnosti banke njihove »grehe« plačujejo z devizami tudi finalisti. V tržiškem Poku za nemoteno proizvodnjo rabijo na leto okrog 1.15 milijona kvadratnih metrov različnih vrst usnja. Trenutno ga na domačem trgu dobijo mesečno komaj 150 tisoč kvadratnih metrov, in to po precej višjih cenah kot v tujini. Primerjava: kvadratni meter usnja iz usnjarne Šmartno stane 3300 dinarjev, uvoženi brez carine, ki je jo začasni uvoz oproščen, le 1008 dinarjev oziroma-s carino 2010 dinarjev. Druga težava je zapiranje republik pri prodaji usnja kljub deviznemu združevanju. Slovenija zaradi pomanjkanja surovih kož ni sposobna pokriti vseh potreb finalistov, prav pomanjkanje pa tudi dviga ceno. Medtem ko v tujini cena surove kože predstavlja 50 do 55 odstotkov cene najboljšega mesa v trgovini, je v Jugoslaviji cena kože izenačena s ceno mesa oziroma jo celo presega. Svoj lonček namreč pristavljajo tudi klavničarji. ki se na ta način želijo znebiti izgub, namesto da bi zapolnili neizkoriščene zmogljivosti. Čevljarji torej vidijo izhod le v večjem ostanku ustvarjenih deviz oziroma v povečanem izvozu. Omejevanje proizvodnje zaradi težav s surovinami je vsekakor najslabša rešitev. ^ Jelovčan Se bodo »gospodarji« narave sporazumeli? strani ter živo in zdravo naravno okolje. Toda vseeno bi se veljalo sporazumeti, s takšnimi ali drugačnimi omejitvami ene ali druge in temu primerno izpeljati načrte. Za kmetijstvo gre, ki smo ga uvrstili med prednostne gospodarske panoge, in za prizadevne kmete od Mlake do Golnika. Med njimi so tudi veliki pridelovalci hrane, ki oddajo letno 70, 80 tisoč litrov mleka. Območna vodna skupnost bi že marca pričela z regulacijo Parov-nice (Golnišnice) od Mlake do Golnika, tej bi sledilo izsuševanje 330 hektarov travnih površin na levem bregu potoka in kasneje zložba zemlje, če posegu v naravo ne bi nasprotovali varstveniki okolja Tenetiše — »Narejeni so načrti za regulacijo struge Parovnice, za izsu-šitev travnikov od Mlake do Golnika in za zložbo celotnega 330 hektarov obsežnega področja, na katerem bi lahko potem pridelali še enkrat več krme,« pravi Franc Po renta, tajnik Kmetijske zemljiške skupnosti Kranj. »Z regulacijo potoka bi pričeli že letos spomladi, če bi tudi varstveniki okolja dali soglasje, potrebno za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Posegu v naravo nasprotujejo zaradi vodnih kosov in še nekaterih ostalih ptic. Kmetje z Mlake. iz Tentiš. Letenc, Goric in z. Golnika pa komaj čakajo pričetka regulacijo in izsuševali j a. To so dokazali tudi s polnoštevilčno udeležbo na ustanovnem sestanku melioracijske skupnosti. Po dvajsetih letih — takrat so bili za to področje narejeni prvi načrti — upravičeno pričakujejo. da se tokrat ne bodo peljali žejni čez most. Za večjo prirejo mesa in mleka potrebujejo boljše travnike in njivo.« »Območna vodna skupnost je nameravala že letos opraviti dela v vrednosti 23 milijonov dinarjev. Če za regulacijo ne bo dobila soglasja, bo denar verjetno »preusmerila« v Ziri. Kraji ob Parovnici pa bodo čakali na novo priložnost pet let ali celo desetlet je, /ugotovljena je tudi večina potrebnega denarja za izsuševanje. ki bo stalo od f>0 do 70 milijonov dinarjev ali približno 250 tisočakov na hektar. Dve tretjini denarja bi prispevala /veza vodnih skupnosti Slovenije, desetina kranjska kmetijska zemljiška skupnost in ostalo banka v obliki posojil.« Ne gre napamet govoriti, kdo ima v rokah močnejše karte (trdnejše dokaze) — kmetijci ali varstveniki. No-i bo neg a dvoma ni. da potrebujemo obojo — več mesa in mleka na oni voda, in je preko vsega travnika skopal kanal. Tega pa je treba vsako tretje leto temeljito očistiti. Samo letos smo iz njege. nakopali 30 traktorskih prikolic materiala. Zaradi močvirnih površin ima živina metil.'ava jetra in živinozdrav nik ji vsako spomlad in jesen daje zdravila. Toda tudi teh menda primanjkuje.» Jože Gregorc iz Tenet iš sicer ne sodi med rekorderje, tod kljub temu odda dnevno od 00 do 05 litrov mleka. »Če bi izsušili sedem hektarov močvirnatih travnikov, bi izboljšali krmo. kar bi se verjetno poznalo tudi pri molži. Tako pa rastejo po travnikih le močvirne travo in tudi umetno gnojilo, čeprav ga potrosimo letno blizu sodem ton. nima skoraj nobenega učinka. Že pred sto loti jo go s pod ar uvidel škodo, ki jo povzroča Enako težave, le da na manjših površinah, ima Janez Sušnik, kmet z. Mlake. Bolj kot to mu povzroča skrbi Parovnica. ki vztrajno trga travnik v Belem logu v Tonotišah. »Šeststo kvadratnih metrov travnika je doslej splavalo po njeni strugi. Parovnica bo z. odnašanjem nadaljevala. če ji tega ne bomo preprečili. Narasli potok se v ovinku zabija v peščeno plast tal, jo odnaša in spodkopava tudi rušo. Pred leti sem v ovinek nametal vrhove smrek, vendar jih jo voda kmalu odnesla. Če bo nameravana regulacija padla v vodo, kot se sliši, bomo pripeljali z. deloviš-ča avtomobilske ceste nekaj velikih skal. To bi morale zadržati posipanje travnika in preprečiti izliv vode po njem.« C. Zaplotnik G LAS 4. STRAN_ POTOPIS, NADALJEVANKA, OGLASI TOREK, 7. JUNUA 1983 C > ' V .-'KvV VASA PISMA MOJI ZOBJE IN TAVČARJEV DVOKKC / mnogo trudu m brez zvez so me pri zobozdravniku vpisali ju? nuurju leta t isočdcvctstodvuin-osemdesetega. \'a vrsto naj bi prišel januarja 19X3. Po letu dni sem prišel juitun-čno ob uri. ki je bila zapisana na modrem kartončku, in potem čakal še (Irc uri. kar pa sploh ni razno. Ko sem se končno usedel na toliko želeni stol mi je zobozdravnik rekel, naj široko zinem. Pregledal ml je zobovje in rekel, da so zobje prava razvalina, kot na primer. Tavčarjev dvorec na Visokom. Potem me je še tuthru-lil. zakaj sem toliko časa odlašal obisk pri zobozdravniku. Skomignil sem z rumeni in ga vprašal, zakaj Tavčarjev dvorec ie toliko časa propada, da je podoben mojemu zobovju. Tudi on je skomignil z rumeni in rekel, da so s Tavčarjevim dvorcem velikv problemi. Odgovoril sem mu. da so tudi z mojimi zobmi veliki problemi, pa ni hotel slišati. Poslal me je na slikanje in sestra je na modri kartonček zapisala, da se vidimo čez mesec dni. Ko sem spet sedel na toliko zelenem stolu, mi je zdravnik za-plombiral pol zobu. nakar je rekel. da je zu danes dovolj, ker nima več času. »Kaj pa bo z ostalo polovico zoba?« sem qu vljudno vprašal. »1'pajmo. da ne bo zgnila!« je prav tako vljudno odgovoril. Ko sem vstal in se zahvalil, sem se spomnil na Tavčarjev dvorec in omenil doktorju, da sem slišal, da bodo štalo« nu \ i-sokem obnovili, vendar samo do ostrešja. Kritina pa bo prišla na vrsto šele čez dve leti. Hudiča, šele čez dve leti? Dve leti brez strehe, saj se »štala« lahko spet podere!« je ogorčeno rekel moj zobozdravnik. »Da, podere, tako kot mojega pol nezuplombiranega zoba lahko zgnije z zaplombirunim delom vred.« sem odločno rekel. »Škodu bi bilo Tavčarjevega dvorca.« je rekel doktor. »Škoda bi bilo tudi mojega zoba.« sem rekel. »Sedite nazaj na stol!« mi je odločno ukazal. 1'sedel sem se in na moje veliko veselje mi je zaplombirul še tisto polovico zoba. \ato je še rekel. da polovičarstva ne mara in da ga tudi v naši družbi ne Ih smelo biti. Sestri je naročil, nuj me zapiše čim večkrat na mesec in kmalu nato je bila moja Tuv-ča rje vin a pop ra vijena. \'ečno bom hvaležen Tavčarjevemu dvorcu za popravljeno zobovje in tudi dvorcu želim čim prejšnje obnove, zlasti pa takšnega obnovitelja, ki bo proti polovičarstvu. P. Puvlovec kje .:k dokumentacija? Kot član stanovanjske zadruge Soru vse od ustanovitve (16.5.1979) sem na geodetskem oddelku občine Škofja Loka dne 19. S. 19,S/ zaprosil :a izdelavo geodetskega posnetka parcele št. 12X0/1 k. o. Studeno. Cicodet- ska u pravil mi je nu podlagi por s netku naredi Iti skice dne 'i'. 19SI. Stroške sem poravnal 14. 10. 19X1. \se to je potem prevzel l\uziojni center ( elje. I()'/.D planiranji- ( elje. od koder so sporočili. naj osebno dobim soglasje od republiški' skupnosti zu ceste. I o soglasji sem iskal od lo. 2 19X2 pa vse do 9. (i. 19X2. Med tem rusom sem uredil zadevo nu siulišču glede darilne po-undhi in nu spomeniškem varstvu. Plačal sem ukorn •< ijo zu I I) v znesku :>..ri00 dinarjev, luko sem šele konec letu. točneje 27. 12,19X2 dobil vso dokumentacijo za izdelavo lokacijskega dovoljenja. Takoj po novem letu sem iskal soglasje požarnega in sanitarnega inšpektoratu. PIT in kmetijske zemljiške skupnosti Škofja l oka. \ su tu soglasja sem dobil ugodno rešena, tako da sem dne 27. 12. 19X2 pri SGP Tehnik Projektivni biro Škofja Toku dokončno naročil izdelavo načrtu in vplačal akontacijo X.000 dinarjev dne 21. 2. 