Smolle ostro kritiziral stališče Zahoda in tudi Vranitzkega
Smolle je Zahodu očital, da se s „primernimi izgovori“ izogibajo priznanju Slovenije in Hrvaške. „Prav tako niso znali oz. niso hoteli spoznati krivde jugoslovanske vojske v številnih spopadih s Slovenijo in Hrvaško," je dejal Smolle.
Kritiziral je tudi zveznega ministra Franza Vranitzkega, ki je v sklopu priznanja izjavil, da bi priznanje Slovenije in Hrvaške povzročilo še hujše vojaške spopade v Jugoslaviji. Smolle: „Ker je jugoslovanska vojska vsega zmožna, napasti tudi sosednje države, se je Avstrija v smislu „samozaščite“ odrekla priznanju. Sovražno razumevanje med Srbijo in Avstrijo se tudi ob priznanju ne more bolj zaostriti!“
•	Busek: premalo in prepočasi
Predsednik ÖVP dr. Erhard Busek je ta teden v Celovcu dejal, da si je Avstrija prepočasi in premalo učinkovito prizadevala za priznanje Slovenije in Hrvaške. S tem v zvezi je ostro kritiziral koalicijskega partnerja SPÖ.
•	Kmečkozborske volitve 1. decembra
Sprva bi morale biti kmečkozborske volitve 17. novembra 1991. Po spremembi volilnega reda (kjer so zopet odpravili volilno pravico upokojenim kmetom in volitve v krajevne kmečke svete) je Deželna vlada določila 1. december 1991 kot volilni termin.
•	Škofija prosi za pomoč Hrvatom
Krški škofijski ordinariat poziva vse katolike v deželi, naj pomagajo po svojih močeh prizadetim hrvaškim družinam, ki trpijo zaradi nasilja vojne. Predvsem naj bi katoliki podpirali organizacije, kot Karitas. Nujno potrebne so trenutno denarne in gmotne podpore ter stanovanja ali sobe za begunce. Škofija poziva, naj katolikov ne vodi strah pred tujim, ampak ljubezen do bližnjega!
Otto Schulmeister v Tinjah
DEVET LET DO LETA 2000
Katoliški dom prosvete v Tinjah vabi na predavanje, ki
bo v soboto, 28. septembra, ob 19.30.
V Evropi so zidovi padli, ljudstvo vzhoda zopet upa v prihodnost: ljudstvo zahoda jo razume kot sedanjost, grozi nek razredni boj med vzhodom in zahodom . . .
Predava prof, dr. Otto Schulmeister.
naš tednik
LETO XLIII. Številka 39 Cena 8,— šil. CIO din) petek, 27. septembra 1991
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenturt/Poštni urad 9020 Celovec
Dvojezični krajevni napisi: Haider zahteval protest pri Zvezni vladi
Dr. Grilc:
Pred 10. oktobrom skušajo nekateri krogi
zopet mauipuirati z javoostjo
Namestnik deželnega glavarja in šef svobodnjakov dr. Jörg Haider je ta teden v okviru seje koroške vlade načel vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Trdil je, da koroški Slovenci zahtevajo postavitev dvojezičnih krajevnih napisov v 800 krajih. S tem v zvezi je Haider zahteval, naj koroška Deželna vlada protestira pri Zvezni vladi.
Vsako leto znova . . .
. . . pred 10. oktobrom napnejo svoje strune na Koroškem že znani krogi. Letos so s prvo temo
—	meja med Slovenijo in Koroško
—	kar krepko pogoreli, celo Kleine Zeitung je smatrala to debato kot odvečno in nesmiselno. Zdaj so se spomnili krajevnih napisov in skušajo zbuditi duhove in ljudi, ki so pred časom tako vneto sodelovali pri „Ortstafelsturmu“. Toda vse kaže, da tudi ta Haiderjeva provokacija ne bo dosegla zadostnega odmeva, kar je ponoven dokaz, da sta čas in razvoj že zdavnaj prehitela KHD. Si-Ku
Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevž Grilc je Haiderjeve izjave ostro obsodil kot manipulacijo, ki nima para. Dr. Grilc: „Pred 10. oktobrom nekateri znani koroški krogi skušajo provocirati. Organizacije kot KHD lahko preživijo samo s pomočjo konfrontacije. Ker so pogoreli glede vprašanja meje med Slovenijo in Koroško, očitno trenutno iščejo druge teme.“
V poročilu Zvezne vlade o manjšinah je objavljeno stališče obeh slovenskih organizacij, ki sta mnenja, da so na Koroškem le v 91 krajih dvojezični krajevni napisi, kar je premalo, saj je na dvojezičnem ozemlju skupno 800 krajev. Dr. Grilc: „Za tem stališčem tudi stojimo, kar pa še ne pomeni, da Slovenci zahtevamo napise v vseh krajih. Haider s svojimi izjavami manipulira z javnostjo in to goto-
vo ne slučajno.“
Deželni glavar dr. Christoph Zernatto je sicer dejal, da v tem vprašanju ne vidi nobene nujnosti za nadaljnje korake. Vodju Deželnega urada, dr. Ralfu Unkartu, pa je dal nalog, naj do naslednje seje (ki bo prihodnji torek) pripravi ustrezno poročilo.