19X!i. Sedaj me zanima.kako je z izdelavi) te dokumentacije zu omenjeno parcelo in vsemi ostalimi v krajevni skupnosti Dražgoše-1'udno. saj tega v Glasu dne 24. o. 19X.'i nič ne omenjate. Koliko časa traja izdaja lokacijskega dovoljenju in gradbenega načrtu, saj letos juliju nameravam začeti (Irud njo in sicer vsaj do prve plošče. Iz občine sem dobil dopis, da glede urbanističnih razlogov za gradnjo stanovanjske hiše ni zadržkov. Posebno me zanima, ali je res treba toliko času zu nekatere stvari, da se uredijo, saj je bilo to že dano v plan za leto 19X1 do 19X5. Samo pomislimo, koliko plodne zemlje smo pozidali v teh dveh letih, ko nismo upoštevali zakonu o varovanju kmetijskih zemljišč. /.a odgovor se vam prav lepo zahvaljujem in vas tovuriško pozdravljam. Franc Demšar Kudno 27 Železniki Črtomir Zoreč J energija varčevanje denar kombivak Planinski izlet Kranj Planinsko društvo i/ Kranja prireja v nedeljo, 12. junija. i/let na Dolgo njivo in Kompo telo. Na turi, ki jo bodo vodili vodniki Meta Šparovec, Jo/e Šparo-vec in Lojze Smolej, bo približno ti ur hoje. Odhod na izlet bo ob 7. uri izpred hotela Creina v Kranju. vrnitev domov pa okrog 17. ure. Prijave za izlet sprejemajo v društveni pisarni. (S) POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (17. zapis) Ker sem se že zapletel v kramlja nje o nekaterih bri/.inskih škofih -seveda le o onih. ki so imeli / Loko bolj tesne vezi — moram pripoved kar nadaljevati in končati. VZPONI IN PADCI Najprej povzamem podatek, du je mesto pod Lubnikom — našo Loko — utrdil in obdal z močnim obzidjem škof Berthold pl. We-hingen; bilo je to leta 1317. Skozi obzidje je vodilo petero vrat, ki so bile zavarovane s snažnimi stolpi. Potem zvem za negotovo sporočilo: da ie leta 1457 ali lota 1458 Jan Vi- EKSEMPIAKNI NALEPNIK Tehniški muzej Slovenije je izdal naslednji lepak, ob katerem se je zgrozil vsak. ki mu še ne gre za pohujšanje Kranjcev. Takole nam ga je opremila go-spica prckiadatcljicu jezikov Alenčica: priloženo Vam pošiljam od serea ta eksemplarni raklamo vršeči nalepnik, da ga uporabite v svojstvu Ježka in v pohujšanje vseli, ki »za pravo kranjsno go- ro t, i LEPAK mednarodni raliy starih vozil Iju-bljana bled 4. in 5. junija VETER AS X3 V soboto ob 1U. uri se vrši na ljubljanskem Trgu osvoboditve start udeležnikov. pri kojem se izvede nekaj težavnih kurv. Ogleda vredni bodo tudi ljubljanski dekliči v svojstvu »tnažoretk«. Na Mestnem trgu v Škof ji Loki se ob 11. uri izvede vežbu za vladanju vehiklom. Ob l(i. uri se vozilu na Bledu urede v purk pred istoimenskim etablismajem v svrlio ogledu le-teh. '/.urana v nedeljo se ob 9. un in :i0 minut na istem parku po zboru udeležnikov odpravi na vožnjo okrog jezera, kar bo imenitna priliku /u vse posetnike lllcdu. du se udeleže uvtomobilne vožnje v enem od mn/eulnih eksemplur-jev! Bi l je te za tt> enkratno atrakcijo se more povoljno dobili pri gospodih prirediteljih v soboto popoldan in v nedeljo zjutraj pred velegostilno Purk! Ob 10. uri pa se ob festivalni dvorani izvrši zaključna slovesnost. huj tuke^ii vsem športno čutečim res ne kuže zummiiti! Skofič & ( O (design?) (tu oznu Čtnoj) Tisk: DO Saturn us. TO/.D TOVARNA TMBAIA/T, Ljubljana tovec. sloviti vojskovodju celjske grofinje-vdovc, napadel Loko in jo premagal: mesto je docela izropul, pri čemer mu je prišel v roke bogat plen v blagu in denarju; nato je mesto za žgal. od vsega je menda ostal le kup razvalin . . . V tem času je vladal brižinski posesti škof Janez (1453—1473). Leta 1476 so v mesto vdrli Turki, vendar so kmalu odhiteli naprej, v Poljansko dolino. Svetlejše leto (145)7) je Loka doži-vela. ko je cesar Maksimiljan Prvi dovolil mejnemu grofu in brižinske-mu škofu Kupcrtu. da sme mesto imeti lastno sodišče. Tako je postalo okrog 25000 loških podložnikov neodvisnih od cesarskega sodišča v Ljubljani. Že takrat pa je veljal rek. da je podložnikom pod krivo škofovo palico nekoliko lažje kot pod knuto svetnih fevdalcev. Leta 1582 je Loko obiskala »siba božja« — kuga in pomorila stotine in stotine meščanov . Nekaj desetletij kasneje - lbbt> m 1090 _'je divjal v mestu hud požar. Pogorelo je kar 50 pollesenih hiš. Najhujšo preizkušnjo paje staro mesto doživelo s potresom, ki je 26. marca 1511 rušil tudi mogočne zidane stavbe. No. sedaj se je izkazal škof Filip: brž je v Loko poslal svojega najboljšega stavbenika, da bi obnovil prizadeto mesto. — Kaže, da je bil Filip Loki posebno naklonjen; tako kot njegov starejši brat in prednik škof Rupert, ki je mestu priboril pravico lastnega sodstva. ZAKLADNICA UMETNIN Tako bi lahko označili brižinsko stolnico in pripadajoča cerkvena poslopja. Arhitektura, kiparstvo in slikarstvo - vse je v obilju zastopano. Mogočna osrednja ladja romanske bazilike je posvečena Materi Božji. Slika v giavnem oltarju je delo 1 etra Pavla Rubensa i/. 17. stoletja (izvirnik zdaj nadomešča kopija — iz varstvenih razlogov). Velja pa za šalo vplesti micno anekdoto o tem slovitem flamskem slikarju, ki je živel v letih 1577 — 1040. Bil je izredno močan in čuten umetnik, ki ga ni nič oviralo pri slikanju - slikal je svobodno, s sočnimi barvami, z bujnim optimizmom. Ne le posvetne, tudi religiozne podobe kažejo njegovo moč in strastnosi v bujnem oblikovanju teles in draperije,, — No, ko so nekega poznavalcu Kubensovega slikarstva vprašali, ko-,liko. njegovih podob je ohranjenih, je brž odgovoril: »Rubens je naslika; kakih 2000 del, od teh pa je ohranjenih vsaj 4000!« Ničmanj ni dognano kiparsko okrasje v baziliki. V glavnem je delo slovitih umetnikov — bratov Asam. Posebno znamenit je oltar, posvečen . trem Janezom: Evangelistu. Krstni-ku in Nepomuku. Glavni cerkveni portal in bogata ostebrjčena kripta sta pravcati arhitektonski umetnini najvišjega razreda. Na vsak korak se vidi, da cerkvene stavbe niso bile nikoli prizadete: da tu sem ni bilo Turkov, da bi rušili, tudi vojne tod niso pustile sledov pustošenja. Urejenost in mir sta se tu zlahka udomila. Kajti tudi revščine tod niso pognali — tak je pač vtis (impresija) naključnega obiskovalca, radoznalega popotnika iz daljne dežele. DALJNA DEŽELA Saj res: kako daleč vsaksebi sta si Brižinj in njegova nekdanja ^■iloška posest! Danes hiter avlo zmaga to pot (470 km) v štirih urah. brzovlak potrebuje nekoliko več. Kako pa je bilo včasih? Jezdec ali voz — za oba je bilo potrebno večdnevne potovanje, spremstvo, menjava konj. prenočevanje, obcestne nevarnosti, vremenske neprilike, mitnine in še in še je bilo skrbi, da je bila dolga pot za tabo. — Kako zlahka je vse to danes opraviti! V enem samem dnevu! Zamišljam pa si, da je kljub vsemu le živo tekel promet med Bruti-njem in Loko tudi v onih časih. Mesti sta bili povezani s stoterimi vezmi. gospodarskimi, upravnimi in cerkvenimi. Po tej poti so verjetno prihajali v naše kraje tudi bavarski kmetje — prvi loški kolonisti. S svojimi vozmi, orodjem in živino. In bržčas tudi z družinami. Po drugi plati pa je v obratno smer lastnik loškega gospostva tovoril iz naše dežele v svoje brižinske dvore zemske in rudne dobrine. In zveneče cekine — najbrži ne le uboge podložniške novčiče Kripta pod baziliko (tu so pokopani brižinski škofje) Edo Torkar*popotna povest plovba Oh, ko bi mi bila od vseh ki se mi tu ponujajo, vsaj ena vsaj malo všeč sem sam pri sebi vzdihoval, ko sem se drenjal gor in dol po Texas streetu, polnem na krtačko ostriženih jenkijev z Midwaya, od katerih je bil marsikdo že tako nalit, da so ga morali pobrati s ceste in z vojaško marico odpeljati na ladjo, ker sam ni bil več sposoben h0dMoji tovariši z »Goranke« so se bolje znašli že vsi so bili z dekleti. Še Jeremija, ki se je /meraj raje družil s steklenicami kot z zen s kami je tu v Pusanu odstopil od svojih navad* od steklenice se kajpak tudi ta večer n. točii a prostor in čas si je našel tudi za žensko (Ža kaj se bo nazadnje odločil, najbrž nit, še ne ve ) »Ne bodi izbirčen.« so mi prigovarjal prijatelji, ko sem jim potožil o svojih težavah »tukaj se gre za luknjo, nezaljube^ lt / Kni da iaz tega ne bi vedel! Kot da pa ne. Ali naj mar obraz pokrijem z rjuho, ko se bom ukvarjal z luknjo? Kar mi ni všeč gledati in božati, mi tudi za kuj drugega ne zaleže. ' Nazadnje pu sem se, utrujen od brezplodnega iskanja in potolažen z vzgledom svojih tovarišev, le odločil za »luknjo«, in to koj za prvo, ki se mi je nastuvila. A nisem šel do kraja, nisem še odložil orožja — pri tej prvi že ne. Užaljen, ker je takoj ko je zaprla vrata za seboj, planila nad mojo denarnico in nemočen zaradi svoje pijanosti, sem pograbil jukno in ji pobegnil, še preden se je utegnila sleči. Na ulici sem se okrepčal s sendvičem in popil ko-ka kolo, tako da sem se vsaj za silo streznil. Alkohola in žensk pač ne morem mešati, dve sicer tako močni mamili izničita svoje učinke, če se pomešata med seboj. Ne morem ljubiti, če sem pijan; ne morem piti, kadar ljubim. Tako torej, stvar je jasna: za tisto lepotico z jamicami v licih, ki sem jo videl zvečer pri kolodvoru, nima več smisla žalovati — tako in tako je ne bom nikdar več videl. Torej grem s tabo, neznanka i/, bara Seul. Seveda ti plačam pivo, tudi viski, če hočeš. Da ne piješ viskija? Lepo. Všeč so mi kurbe, ki ne pijejo viskija I)a imaš svojo sobico v bližini, praviš, in če bi jo šel pogledat, me sprašuješ. Seveda bi jo sel, le kako si mogla uganiti, da me od vseh svetovnih znamenitosti ta hip ne zanima nič dru gega kot tvoja sobica? Dovolj sem že popil tu večer in do grla sem že sit te norišnice tu spo daj. Se malo pa bom vrgel tole steklenico v zid. ali pa bom tistega jenkija tamle na gobec. Tistega s klobukom, ja, tistega polnočnega kavboja, ki se vužnari tamle med vruti Da ne smem storiti tega, praviš, da nuj se hranim za ljubezen in ne za sovraštvo. Pa se pojdiva ljubezen, punčka, če ti je že toliko do nje. Tu imaš mojo roko, odpelji me kamor hočeš, zdaj izročam svoji- življenje (in dolarje) tvojim rokam za to noč. Tu imaš de narnico, menda bo dovolj za eno noč. Dovolj, praviš, in še pet dolarjev za taksi da mi boš pustilu. Zares si zlata, jaz na to še pomislil nisem. Da greva še prej v kakšen drug lokal, kjer ne bo Amerikancev in muzike? Ti si prava vedežnica, le kako si uganila, du ne marum jenkijev in disko sounda? Da me tudi na kavo povabiš? Toliko bolje, potreben sem je. Men da se mi bo po njej ta nori vrtiljak v glavi ustavil? Če sem lačen, me sprašuješ. Kot volk. Če bom špagete? To je moja najljubša hrana. Pa ti? Du boš samo malo poskusila pri meni, praviš. Tudi pruv. Nutakar, eno veliko porcijo špagetov in dvoje vilic, prosim! Če so dobri? Mmm, še mamica mi ne bi skuhala boljših... In tako tiščiva glave nad krožnikom in navijava špagete na vilice v tej mah korejski restavraciji. kamor me je peljala ta moja mala korejska ljubica za eno noč. Če si želim ljubezni, me vprašaš, ko obse diva s praznim krožnikom pred seboj na mizi Želim si je, prav tako kot si je želiš ti. A nocoj je ne bova našla, ne ti ne ja/. Gledaš me v oči, s svojim malini topim korejskim noskom se podrgneš ob mtijo ruskuvo brado, poljubiš me (z usti, ki so /e tolikokrat poljubljala, da so pozabila na ljubezen), pobo-žuš me po osmukanih laseh. Ni mi všeč ta igra, a jo dopuščam. Moški sem in ti si ženska — nič manj vredna od katerekoli druge, čeprav si kurba. Kupil sem te za to noč, torej moram paziti nate do jutra, da se ne poškoduješ v mojih rokah. Kupčija ra Tako in tako. Pa tebi? Rhona? To je tvoje umetniško ime. povej mi, kako te klice mama. Da ti je mama že umrla praviš in da te je klicala No ko je bila še živa. No ti je ime? Lepo ime - No. Kratko, enostavno in lepo - No. če se mi tUdI t. zdiš lepa, me sprasujes. Seveda se mi zdiš in ne sumo to - zares si lepa, saj drugače ne bi bil s tabo tukaj. Če bom pn-Hi n.ti i oote' Bi, pa ne vem če bom imel dovolj dina J^Da bi tf dal tole uro? To je slaba u a n poceni, najslabša m najcenejša od kla No. TOREK, 7. JUNIJA 1983 KULTURA 5. STRAN GLAS lilPAK SlJ\VKO FEKKOIJ: Kiparjenje del mojega življenja Kipar samouk Slavko Ferkolj jo jblikoval številne lesene plastiko, ki jneajo o izvrstnem poznavalcu plemenitega kiparskega materiala, lastike so vseskozi povezano z na-•dvo. saj avtor posega izključno po materialu, ki ga je moč dobiti v naravi — po lesu. Z lesom Slavko Ferkolj kipari ne-tako 15 let, prej je oblikoval glino in modelira! iz mavca. Mladost je prezi-elna očetovi kmetiji v Krnovem, po ojni pa se je preselil na Gorenjsko, idilično vas Tupaliče. Vselej je bil v stiku z naravo. V gozdu se je seznanil z žlahtno snovjo raznih drevesnih vrst. ki so mu motiv ponujale ze stoječem deblu z razlaščenimi vejami in prepletenimi koreninami. Želo pomembno je, s kakšnim lesom ma opraviti kipar, meni Slavko I er-tolj, ki obdeluje zlasti trde. redkejše 'ste lesa: nagnoj, maklen, jesen, javor oreh in hruško. Skoraj vselej jporabi debla s koreninami, ki rastejo v neobičajnih rastnih pogojih lorevisnost, motena nadaljnja vegetacija) ali izjemnih, ko se drevo razbohoti v konglomerat. Potek kiparjema je zelo zanimiv. Pomemben je i motiv domišljija, najbolj pa seveda ustvarjalna roka. To pa ni vse. pravi Kipar Sila pomembna je kiparjeva nadaljnja obdelava Kipar ze za dozrelo zamisel najde primerno drevo, ga naravno suši in hkrati določa Tikrolokaci jo bodoče skulpture /.e oblika posebnih debel jo često naklo-vena zamisli in jo je potrebno samo Vdelati kot denimo klasični kiparji zev kosih marmorja odkrivajo svoje llavko Fer kolj v deblih in koreni-4h išče predvsem človeka na z.i- Oživela pesem dekliškega zbora Bled - V okviru KUD Bled in K CD Tomaž Godec Bohinjska Bistrica delujeta tudi dekliška pevska zbora, ki sicer nastopata samostoj f«, včasih pa svoje glasove združ ta skupni pesmi. Pod istim vodstvom namreč študirata isti repertoar Tud •etos sta zb^a k, ju vodi Albin Za ršnik, nastopila skupaj. Letošnji Ureditvi sta bili 14. maia na Bledu. -a ;\> 'artizanski tabor heroj Tonček — v radovljiški občini so spoznava-veščine — Dan v tekmovalnem Prvo doživetje na taboru je bilo za ucence srečan je z gojencem vojaške akademija kopenske vojski- v Beogradu Radom Raličem iz Krope. Pripovedoval jim je o svojem šolanju v splošni srednji vojaški .šoli Franc Rozmun-Stane v Ljubljani in možnostih usposabljanja za vojaške poklice v drugih srednjih vojaških šolah, jih seznanil /. delom in življenjem na akademiji, jim predstavil glavne vojaške puške, streljanju, nuđenju prve pomoči in kvizu o NOB. Ocen jevali so tudi popoldanski nastop v kulturnem sporedu in vodenju enot oziroma obnašanje v njih. V celotni oceni (7:5 točk) je bila najuspešnejša prva enota osnovne šole z Bleda, za kar je prejela malo,zastavo tabora in soli priborila do prihodnjega tekmovanja veliko prehodno zastavo. F čenči iz Bohinjske Bistrice so z 72. 71 in s 00 točkami osvojili 2.. .'I. in f>. mesto. Radovljičani pa so s 07 točkami zasedli 4. mesto. Dan na taboru so mladi preživeli v tekmovalnem duhu. ki jim je olajšal premagati naporne naloge v pravi poletni vročini. Kol sta povedala po vel.jujoča v 4. četi Mateja Fon in Marko Demšar iz OŠ Lesce, .jima so solo niso zaupali najbolj enostavne naloge, vendar si jo ob pomoči mentorjev trudita čimbolj izpolnjevati. Za dober rezultat so si prav tako prizadevali Matej Kristan. Irena Seku-lič in Tanja Ra/.ingcr, ki so se za tek movanje pripravljali v obrambnem Srečanje 50 let po maturi Sošolci, ki so 1933. letu opravili maturo nu kranjski gimnaziji. so se doslej že desetkrat zbrali ob obletnicah n losincua i pita 1'rvu so r Kranju proslavili 20-letnico dogodka, ki St a , sl. rlp n/c vtisne v spomuh letos pa so se s stali v Vuklem na pni Hovunju >(t-letnicc mature. Od 24 tedanjih maturantov jih je živih še 17 Kar s izmed njih jih :ivi v Kranju, kjer se pogosto videvajo in dru i/o \u srečanjih >'u redu se najraje spominjajo pisanih doživetij v šolsl. ili klopeh. Ker pli še danes veže prijateljsko razumevanje, so se //o, ,// da se bodo odslej brali vsako leto: prihodnjič-v Domžalah. si,i/i od levi proti desni lane: Marenčič, Vlasta Valenčič. M..Iri Sehskur. lo c Majdič. Katarinu I. i h ten eke r-1) rice I j, Mirko Mo-hoi .Silvu l)rinovec. Mavru ij Vulgemut, Marjan Rooss. Ciril Hudofer-nik in lo e I'ra p rotil i k tnu posnetku ni I ud vika Zupana in Iranca Be- I nalil a I i sta prav tako bila na letošnjem slavju) — Besedilo in slika: ojr___—^m^^m Kako razstaviti in sestaviti puško'.' Kar poglejte nas' 75 let gasilskega društva Zgornji Brnik Zgornji Brnik V nedeljo popold ne je gasilsko društvo Zgornji Brnik, ki šteje 107 članov, proslavilo 7,r) le tnico obstoja društva in ."50 letnico ustanovitve prve pionirske desetine. Slovesnosti so prisostvovali številni predstavniki DPO in KS, Občinske gasilski« zveze, sosednja gasilska društva, praporščaki, krajani in dru gi Začetki delovanja društvu /g. Br nik segajo v loto 1908, ko so kupili ročno črpalko in pričeli s pripavami za gradnjo gasilskega doma. Prva svetovna vojna je nekoliko okrnila č lanstvo društva pa tudi njihovo de javnost. 1938. leta je društvo ročno črpalko preuredilo na motorni pO gon. Tudi med drugo svetovno vojno je delovanje društva zamrlo. Letu 1051 je društvo kupilo novo motorno črpalko, večje količine orodju m opreme, tako da je gasilski dom po stal pretesen. Tako so v letih 1953 1054 s pomočjo vseh krajanov zgradili nov gasilski dom. Prvi po /.urni bazen so zgradili 1900 leta, ter nabavili motorno bri/.galno Kosen batier. 