Dr. Grilc pa je dejal, da bo treba vstopiti v pogajanja o spremembi celotnega zakona o narodnih skupinah.
Nov avtobus za 60 mladih nogometašev
Zveza slovenskih zadrug je s svojima eksport-import firmama tokrat podprla najmlajše nogometaše SAK. Letos v štirih moštvih naraščaja tekmuje skupno 60 mladih nogometašev, ki se bodo zdaj lahko vozili v varnem, predvsem pa v jesenskem času tudi toplem avtobusu. Pri predaji je bila direktorju ZSZ dipl. trg. Jožu Haberniku izrečena prisrčna zahvala; obema zvezinima firmama Car-impexu in Intermercatorju, zavarovalnici Donau (Andreju Wutteju) in firmi Hago pa velja lep „hvala“ mladih žogobrcev, ki zdaj še z večjim veseljem hitijo od zmage do zmage.
Na sliki vidite moštvo dečkov s trenerjem mag. Mirkom Oražejem in vodjem naraščaja podpredsednikom SAK Andrejem Kumrom. Foto Fera
PISMO IZ SLOVENIJE
Varljivo zatišje
Naša soseda Hrvaška se je že spremenila v evropski sod smodnika. Tamkajšnja vojna ne ogroža več samo narodov na balkanskem prostoru, temveč zublji konflikta lahko kaj naglo planejo v osrčje Evrope. Kakšno vlogo pri tem igrajo posamezne evropske države, je težko reči, a nekaj je jasno: uradna Italija z De Micheli-som na čelu podpira Srbijo. Beneški trgovec, kot tu imenujejo italijanskega zunanjega ministra, je v rimskem senatu enostavno izjavil, da vojne na Hrvaškem ni, po drugi strani pa je napadel Vatikan in papeža, češ, da je v svetem mestu mogočen hrvaški lobby, katerega podpira Vatikan s papežem na čelu. Če upoštevamo italijanske igrice okrog Istre in novico, da so italijanski oklepniki iz notranjosti sončne dežele pripeljal prav do slovenske meje, je stvar več kot na dlani — Italija niti Slovencem, niti Hrvatom ni naklonjena. Edina država, žal daleč, Avstralija, se je nedvoumno izjasnila, da bo prva priznala samostojnost Slovenije in Hrvaške. Evropska diplomacija pa očitno po tajnih kabinetih sklepa kravje kupčije, kar je na našem starem kontinentu že običaj.
A vrnimo se nazaj na Hrvaško. Prejšnjo nedeljo sta predsednik Tudžman in zvezni šef armade Kadijevič ukazala vsak svojim oboroženim silam, naj prekineta spopade. Orožje je molčalo le pet minut, nakar so se spet začeli mikastiti. Napadi jugoarmade so postali vse srditejši in hrvaška obramba ter protinapad vse uspešnejši. Vrh tega so se preko Bosne na hrvaška bojišča napotili črnogorski rezervisti, ki so jih Hrvati in Muslimani v Hercegovini nekako zaustavili. Vojna je torej planila tudi v Bosno.
Na Kosovu pričakujejo resnejše nemire konec tedna. Kosovska skupščina, sedaj imenovana Skupščina Republike Kosovo, je razpisala referendum, v katerem se bodo državljani te pokrajine iz-jasnjevali za samostojno in neodvisno, večstrankarsko Republiko Kosovo. Ni pa še jasno, kako bodo referendum tehnično izpeljali, pod budnim očesom srbske policije in vojske.