1970 leta je društvo kupilo nov gasilski avtomobil, dve leti kas neje pa so zgradili se dva požarna ba/.ena. S posodabljanjem opreme in orga m/iranost jo društva je narast alo tu di število članstva, tako da društvo sedaj šteje 107 članov. Ob tem jubile ju so razvili pionirski gasilski prapor in sicer pod pokroviteljstvom mla dinske organizacije /g. Brnik, svoje mu namenu pa so izročili nove gasil ske prostore. Zanje so opravili vet kot 27011 prostovoljnih delovnih ur. ^rednost celotne investicije pa je nu lijon dinarjev. K jubileju in uspehom je.v imenu OCIZ Kranj čestital Ivan Basej. predsednik gasilskega društva Xg. Brnik Jože Prostor pa sile v še m zahvalil za pomoč m sodelovanje Nov* prostore pa je odprl predsednik KS Brnik Ivan Stirri. .J Kuhai Pojoče harmonike na Krpinu | | I lastnosti poklica vojaškega staresine ter odgov arjal na njihova vprašanja. Kot jo bodoči oficir naše armade, ki se je že četrtič udeležil tabora, ocenil pozneje, lahko takšna prireditev najbolj celovito prikaže mladim zanimivosti vojaških poklicev in zaradi domiselne organizacije srečanja nekatere izmed njih usmeri vanje. Nadaljnji program tabora so uresničevali na devetih delovnih točkah. Opis pehotne oborožitve je pritegnil pozornost mladih krožku radovljiške šole. V njem je vključenih, kot je dejal njegov mentor Brane Pirih, od 25-30 učencev v petih in šestih razredov pa okrog 20 učencev sedmih in osmih razredov; vsi kažejo veliko zanimanja /a usposabljanje v obrambnih veščinah. Tabor, ki je mladim najboljša šola /a obrambo domovine, je letos v celoti uspel. To so potrdili tudi mentorji poveljujočih v štabu tabora Drago Rozman, Janko Stusek in Peter Zupan in ocenili, da je prireditev vsako leto bolj organizirana in kakovostna. Besedilo: S. Saje Slike: F. Perdan z boni za gorivo. \im. DELOVODJO z šl o! v no vzornega delavca i/ Termike je d- - .. . •ekrška predlagal za • ' ["delovodja zar idi predlagal zč ukrep. Prizadeti se je prc 'čiti in ko ga je n™ hotel >1 dovolj pod h spopada ni .prišlo. ker so čas prišli možje modrem, ki napotili na razgovor k vod Zli. JE VŽIG ■Fhv Tk'"' i nabral. ' .'V yt] inl Gb peci "('J0- so {[? očitno ni Ao««;-..... lUrjaCVbmn,l ' vsemi štirimi, so mu bili prisiljen, pomi,«- ti, S€ RAZKRINKAN sta n o v a n js KI mešetar Nii škofjeloški postaji milice se je zadnjič oglasil možak, ki se je pritoževal nad podnajemnico, češ da mu brska po predalih. Zadevo so razi skovli in ugotovili, da je možak znan špekulant s stanovanji. Že vrsto let namreč mešetari s podnajemniki, jim izdaja stanovanja, nato pa se z njimi tožari. preseljen svetnik iz neke kapelice na Bledu, kjer je d< 'lu leta domoval lesen svetnik, so fiel > noč nebeškega stanovalca ugrabili. Objestnoži so ga preselili na sredo ceste. Ker je tam ogrožal varnost, so ga morali umakniti. Za časno jo ostal na postaji milice, dokler se m vrnil v domačo kapelico. uprav ičkno jih je dobila A. A. iz Škofje Loke je minule teden prijavila nekega moškega, češ da jo je pretepel. Ko so miličniki zadevo raziskal., so odkrili, da fant ni bil edini, ki se je dekleta fizično lotil. A. A so namreč pogosto klati ž vse vrste moškimi, zato ni nič čudnega, če je kateri ljubosumen in jo z batinanu skuša spraviti k morali. njega aprila, naj bi si osumljenci protipravno pridobili precej denarja na račun svoje delovne organizacije. Tako naj bi Ertl oškodoval delovno organizacijo za 144.205 dinarjev, Kralj za 152.145 in Juvan za 152.230 dinarjev. Osumljen vlomov v šest avtomobilov Kranj 30-letnega Vinka Sedmaka iz. Ilirske Bistrice sumijo, da je neko noči sredi maja na dvorišču AMD v Kranju nasilno odprl šest avtomobilov m jih skušal spraviti v pogon. Pri tem je napravil za 20.000 dinarjev škode. 18. maja je Vinko Sedmak prišel v Kranj brez slehernih sredstev za preživljanje. Čez dan se je menda klatil po mestu, na večer pa je krenil proti zgradi AMD na Koroški cesti, ki ponoči ni zavarovana. Sedmaka sumijo, da jo v noči na 19. maj pri stavbi AMD preskočil železno ograjo, ki varuje pokrito parkirišče. Tam imajo delavci Uprave inšpekcijskih, služb parkirano zaklenjene avtomobile. Osumljenec naj bi vlomil v šest avtomobilov (sedmega mu tudi s silo 11,1 uspelo odpreti) in jih skušal spraviti v pogon tako. da je potrgal kontaktne žice. Pr i nobenem avtomobilu mu podvig ni docela uspel, saj ga je vselej izdal krmilni mehanizem, ki se jo zaklenil, ko so je zaskočila varovalna ključavnica. Kljub temu naj bi osumljeni napravil nekaj škode, saj se je z dvema avtomobiloma, ki ju je skušal pognati, zaletel, v enem pa je odmontiral radio, vendar ga navsezadnje ni odnesel. Ker njegovo početje ni imelo uspeha, je Sedmak poražen odšel. Ko so ga čez nekaj dni v Kranju prijeli zaradi klateštva, je priznal tudi kaznivo početje z noči na 19. maj. Za dejanje se bo osumljeni zagovarjal pred kranjskim temeljnim sodiščem. II SPV Ik Za večjo prometno varnost Kolesarske poti in kolesarji Promet jo v zadnjih desetletjih dosegel nesluten razvoj, človek pa si je pustil za nemotorni promet zelo malo prostora. Čimbolj so kraji urbanizirani in čim večji je promet, večje so nevarnosti v prometu, tem bolj so natančni predpisi za gibanje človeka. Kolesarji so skoraj izrinjeni iz. javnega prometa, ali pa se jim dopušča vožnja tudi v teh dokaj nevarnih okoliščinah. Kolesarskih stez ali drugih za kolesarje rezerviranih poti je izredno malo. nemalokrat pa si svoj prostor na ce-.sti ali pločniku delijo s pešci seveda tudi v bolj ali manj nevarnih situacijah. Zaradi prometnih težav, pomanjkanja parkirnih prostorov in omejene porabe goriva pa je na cestah vse več kolesarjev. Urbanisti seveda-prod časom na kolesarje niso dosti mislili, zato se kolesarske poti odvijajo ppnekje v povsem nemogočih okoliščinah; v bodoče bodo urbanisti morali upoštevati pri načrtovanju urbanih sredin tudi za kolesarje več prostora. Največje ovire in nevarnosti za kolesarje so tam. kjer se družita avtomobilski in kolesarski promet, kjer se mešajo kolesarji med pešce. kjer so ozke ulice, posebna nevarnost pa so seveda ovinki, klanci, avtobusna postajališča in mostovi, skratka povsod tam. kjer morajo kolesarji vozišče deliti še z drugimi uporabniki cest. Brez strpnosti med vsemi uporabniki cest, kadar se znajdejo na istih cestnih povi šina h. seveda ne gre, promet so brez sožitja ne moto varno odvijati. Na kolesih se danes vozi mlado in staro, v šolo ali na delo, vse več pa je tudi rekreativnih kolesarjev, ki posamič ali v skupinah kolesarijo in nabirajo kondicijo. Kolesarji so med najmanj zavarovanimi udeleženci v prometu, zato bi morali biti še posebej pozorni na naslednje: — otroci smejo voziti kolo brez spremstva, če so pri osnovni šoli opravili kolesarski izpit in se lahko izkažejo s kolesarsko izkaznico — na kolesu se ne sme voziti še ena oseba, če kolo za to ni posebej prirejeno; to velja tudi za vožnjo stoje na prtljažniku, kar pogosto počne mladina — kolesarji sicer radi vozijo vsaj po dva vštric, vendar pa takšna vožnja ni dovoljena, prav tako ne vijuganje po cesti, kot tudi nevarno prehitevanje oziroma ogibanje pešcev itd. — tudi kolesarji morajo pravočasno nakazati spremembo smeri z. roko — na kolesu ni dovoljeno prevažati tovorov, ki bi lahko ovirali varno vožnjo, še posebej velja to za poljedelsko orodje (grablje, vile, kosa) Poseben problem pri nezgodah, ki jih zakrive kolesarji, je tudi vinjenost. Na kolo se soda le trezen. Še najmanj nezgod povzroče s kolesi šolarji, ki so vešči vožnje in imajo kolesarski izpit. Mrak S SODIŠČA Brez trkanja v stanovanje Na pol leta zapora sta bila obsojena dva prodajalca tapiserij, ki sta na Bledu vstopila v stanovanje in v spalnici iskala vredne predmete in denar — Vzela nista ničesar, ker so ju prej odkrili Še bližnjega soseda, s katerim se srečujemo in družimo morda vsak dan, bi verjetno kaj čudno pogledali, če bi ga našli nepovabljenega sredi našega stanovanja. Kaj šele. če tam nenadoma zagledamo povsem tuje. ljudi, ki so očitno izkoristili našo nepozornost in ne da bi se najavili na ta ali oni med ljudmi običajan način, s trkanjem ali zvonjenjem ali z glasnim dober dan, vstopijo in se sprehodijo skozi naše stanovanje. Takšnih primerov, ko nenadoma odkrijemo v stanovanju tujca, ni ravno tako malo. Tudi na Gorenjskem od časa do časa odkrijejo skupino ali posameznike ali pare, ki pod najrazličnejšo pretvezo, kot iskanje pomoči ali pa prodaja.raznih predmetov, hodijo od hiše do hiše, in če je priložnost, pobrskajo tudi po tuji lastnini. Ni mogoče seveda trditi, da sta Urban J., star 35 let, in 20-letna Katica D. ravno s pretvezo prodajala.tapiserije tudi po gorenjskem. V marcu letos sta se znašla na Bledu in vstopila v hišo na Partizanski cesti. Vhodna vrata so bila odprta, zato sta stopila v hišo, na hodnik, vendar nista potrkala ali vstopila v kuhinjo, kjer je bila gospodinja, ki je takrat pripravljala kosilo. Vrata v kuhinjo imajo steklo z zaveso, tako da ju gospodinja, ki je imela prižgan radio, ni slišala. Vendar pa prodajalca nista stopila v kuhinjo, kjer bi že zaradi odprtega radia lahko pričakovala domače, pač pa sta se napotila raje v prvo nadstropje. kjer so spalnice, in tam na hitro pregledala po predalih in oblačilih, če bi bilo kaj vrednega. Gospodinja je ta čas stopila iz kuhinje v vežo. ko pa se je hotela vrniti, je opazila, da je prepih, saj so se . vhodna vrata hrupno zaprla. Zato se je namenila v prvo nadstropje, da bi odkrila odprto okno. Ni bila še sredi stopnic, ko je iz spalnice zaslišala neznane glasove, prestrašila se je in stekla nazaj ter poklicala moža. ki je delal na vrtu, in soseda. Tačas pa sta klice slišala seveda tudi oba nepova-bljenca v spalnici, zato sta prišla v vežo, kjer so se vsi skupaj srečali. Ko so domači pregledali spalnico, so opazili, da so bije moške hlače, poprej lepo zložene, zmečkane, kot bi nekdo iskal po žepih, v nočni omarici, kjer sta bili škatla ž računi in škatla z nakitom, pa je bil prav tako nered, vendar manjkalo ni ničesar. Senat temeljnega sodišča v Kranju, ki je konec maja obravnaval zadevo, je oba obtožena Katico in Urbana, spoznal za kriva poskusa tatvine in ju obsodil vsakega na pol leta zapora. Čeprav sta zatrjevala, da sploh nista bila v spalnici, pač pa sta bila le na drugi stopnici proti prvemu nadstropju, ko se je pokazala gospodinja, jima sodišče ni verjelo. Se posebej ne zato, ker sta bila za podobna dejanja, oba pred časom že kaznovana. To, da sta oba specialna povratnika, je sodišče štelo kot oteževalno okolnost, upoštevalo pa je tudi, da imata še rrtajhne otroke. L. M. kombivak Rokomet Olimpija prvak Kranj — Končano je tekmovanje v drugi ženski republiški rokometni ligi-zahod, kjer jo sodelovalo le sedem ekip. Naslov prvaka je brez težav osvojila ekipa Olimpije, ki je v 12 srečanjih osvojila 21 točk. Gorenjski ekipi Kamnik in Alples B sta končali s tekmovanjem na zadnjih dveh mestih. Vseeno so Kamničanke nekajkrat dokazale dobro igro in presenetile nasprotnice. Tako so v 8. kolu igrale neodločeno z ekipo Jadrana, v zadnjem 12. kolu pa so brez težav premagale ekipo Zagorja. Rezultati; — 8. kolo: — Zagorje : Alple.s B 2(»;13 (12:0), Kamnik : Jadran 14:14 (6:10), Metlika : Olimpija 14:17 (11:13). !). kolo. Kamnik : Olimpija 14:25 (7:11). Zagorje : Jadran 22:23 (15:14), Polje : Metlika 22:23 (14:13). — iu. kuio: Polje : Zagorje 27:24 (13:10), Metlika : Kamnik 22:14 (11:6), Olimpija : Alple.s B 29:18 (14:7); - 11. kolo: Jadran : Olimpija 21:26 (10:16), Alples B : Metli ka 25:22 (16:12), Kamnik : Polje 16:27 (7:13) 12. kolo Kamnik : Zagorje 26:20 (12:13), Polje : Alples B 39:19 (16:11), Metlika : Jadran 19:16 (11:7), Jadran ■ Polje 20:23 (13:12). Lestvica: 1. Olimpija 12 10 1 1 2. Metlika 12 8 0 4 3. Polje 12 7 1 4 4. Zagorje 12 6 1 5 5. Jadran 12 5 2 5 6. Kamnik 12 3 1 8 7. Alples B 12 1 0 11 259:181 243:206 294:212 232:216 197:221 204:292 194:314 J. Kuhar \ GLAS 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA Predtekmovanja za jugoslovanski plavalni pokal Triglav tudi tokrat v ospredju K KANJ — I.tU ni bazen v Kranju e dva dni gostil najboljše slovenske plavalke in plavalce (pionirje in člane), ki so se borili v predtekmovanju za jugoslovanski plavalni pokal. Ta tekmovanja so bila po vseh republikah, finale pa bo tokrat v bazenu Ilirije v Ljubljani. V teh dveh dneh se je za mostveno razvrstitev borilo nad sto dvajset slovenskih plavalk in plavalcev iz petih slovenskih plavalnih kolektivov. Čeprav sta bila tudi tokrat v ospredju brata Petrič iz. Triglava, pa so tudi ostali s svojimi rezultati pokazali, da so dobro pripravljeni za predstojeća domača in mednarodna plavalna tek movanja. Pri pionirkah se je izkazala domačinka Zala Kalan, ki je na 100 m krav! z 1:05.03 postavila nov republiški rekord za mlajše pionirke A. na 2IH) m delfin pa je s časom 2:34,34 postavila državni rekord za isto kategorije*. Izka zali sta se tudi klubski štafeti Triglava in Ljubljane. Ljubljančani so postavili republiški rekord v disciplini 4 x 100 m kravi. Kranjčani pa v štafeti 4x 100 m kravi. Kezuitati v posameznih disciplinah so bili več kot solidni, saj je moštvo Triglava zbralo dvatisoč točk vec kot lani v finalnem delu, ki so ga odločil: v svojo korist. To je še en obet, da bodo Triglavani tudi letos brez težav osvojili to najvišjo jugoslovansko plavalno lovoriko. Moštveni vrstni red — 1. Triglav I (Kranj) 32.214, 2. Ljubljana I 31.265. 3. Fužinar (Ravne) 30.004, 4. Ilirija (Ljubljana) 28.907. 5. Rudar (Trbovlje) 20.500. (i. Ljubljana II 21.100, 7. Triglav II 1<>.073. Rezultati — pionirji — 100 m kravi - L Milic (Ljubljana) 1:00.0. 2. Čeru (Fužinar) 10:3,22. T Drašler (Ilirija) 1:03.50, člani - 1. IX Petrič (Triglav) 50,50, 2. Bučar (Ljubljana) 50,50. 3. Ar-tič (Ljubljana II) 58.82, 100 m prsno — pionirji — 1. Samaluk (Ilirija) 1:14,37. 2. Pesjak (Fužinar) 1:20.38. 3. Nanut (Ljubijana) 1:21.00, člani — 1. Mejač (Ljubljana) 1:12.47. 2. A. .Jocič (Triglav) 1:12,58, 3. Sovine (Fužinar) 1:10.30, 100 m hrbtno — pionirji — 1. Oberstar (Triglav) 1:00.03. 2. Stopar (Ilirija) 1:11.40 3. Sluga (Ljubljana II) 1:17.89, člani — l.B. Petrič (Triglav) 1:03.37. 2. Drnac (Ljubljana) 1:04,39, 3. Pesičer (Fužinar) 1:04.73, HM) m delfin — pionirji — 1. Milic- (Ljubljana) 1:07.2.1, 2. Ceru (Fužinar) 1:07,52. 3. Obersnel (Ilirija) 1:10.31, člani - l.B. Petrič (Triglav) 1:00.30. 2. Hanžekovic (Ljubljana) 1:01,13. 3. Ambrož (Fužina*;) 1:03,09, 400 m kravi - pionirji - 1. Na nut (Ljubljana) 4:35,71, 2. B. Marenčič (Triglav) 4:37.33. 3. Obersnel (Ljubljana) 4:38.93, člani - 1.1). Petrič (Triglav) 4:07,74. 2. Bučar (Ljubljana) 4:10,18, 3. Giacomeli (Triglav II) 4:23.14, 4 x 100 m mešano — pionirji — 1. Ilirija 4:42,24, 2. Fužinar 4:54,23, 3. Triglav I 4:55,19. člani - 1. Ljubljana I 4:12,87 (klubski rekord SRS). 2. Triglav I 4:15,58, 3. Fužinar 4:21.21. 200 m prsno Vršiški tek Kranjska gora Turistično društvo Kranjska gora organizira 11. junija ob 10. uri vršiški tek. Start bo pred hotelom l.ek v Kranjski gori, cilj pa pri Fr-javčevi koči na Vršiču. Tekmovalci se lahko prijav ijo za vršiški tek od 14. ure naprej 11. junija v hotelu Lok. sprejemali pa bodo prijave moških od letnika 1042 in starejših, od letnika 1043 in mlajših, enako velja z.a ženske. Časovna omejitev je dve uri. razglasitev rezultatov pa bo ob 19. uri v hotelu l.ek. Startnina znaša 150 dinarjev. zagotovili pa bodo prevoz obleke na Vršič in tekmovalcem z Visita. I) S. — pionirji 1. Samaluk (Ilirija) 2.44.51. 2." Na nut (Ljubljana) 2:51.84. Pesjak (Fužinar) 2:50.80. člani — 1 A Jocič (Triglav) 2:37.21. 2. Mejač (Ljubljana) 2:38.27. 3. Šolar (Triglav II) 2:42.03. 200 m hrbtno — pionirji — 1 Obet star (Triglav ) 2:27.75. 2. Stopar (Ilirija) 2:33,07. 3. Brumen (Fužinar) 2:42.87. člani - l.B. Petrič (Triglav) 2:15.07. 2. Drnac (Ljubljana) 2:15.07. 3. Pesičer (Fužinar) 2:17.70 200 m delfin — pionirji — L Čer.; (Fužinar) 2.20.71. 2. Nanut (Ljubljana) 2:20.30. .•'».Obersnel (Ilirija) 2:29.07. člani — 11). Petrič (Trigiav) 2:11.08. 2. Hanžekovic (Ljubljana) 2:10.08 3. liernot (Ilirija) 2:17.02. 200 nt mešano — pionirji — 1. Samaluk (Ilirija) 2:32.00. 2. Ober-star (Triglav) 2:34.58. 3. Milic (Ljubljana) 2:35.25, člani — l.B. Petrič (Triglav) 2:41.18. 2. Kos (Fužinar) 2:34.58. 3. Milic (Ljubljana) 2:35.25. 1500 m kravi — pionirji 1. B. Marenčič (Triglav) 18:01.55.' 2Obersnel (Ilirija) 18:01.50. 3. Karadža (Fužinar) 18:32.00. člani 1. 1). Petrič .(Triglav) 15:58,25. 2. Bučar (Ljubljana) 10:50.02. 3. Giacomeli (Triglav II) 17:10.50. 4 x 100 ni kravi — pionirji — 1. Ljubljana 1 4:13.80. 2. Ilirija 4:14.04. 3. Triglav I 4:35.57. člani - L Triglav I 3:49.13 (klubski rekord SKS). 2 Ljubljana I 3:53.00. 3. Ljubljana II 3:58.50- pionirke — 100 m kravi 1. Kalan (T-iglav) 1:05.03 (rekord SKS za mL* pionirke A). 2. Polj ban (Ljubljana) 1:07.24. 3. Kmetic (Rudar) 1:07,43. članice 1 \vbelj (Ljubljana) 1:02.57, 2. Kosirnik ( Triglav) 1:03.57. 3. Alaut (Kudar) 1:00.77. 100 m prsno — pionirke 1 Pesi (Fužinar) 1:22.47.2. Vrhovnik (Ljubljana) 1:20.10, 3. Dolanc (Rudar) 1 ">0.57. članice 1. Sov ine (Fužinar) 1:20.71. 2. Puntar (Ilirija) 1:21.77. 3. Cvek ('Triglav) 1:23.74. 100 m hrbtno — pionirke — 1. Kop (Fužinar) 1:12,78, 2. Martinčič (Ilirija) 1:16,29, 3. Sovinšek (Triglav) 1:10.31. članice - 1. Alaut (Kudar) 1:11.12. 2. Kavčič (Ljubljana) 1:10.0") 3. Krasovc-č (Ilirija) 1:17,01, 100 m delfin — pionirke — 1. Kalan (lriglav) 1:13.83. 2. Mattersdorfer (Fužinar) 1:14.03. 3. Stegnar (Ljubljana) 1:15.05. članice — 1. Kavčič (Ljubljana) 1:09.25. 2. Kos (Fužinar) 1:09.70. 3 Bor ložnik (Triglav) 1:12,59, 400 ni kravi -pionirke — 1. Kus (Rudar) 4:50,84 (rekord SKS za ml. pionirke A), 2 Savin-sek (Triglav) 4:57.00. 3. Papež (Ilirija) 4:57.94. članice — 1. Kosirnik (Triglav) 4:43.00. 2. Avbetj (Ljubljana) 4:51.48. 3. Maltersdojlet (Fuz.inar) 4:54,13. t > 100 m mešano — pionirke — 1. Ljubljana I 5:07.82. 2. Triglav I 5:09,08, 3 Fužinar 5:10.05, članice — 1. Triglav 1 4:59,54. 2. Fužinar 5:00.20, 3. Ljubljana 5:00.90, 200 m prsno — pionirke — 1. Pesi (Fužinar) 3:01,45, 2. Vrhov.šek (Ljubljana) 3:07.04. 3. Kus (Rudar) 3:10.20. članice — 1. Puntar (Ilirija) 2:53.58. 2 Sovine (Fužinar) 2:53,03, 3. Cvek (Triglav) 2:50.50, 2tM> m hrbtno — pionirke — 1. Kop (Fužinar) 2:32.73. _>. Savinsek (Triglav) 2:39.20. 3. Martinčič (Ilirija) 2:41.52. članice — 1. Alaut (Rudar) 2:27.10. 2. Avbelj (Ljubljana) 2:43.19. 3. Cvek (Triglav) 2:43.30. 200 m delfin — pionirke — L Kalan (Triglav) 2:34.34 (rekord SFRJ za ml. pionirke A). 2. Stegnar (Ljubljana) 2:44.70, 3. Mattersdirfer (Fužinar) 2:49,80, članice — L Kos (Fužinar) 2:28,32. 2. Bor ložnik (Triglav) 2:32,34, 3. Herman (Ilirija) 2:39.07, 200 in mešano — pionirke L.Savinsek (Triglav) 2:41.18. 2. Silvester (Ilirija) 2:45.00. 3. Pesi (Fuz.inar) 2 48.87.-članice — 1. Kosirnik (Triglav ) 2 30.77. 2. Kos (Fuz.inar) 2:39.81, 3. Av bel,j (Ljubljana* 2:42.41. 800 ni kravi — pionir ke - L Kalan (Triglav) 9:54.44, 2 Kus (Rudar) 10:04.20. 3. Stegnar (Ljubljana) 10:28,20. članice - 1 Ko- rOVECAN VOZNI PARK NAŠIH SMl CMUKV - Pretekli teden se je noreča I vozni \m>k našim alpskim in klasičnim smučarskih reprezen tantom /a dvoletno uporabo jim je japonska torama S uhani dala ( a rman ,n Pni,ur Člana. Ključe jim je r.rocl zastopnik juponslc nidke Mi u no l'i či Mnrahe. (-dll) -,Eoto: \aca B,.ilj J sunik ( Triglav) 0:44.01. 2. Kavčič (Ljubljana) 9:59.50. 3. Pusov nik (Kudar) 10:01.00. 4 x 100 m kravi — pionirke — 1. Ljubljana 1 4:35.20. 2. Rudar 4:40.24. i. 'Triglav I 4:42.09. članice — 1. Ljubljana 1 4:33.40. 2. Triglav I 4:37,30. 3. Fužinar 4:37.75. ]> Humor Tek okoli Blejskega jezera Kotnik najhitrejši, Triglav drugi Bled — 89 tekačev iz domala vse Slovenije ie zadnjo majsko nedeljo nastopilo na teku okoli Blejskega jezera, ki sta ga pripravili Zveza telesnokultur-nih organizacij Radovljica in mladinska organizacija Bled. Gorenjski tekači. ki so prevladovali na tekmovanju, so osvojili pet posamičnih zmag — Jože Pungeršek iz. Lesc je zmagal pri pionirjih, Slavko Pesjak iz. Tržiča pri mlajših mladincih, Polona Pesjak iz. Tržiča pri mladinkah, Janez Sitar iz. Radovl jice pri veteranih B skupine in pri članih Milan Kotnik iz Radovljice, ki je med vsemi sodelujočimi najhitreje pretekel pot okoli jezera Za to je potreboval 18 minut in 35 sekund. Fkipno so imeli največ uspeha tekači Želez.ni-carskega atletskega kluba iz. Ljubljane, z minuto zaostanka pa se je za njimi uvrstila trojka kranjskega Triglava — Janez Fmek, Pavle Močnik in Marko Dovjak. Pionirji, mladinci in članice so tekli na krajši progi. Rezultati — pionirke: L Lampe (Olimpija), 2. Kotnik (Radovljica): pionirji: 1 Pungeršek (Lesce), 2. Matjašič (Ljubljana), 3. Zupan (Bled): mlajši mladinci: 1. Pesjak ('Tržič). 2. Teraž (Mojstrana), 3. -Komat (Gabrovka): mladinke: 1. Pesjak (Tržič). 2. Golob (Kamnik), 3. Jeršin (Olimpi ja): članice: 1. Mihalee (Domžale). 2. Frzetič (Kranj): starejši mladinci: 1 Robič (Hoče). 2. Hren (Grosuplje). '5. Miklav čič (Radovljica): člani: 1. Kotnik (Radovljica). 2. Vujasin, 3. Teraž (oba Ljubljana): veterani A: !. Groznik (Vič), 2. lT me k (Kranj), 3. Zerjan (Ljubljana); veterani B: 1. Sitar (Radovljica.). 2. Bartol (Ljubljana). 3. Fortuna (Krani): ekipno: 1. 7.AK Ljubljana. 2. Triglav I (Fmek. Močnik. Dov jak). 3. Radovljica I (Kotnik. Sitar. Kopač). 4. Tržič (Bohinjc. Močnik. Rozman), 5. Radovljica II (Gogala. ^ Miklayčič, Skumavc). Mladinska republiška rokometna liga Preddvorčanke delijo prvo mesto Kranj — Končano je tekmov anje v mladinski republiški rokometni ligi — skupina center, kjer je sodelovalo devet ekip. Mladinke Preddvora skupaj z igralkami ljubljanske Olimpije delijo prvo mesto, saj so v 10 srečanjih osvojile kar 24 točk. Propozicije tekmovanja pa v šestem členu druge točke pravijo. da morata RK Preddvor in RK oiimpija odigrati tretjo tekmo, ki bo odločala o prvaku skupine. V zadnjih nekaj kolih so bili v glavnem doseženi pričakovani rezultati. Tako je v 15. kolu Olimpija premagala ekipo Peka kar z. rezultatom 33:8 V 17. kolu so mladinke Dupelj smvilo v Kamniku, mladinke Olimpije pa v Kočev ju. Preddvorčanke so brez. težav odpravile tako v rsto Al plesa, kot'v zadnjem 18. kolo v gosteh. ko so v Dupljah osvojile točko. Rezu I tati 17 kolo — Preddvor : Alples 23:14 (14:4). Kamnik : Duplje 14:15 (9:0). Polje . Peko 18:8 (10:). Itav Kotov je .Olimpija 15:21 (0:10). zaostalo Iti. kolo: Peko Itas Kočevje 20:21 (10:9) 18. kolo: Olimpija Polje 24:18 (13:9), Peko : Kamnik zapisnik s tekme ni prispel Duplje : Preddvor 12:12 (3:5), Alples : Sentvid 25:12 (5:0). I .<\o v četrtek prizorišče področnega slovenskega nogometnega srečanja zu pokal maršala Tita. V tem slovenskem četiifinulneni srečanju se bosta srečala domači Triglav in Slovan iz Ljubljane. ki je s prvim mestom v slovenski članski nogometni ligi že postal nogometni drugoligaš. Nogometno moštvo Triglav je v odlični formi. Tosta pokazuli tudi srečanji \ osmini finala, ko so premagali Kutini ja i/ Trbovelj, in prvenstveno srečanje s Kovinarjem iz Maribora. I udi m suvanje mi Kranjčani odločili v svojo korist. Prav zaradi teli dveh zmag se v četrtek ob 17. uri nu stadionu Stanku Mln-lao ja obetu res zanimivo in kvalitetno srečanje. Domačini bodo lahko pokazali da /uduje /inuge niso le trenuten uspeh. I. juhi ja učni pa bodo branili u K led novegu drugoligušu. tih POSK BRODOMERKUR PKKTKŽAK NASPROTNIK KRANJ — Prva zvezna vaterpolski liga Triglav : POŠK Brodomerkur 9J ^ (3Ki. 1:0, 2:0, 3:4), lelni bazen, sodnil( Hebel (Zagreb), Petrovič (Beograd). Strelca za Triglav — M. Malavašičf Stanišič 3: za POSK Brodomerkur — Bebic Kaurlotto 5, Jav -.novič in Andrijic poj Milardovič 1. . Triglav — Perkovič, Kuhar. Jerraai Sirk, Stanišič, Svare. Stariha. Z. Malt vasič. Kosi. M. Malavašič. Rakov« Naglic. POSK Brodomerkur — Bratić. Ka vačevič. Polic. Gabrilo. Bebic. Milardfl v ic, Jovanovič. Sušak. Kaurlotto. Tu dor. Anrijič, Jokic. Gostje iz Splita, ki se borijo za visfl kt) mesto na letošnjem prvenstvu, s« bili premočan nasprotnik za Kranjč* ne. Triglavani so bili gostom enako vredni le v začetku srečanja. V pn?* stalili treh četrtinah pa so jih Splitča« povsem nadigrali. Kot smo videli, je t* to z.a goste le težji trening. Gole so lahko dosegli skoraj iz. vsakega napada, a največ jih je dal reprezentant Bebiba-, ki je bil z.a domačine nerešljiva ugart ' ka Kranjčani niso igrali slabo, golestl dosegla Malavašič in Stanišič. a ven dar so doživeli visok poraz. D. H u mer Četrti Elanov šahovski turnir Begunje — V nedeljo. J9. junija, berv športno rekreacijskem središču v Begunjah četrti Flanov moštveni šahovski turnir. Če bo slabo vreme, bo tek movanje v Kazini na Bledu (nasproti hotela Park). Nastopijo lahko ekipe krajevnih skupnosti, delovnih organizacij, jugoslovanske ljudske armade, športnih društev, šahovskih sekcij in drugih organizacij ali skupnosti. Sestavljene so iz štirih igralcev ne glede na šahovski naziv ali kategorijo. Vsaka ekipa mora prinesti na tekmovanje dve šahovnici in šahovski uri Prva tn moštva na turnirju prejmejo praktične nagrade v'v rednosti 10 tisoč dinarjev Prijave z vplačilom 400 dinarjev za ekipo sprejema prireditelj, šahovska sekcija Klana, še pol ure pred pričetkom tekmovanja — do pol devete ure T. Benedičič Finale APŠ SUI K KANJ — Jutri ob 10. uri bo na Stadionu bratstva in enotnosti v Novem mestu finalno tekmovanje atletskega pokalu Slovenije za srednje šole usmerjenega izobraževanja. V 14 disei-plimth se bo pomerilo po 12 najboljših fantov oz. deklet z devetih področnih prvenstev. • Gorenjsko I »odo zastopali predstavniki treli šol: Pivk - 1000 m. Rejc -višina in Culig - krogla (SC Iskra Krani). Kudež - 100m in Baričeva - j krogla (Gimnazija Kranj) ter Kukovi- j ( " 1000 m in Čopova — 100 m (SC j p/ s kolja Loka). : -K. , j 'o. V. „URKftELGOtf^ Z suPEBMftBKET 1ESEH 7. JUNIJA 1983 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE ILO JE POUČNO, RIJETNO IN VESELO REČANJE L' blianska banka. Temeljna banka Gorenjske vsako leto ob zaključku šolskega leta orga-'U a srečanje mladih varčevalcev, ki delajo v šolskih hranilnicah na gorenjskih osnovnih in srednjih šolah ter njihovih mentorjev. Letos je bilo srečanje v Begunjah, kjer so si mladi varčevalci najprei ogledali Elan in muzej, vrhunec srečanja pa je bil piknik z zabavnim pro-v katerem sta sodelovala tudi poznana gorenjska športnika Darjan Petrič in Bog-darTfslorčič prišel pa je tudi Andrej Šifrer in zapel nekaj svojih najbolj uspelih pesmi Bilo je r veselo in prijetno, in mladi varčevalci so se pozno popoldne razšli zadovoljni, veseli in srečni. /© ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske, Kranj ISKRA TEMSMATIKA „ Industrija za telekomunikacije in računalništvo _ ^ Kranj, n. sol. o. kadrovske zadeve TOŽI) Tovarna perifernih na- K°min'telekoniunikacijskih terminalov javlja prosta de.a in naloge /P ljubljanska banka LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske Kranj, n. sub. o. JLA 1 Objavlja po sklepu delavskega sveta z dne 30. 5. 1983 javno licitacijo za prodajo naslednjih sredstev sklada skupne porabe: - RADIOAPARAT z izklicno ceno 1.000,00 din - DVOJNI KAVČ 6 komadov, z izklicno ceno 3.000,00 din Licitacija bo v torek, 15. junija 1983 ob 14. uri na pokritem parkirišču nove poslovne stavbe Ljubljanska banka, TBG Kranj, JLA 1. Osnovna šola MATIJA VALJAVEC Preddvor Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge - UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu od 1.9.1983 dalje) Pogoj: PA - SNAŽILKE na podružnični šoli Olše-vek za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom, poskusno delo je 2 meseca - POMOČNIKA KUHARICE v vrtcu Preddvor za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: - PKV ali KV. poskusno delo 2 meseca Prijave / dokazili pošljite komisiji za delovna razmerja v 8 dneh po objavi razpisa. DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA Preddvor Svet Doma objavlja prosta dela in naloge 1. FIZIOTERAPEVTA 2. STREŽNICE - 3 delavke Pogoji: pod 1. — višja šola za zdravstvene delavce, — smer fizioterapija, pod 2. — osemletka. Ostali pogoji: — smisel za delo s starostniki, — poskusno delo 3 mesece Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Možnost reševanja stanovanjskega problema. Rok prijave, z ustreznimi dokazili je 8 dni po objavi. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v 15 dneh po objavi. SKEDNJA TEKSTILNA IN OBUTVENA ŠOIA Kranj Odbor /a delovna razmerja in varstvo pri delu ponovno objavlja naslednja prosta dela in naloge: /a nedoločen čas 1. POUČEVANJE MATEMATIKE 2. POUČEVANJE FIZIKE 3. POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V TEKSTILNOKEMIJSKEM PROGRAMU 4. POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJSKEM PROGRAMU 5. POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V OBUTV ENEM PROGRAMU (i. POUČEVANJE VARSTVA PRI DELU Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L in 2. — pogoje, ki jih je določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, pod 3. — inženir tekstilne tehnologije. pod 4. — inženir konfekcijske tehnologije ali inženir tekstilne tehnologije z. ustrezno prakso, pod 5. — inženir usnjarsko predelovalne tehnologije ali obutveni tehnik s 5 leti delovnih izkušenj v obutveni stroki, pod (5. — diplomirani inženir naravoslovne smeri in strokovni izpit iz varstvu pri delu za določen čas (šolsko leto 198.5/84 — zaradi prehoda na usmerjeno izobraževanje) 1. POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA 2. POUČEVANJE KEMIJE 3. POUČEVANJE TEKSTILNIH TEHNOLOGIJ 4. POUČEVANJE PRAKTIČNEGA POUKA V KONFEKCIJSKEM PROGRAMU 5. POUČEV ANJE TELESNE VZGOJE (od 1.9. 1983 — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod L, 2. in 5. — pogoje, kT jih je določil strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje, pod 3. — diplomirani inženir tekstilne tehnologije, pod 4. — inženir tekstilno konfekcijske tehnologije ali inženir tekstilne tehnologije z ustrezno prakso. Kandidati naj prošnje z dokazili o izobrazbi pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Srednja tekstilna in obutvena šola Kranj, Staneta Žagarja 33. Obvestila o izbiri bodo kandidati prejeli v 20 dneh po preteku roka za zbiranje prijav. S. STRAN GLAS „MOSTNEGA INŽENIRJA VA,lIN višiešolska izobrazba (višja tehniška varnostna Pogoji: - J", j • _ 4 leta ustreznih delovnih izkušenj. __ znanje tujega jezika, __ 0pravl.jen strokovni izpit iz varstva pri delu •nu-nVNA SODELAVCA 2 STKUlvi'v i^tivnem rayvoju (eiefonskih aparatov in gar- za cte»a v 1 # nitur __ MSOkošolska izobrazba elektrotehniške smeri -Pog«i,: elektronika ali telekomunikacije, _ znanje tujega jezika, zaželene so ustrezne delovne izkušnje, kandidate brez. prakse pa bi zaposlili kot pripravnike • ' lene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev kandidati »"J JJ^jih plovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na na-ikuit u. Cankarjeva. 13.1rfic^ ca m KRAVO s prvim teletom ali "«dnia'vas 1». Golnik. }c,o pisarn OFSKT STROJA * Telefon 064-00-338 Cim PRAŠIČKE, težke od 2.) do n mlado KRAVO s teletom ali jalovo. Visoko 5 Šencu.^ Mno prodam rabljeno OPEKO • .n k ovc i*. v dobrem stan u^cena •Cšoru. Informacije .po tel. 2HH2 Srn 8 tednov stare **UJSK,': Oman. Zminec 12. Škofja Loka^ i m TRAKTOR . Hosemčar 1 z vitlom, moč 5 ton m NAKLA Cario Pesthi«. Franc Jurcic. Dok ' 'T tki FVIZOR mini-rama ^dv^^\-enaa.OO()dmnDra- r-r.c. UL Tončka Dezmana^b. 4iam OBRAČALNIK za kosilnico J wna 10.000 din. Jože Gorenc Goj om motorno N] M2« Prodam ! kub. m smrekovih DESK. Sp. Bosnica 134 5523 Prodam prvovrstne smrekove PLOHE. I luie 33. Kranj 5524 Pot eiu prodam holandski ŠOTOR za } doti oseb. Telefon 74 1)42 5525 l godno prodam nova VRTNA KRILA. hrastov furnir — lužen. Intormaei je po tel. 47 200 — int. 21 5520 1'godno prodam HO basno klav irsko HARMONIKO in HO sistem elektri-ene zeleznice s transformatorjem. cena po dogovoru. Telefon 70-401 od 7. do ir>. me 5527 Prodam švedski LAK. Telefon 83-402 5528 Prodam dv e OKNI termoton z roleto, velikost 100 v 140 in balkonska VRATA z. roleto, velikost HO x 220. Telefon 0H-291 5529 Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE. primerne za rejo. Stanonik. Log. i). Školja Loka 5530 Prodam zložljiv globok in športni VOZIČEK, kombiniran z. avtosedežem (modri žamet). ZIBELKO. STAJICO, chico STOLČEK. HOJICO in nahrbtnik za dojenčka. Telefon 004-68-337 po 10. uri 5531 Prodam OSTREŠJE za fasado. 1 av t a Šaljaj. Breg ob Savi 60. Mavčiče v 5532 t'god no prodam armaturne MREŽE. Telefon 74-92(5 5533 Poceni prodam GRAMOFON senaten (brez ojačevalca). Ogled vsak dan od 10. do 18. ure. Britof 272. Kranj 5534 Ugodno prodam ZAJČJE KLETKE. Anton Mencinger. Ribno 100/C, Bled Ugodno prodam RADIO HI-FI ste-reo. Ogled v popoldanskem času. Ko-mič, Tončka Dežmana B. Kranj 5560 Prodam rabljene kuhinjske ELEMENTE in dva ŠTEDILNIKA: gorenje (rabljen. 2 plin. 4 elektrika) in iskra eo-rona. nov. nerjaveč (2 plin, 2 elektrika). Telefon 064-23-390 od 16. do 20. ure 5561 rMi> C.RADIS LJUBLJANA . ?oZD LESNO ind. OBRAT ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge 1. planiranje tehnlška šola lesne stroke z Pogoj: - dokončana iakufaJami. poskusno delo traja 2 meseca »avi ianje visokotlačne kurilnice 2. UPKAV v , £.nia s tečajem za upravljanje šnjami. poskusno delo traj4 1 mesec. , VAHTEVNA MIZARSKA OPRAVIL 3. ZAH *r,VI „ .,;„.„ čola lesne stroke s b mesečni-Pogoj: - POSKUS,., delo traja . m6S jC . - s iiolnim delovnim časom. Intere- * - ^ pi-ene^nnua^ tt. 6. ,983 na haslov Gradiš, ---- KOVINAR JESENICE k^SSe ® nizke gradnje Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge ,ND,VIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD » Za d0^rJopoleg Z zakonom določenih pogojev izpolnjevati 'andidati ^ pogoje: 'naslednje J^°radbeno šolo in 3 leta delovnih izkušenj v stro- kfalTaJ jQ tehnično gradbeno šolo in 5 let delovnih izku- da imajo sreu j šenj v str°ks,tvarjalen odnos do poglabljanja samoupravljanja. ___ .aonic w »rilnženimi dokazili ( Trgovska in gostinska 1)0 ŽIVILA KRANJ TOŽI) DELIKATESA KRANJ objavlja prosta dela in naloge , KUHARJA 1- n ,i*»lnčen cas za v kl hin.ii 2" <£ločen in nedoločen cas) (za ----- . o nbiavliamo na podlagi kadrovskih potreb ! sta delu 'n• ^e Pelikatesa nu Maistrovem trgu v Kranju. Sobo-I 'jhinJi ^^n nedelje so proste. J*popoldan »' . W . L, šola kuharske smeri, poskusno delo 2 meseca, kd l - go^a Šola. poskusno delo 1 mesec. |>klo 252, ^ konitem rok«. Veščem ____ lVod.im razločljiv DVOSED ,io um m< *:; I.; i m ula< 'i jsk< i PEČ eliiul 2. Bliskovit . Zii. Bitnie 1. Zabnica 5522 Ugodno pn.dam .JEDILNICO B2 Brest Cerknic a' . Mojca .Jukic. Stosiče-va . Kranj. r'r>,>2 Prodam mlade, rjave lAKKKL hi ses. Pepea Piv k. Loka 9. Tržič. tel. 50-200 5503 Prodam smrekove PLOHE in 200 kv. m smrekovega OPAŽA (10 cm). Partizanska 17. Kranj 5504 Prodam vprežnega VOLA. Tončka Štular, Paloviče 7. Tržič 5505 KUPIM Kupim OTROŠKI VOZIČEK »mare-lo«. \*odnik. Zlato polje 12, Kranj 5536 Kupim v dobrem voznem stanju MO-TOKl'I.TIVATOR 14 KM. PRIKOLICO s kardanom in- KOSILNICO alpina. Stojan Štucin. Pristava 2/A.Tržič 55.^ IZBRALI SO Zlk. VAS VOZILA Pri MERKURJU v Kranju (zraven Jelena) so po dolgem času spet dobili v prodajo elektnčne verižne žage Black & Decker Vsestransko so uporabne in zadoste vsem domačim potrebam. Cena: 11.100.00 din Prodam 4 malo rabljene AV'I^O- 1 »LAŠČE 165 x 13 radial od lade, po polovični ceni. Telefon 21-H48 5411 Novejši avto ŠKODA LS, ohranjen, ugodno prodam. Pristov. Vrba 18, Ži- rovnica 5284 Prodam ZASTAVO 750. Sp. Luša — Gozdni center. Selca 5538 Prodam avto GOLF. letnik 1978. Ro-tar, Tržič, Bečanova 10 5539 Ugodno prodam FORI) ESCORT, letnik 1970. neregistriran. Rajko Kekič, G radni kova 2, Kranj 5540 Prodam avto GOLF JL, 4 vrata, letnik 1979 — oktober. Smladniška 46, ČirCe — Kranj 5541 3 GUME good-year - 155 SR 13. prednje in zadnje KOLO za APN-4, prodam. Kranj. Stražiška H 5542 Prodam av to GOLF JGL, letnik 1981 — maj. prevoženih 35.000 km. bordo barve. Rado Zupan, KroDa 10 5543 Prodam LAND ROVE RJA in ZMAJA. Informacije popoldan po tel. 064-28-147 5544 Prodam ZASTAVO 750 lux, dobro, ohranjeno. Jože Odar, Studor 30, Srednja vas v Bohinju 5545 Prodam prve in zadnje LUČI, MASKO in okrasne »lajšto« za AUDI 80 G L. cena 15.000 din. Boris Tutič, Hruši-ca 61, Jesenice 5546 Prodam JUGO zastava 45. ietnik 1982. Informacije po tel. 034-63-406 od 18. do 19. ure 5547 Prodam motor in menjalnik za fiat 126, motor in menjalnik za Z-750 in menjalnik za OPEL REKORD ford 17 M itd .. . Ugodno prodam tudi ZASTAVO 750 lux, letnik 1976 spredaj ka-rambolirano. registrirano in »KATR-CO«, 'etnik 1974. neregistrirano, vozno ter motor JAVVA 350, letnik 1979. Anton Kokai. Tomšičeva 93, Jesenice STANOVANJA ( Zamenjam dvosobno STANOVANJE v KS Vodovodni stolp za trosobno. Ponudbe pošl jite na »Glas« pod šifro-Trosobno 5472 Prodam dvoinpolsobno STANOVANJE. 71 kv. m rui Planini v Kranju. Ponudbe pod 245 M ali telefon 061-575-122 5549 Iščem SOBO v najem. Franci Potočnik. Partizanska 47. Škofja Loka 5550 Nujno potrebujeva manjše STANOVANJE na relaciji Bled —Kranj. Telefon 064-75-865 ' 5551 ZAPOSLITVE_ Zaposlim KV KIJUČAVNIČARJA Pekla j. Pusta I 46/A. Škofia Loka 5479 , ŠIVILJSTVO KI.AKOCAR. takoj zaposli dve delavki, ki imata veselje do šivanja. Telefon 45-316 ' 5481 Kava bar »KAVKA« - Takoj zaposlimo KV NATAKARJA. Sobote(nede-lje in praznike zaprto. Telefon 23-972 » 5483 Ce ste nezaposleni in nimate sredstev za ureditev lokala, veselilo pa bi vas delo pri oblikovanju in izdelavi otroških oblačil, ter imate za to potrebno strokovno izobrazbo, me pokličite po tel. 28-976 v sredo. H. fi. 1983 d 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure 5553 OBVESTILA__ GRADITELJI! Nudimo vam kvaliteto, ugodno ceno in hitro izdelavo kompletnih načrtov za vse vrste gradenj. Telefon 061-322-502 5554 SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, tapi-sona in itisona: čistim zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 15. do 20. ure 5555 POSESTI Prodam novo visokopritlično stanovanjsko HIŠO z urejenim vrtom na Trati pri Škofji Loki za 4 milijone din, vseijivo po dogovoru. Informacije po tel. 62-630 5552 POZNANSTVA Upokojenec (60). prispeva k skupnemu gospodinjstvu pri zdravi inteligent-ki 20 tisoč mesečno in tudi več. Pogoj: hiša v naravi ali na podeželju. Šifra-Dobrota in mir tra jno 5496 Nevezan (38), s stanovanjem in avtomobilom, želi spoznati dekle visoke postave, brez predsodkov, do 33 let, voznico, za skupen dopust na morju. En otrok ni ovira. Šifra: Dopust 5556 OSTALO Zaradi varnosti je prepovedana nadaljnja uporaba skednja in spodnjih prostorov pri hiši v Lahovčah št. 10. Cerklje 5557 Potrebujem OBIRALCA vrtnih jagod, dopoldan in popoldan. Marija Su-šteršič. Šenčur, Mlakarjeva 75 (Planjava) 5558 BOŽNAR Jože ml. — preklicujem, kot neresnične vse besede, ki sem jih 8. 3. 1983 zvečer govoril v gostilni na Vidmu v Poljanah o MEZEG Antonu in PO LAJ NAR Zinki 5559 ČESTITKA Iskrene čestitke IGORJU BONCLJU iz Britofa pri Kranju za osvojeno zlato medaljo' na 16. festivalu avtokleparstva omladine Jugoslavije v Bugojnu. 29.5. 1983. Želimo mu nadaljnega uspeha. NJEGOVI DOMAČI 5493 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega ata, brata in strica Valentina Kremžarja st. upokojenca iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena so-žalja, darovano cvetje in drugo pomoč. Iskreno se zahvaljujemo Kliničnemu centru (Neurokirurgiji — intenzivna nega) za lajšanje bolečin v času zdravljenja, OOS Iskra — TOZD Vzdrževanje, OOS IMP — TOZD O." V. Ljubljana, GD Primskovo, RK Primskovo, duhovniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Obrtnega združenja iz Kranja ter vsem, ki sta nam na kakršenkoli način pomagali v težkih trenutkih. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA VSEM, KI STE GA V TAKO VELIKEM ŠTEVILU POSPREMILI NA ZADNJI POTI! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Kranj, 7. junija 1983 ZAHVALA Ob smrti dragega moža, očeta in brata ALOJZA ŠTROSA borca NOB, nosilca več odlikovanj, iz Stare Fužine v Bohinju, ki smo ga pospremili na zadnjo pot v ponedeljek, 30. maja 1983, se zahvaljujemo odboru Zveze borcev Bohinj, dr. Hribarju, dr. Zajcu iz Zdravstvenega doma Bohinjska Bistrica, osebju Bolnišnice na Jesenicah, osebju Kliničnega centra v Ljubljani, dr. Ravnikarju, dr. Stanovniku, dr. Friču, sosedom in prijateljem za pomoč. ŽALUJOČI: žena Marija, sinova Franc in Janez, Ladi in Milena, brat Franc, sestre Ivanka, Malka, Minka, Fanika in drugo sorodstvo Bohinj, Kranj, Ljubljana, 31. maja 1983 Pozdravljeni, bratje Srbi! Pomagajmo Zlata selekcija nedeljskega igra tekmo v Kranju 10. junija ob 20. uri — Meti nasprotniki bodo znani televizijci in sportaiki ter alpinisti — Izkupiček je namenjen Zaplotnikom Veliko Slovencev se se spomni 13. maju 1979. leta ko smo Jugoslovani osvoji-b najvišji \ t li svetu Neje Zuplotnik m Andrej Štremfelj sta takrat prva od naših „o nanovo preple/an. smeri pr.šla na BH48 metrov na vrh Zemlje. Nas..Gorenj«, e takrat preveval prav. patriotski duh. saj sta bila na vrhu dva masa Kaj sele Kiank ane z Nejcm m Andrejem je bil na Kveres u ves Kranj. Takrat.pa ud, ob ostalih uspehih Nejca Zaplotnika. smo več krat reki. »NasNe^ Kra^ » punosn. smo b.h da imam«) njega, svetovno znanega alpinista, prav v Kranju. ' Sa, smo pomagal, alpinistom, da s« lahko nizal, uspeh za uspehom, da je Ne jc . svom t.. osen,tisočake .n številne gore m stene doma m v svetu, bitko z doma o da m , in z vsakdanjimi problemi pa je Ne.,v seveda boril sam z ženo. / p M Ne C a ne bo ver z gore. z njegovega nesojenega četrtega osemtusoca-, J, , 1 ' , . ,„w) , inrTU urami v grobu, ki mu ga ,e izkopal plaz ie-ka Manusluja ( '-rf. ."^a i/aplotn i ki so ostal, brez atija4n nekdo jim du m kamenja aprila letos J " 1 ™ vrnit, luhko pa omilimo borbo s tež* sedaj mora pomagali Atija m n > Pokažimo se patriote, vam,, problemi m /ahtevjun,. k. j I m « J ni y ampak za po- Krunjcum m Gorenjci, tucu zuuj, ko m« k moč sočloveku selekcija Nedeljskega, nogometna ekipa, ki bo v I lako ic sklenila tudi /lata s .k Zap|0tnikom. Nasprotniki Zlate' Kranju igra. , t,k.no, izku, č ek . .na^CuiJ, Branko Maks.movič .. )in se eki ije bodo olev.ziu , < Ales Slak Petrič in drugi. Igrali pa bodo „„hov. goslje Andrej S.l.oi, j.m K viki Grošelj, Borut Bergant tudi alpinisti. ne|b strani zaukajo mladeniči v gorenjskih narodnih nošah, ko malčki tam v sprednji vrsti vzneseno mahajo z zastavicami in se oglasi se pesem iz mladih grl, vidim, da nas sprejem res ne bi mogle biti lepši Že so tu prvi srbski gostjo, ki jih pričakujejo njihovi gostitelji iz Škofje Loke, iz. Poljanske in Selške doline, izpod Blegoša. Kam vse ni se-^la tujčeva roka in razdirala domove ! v Šank so pripravili Škofjeločani tam ob strani, da bod' svoje goste najprej odžejali, kajti takšnole 17-urno potovanje po vročini te izsuši. Potem jih bodo pozdravili kot znajo najlepše in najboljše. Kajti ne prihajajo k nam vsak dan tako dragi gostjo. Neslišno, kot je prišla, se KOZAKA počasi odmika in potem zažene kolesje proti Kranju. Tudi tu množica. Množica pionirjev in mladih. Vse se zdi modro belo in rdeče, kot naše zastave. Tisočeri pozdrav iz mladih src. Kot bi se prav vsa kranjska mladina zgrnila na peron. Tudi tu pesem, glasba. Prisrčni pozdravi, stiski rok, objemi prijateljev. Na vlaku so ostali zdaj gostje, ki so namenjeni v Radovljico in okolico ter na Jesenicah. V Kranju so izstopili gostje Kranjčanov in Tržičanov. Solze imajo v očeh ti, ki izstopajo, in ne morejo se jih ubraniti tudi ti iz Brusa, Va-ljeva in od drugod, ki se bodo peljali še nekaj postaj naprej. Veličasten sprejem, predvsem pa nadvse prisrčen! Enako je v Radovljici, kjer goste prav tako pričakuje godba na pihala, Tiho. skoraj neslišno je na škofjeloške železniške tire zapeljala temne modra lokomotiva KOZARA, ena tistih, ki so včasih vozile Titov modri vlak. Že nekaj let pa jih zaprega.jo v vlak. ki zbližuje stare prijatelje, se več kot prijatelje, brate Srbe in Slovence, v »Vlak bratstva in enotnosti«. Vedno se bujim, du ne bono znali starih prijateljev sprejemati tako, kot to znajo bratje Srbi, kadar jim v luk pripelje njihove Slovence v go- I.iJjunu Nvnadovie — Tomič iz Valjeva je prišla v Kranj k Pul-dennanovim skupaj s sestro, c mamo od hčerinega moža, Makedonka, sestro Milico in 11-letnim vnukom Madom: »lepo je kot vedno! Četrtič sem že pri vas. Vsakič nas sprejmete prisrčno, ljubeznivo. Tudi vreme nam je tokrat naklonjeno. Le, žal, vsakič koga ni več med nami.«