V	trenutku, ko to pišem, napeto pričakujemo novic iz New Yorka, kjer zaseda Varnostni svet Združenih narodov in v katerem bo govor tudi o vojni na Balkanu. Zmagovalca v tem spopadu zaenkrat ni mogoče uzreti.
Slovenija dobi lastno valuto
V	Ljubljani se politiki tačas ukvarjajo z dvema problemoma, ki nimata dosti skupnega z vojno. V sredo je Peterletova vlada predlagala zvišanje državnega proračuna s prejšnjih 69,6 milijarde dinarjev na 79 milijard. Podpredsednik vlade Mitja Malešič je sicer zatrdil, da pravzaprav ne gre za zvišanje, temveč le za denominacijo. A težko je verjeti, da bo vladi do konca leta uspelo prepričati poslance v parlamentu o tem, da je bil denar pametno porabljen in da je bilo prav vse, kar je vlada naredila, modro. Poznavalci zatrjujejo, da je za proračunsko praznino kriv tudi nedodelan in političnim interesom podrejen davčni sistem.
Drug problem, s katerim se bo spoprijela Slovenija po izteku brionskega moratorija, bo uresničevanje skupščinske deklaracije o osamosvojitvi, ki jo je parlament sprejel 25. junija in je bila za tri mesece zamrznjena. Sedmega oktobra, ko poteče rok, Slovenije prav čisto nič več ne obvezuje, da ne zakoraka po samostojni poti. Prva past na tej poti je seveda lasten denar, za katerega poznavalci pravijo, da je že natisnjen in bo zamenjal dinarje, ki jih inflacijska spirala naglo požira. O tej prednostni nalogi — lastni valuti namreč, so se enoglasno opredelili vsi slovenski politiki in stranke. Lasten denar torej in lasten potni list, in pa seveda nenehna diplomatska prizadevanja za priznanje suverenosti in neodvisnosti. Naslednja naloga je nedvomno sprejetje nove slovenske ustave, ki bo našo državo zakoličila tudi po pravni poti med sodobne in demokratične evropske narode. Je pa res, da bo priznanje Slovenije v marsičem močno odvisno od poteka vojne na Hrvaškem in pred tem si ne kaže zatiskati oči.
Tadej Bratok
Narodnostni o svet zahteva pogovor s kanclrjem Vranitzkym
Narodnostni sosvet za koroške Slovence je pretekli teden na svoji seji predlagal skupno sejo z zveznim kanclerjem Francem Vranitzkym. Na tem skupnem sestanku naj bi obravnavali aktualna vprašanja, mdr. tudi finančna.
Sosvet je soglasno potrdil tudi stališče o položaju v Sloveniji in v posebni izjavi poudarja zaskrbljenost slovenske narodne skupnosti o eskalaciji nasilja v Jugoslaviji. Samoodločba narodov v smislu vseh mednarodnih določb ljudskega prava, vključno
paketa človekovih pravic, ki so jih sprejeli Združeni narodi leta 1966, so etična osnova ljudskega prava in so s tem pravica, kateri se narodi ne morejo odpovedati. To morajo sprejeti tudi vse demokratične države. Zato Sosvet poziva avstrijsko Zvezno
Obsodba politike ES
Pretekli konec tedna je bilo na Dunaju osmo, narodnim skupinam posvečeno, srečanje avstrijske sekcije panevropskega gibanja. Panevropsko gibanje je konzek-ventno krščansko gibanje, ki se zavzema za združitev Evrope na osnovi narodov, vodita ga evropski parlamentarec nemške CSU Otto Habsburg-Lothringen (sin zadnjega avstroogrskega cesarja) ter njegov sin Karl Habsburg-Lothringen.
Sprejeli so resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške, ostro obsojajo omahljivo politiko Evropske skupnosti navzlic krizi v nekdanji Jugoslaviji, ter pozivajo, naj se Jugoslaviji odtegne mednarodno priznanje, ker nedeluje več niti vokviru v lastni ustavi zapisanih pogojev, niti po merilih mednarodnega prava. V podijs-ki diskusiji pod naslovom „Od mednarodnega pravado prava narodnih
skupin“, je Habsburg označil politiko predsedujočega ES Van den Brougha glede Jugoslavije kot neumno in neodgovorno ter jo imenoval nesreča za Evropo. Avstrijski vicekancler Busek in zunanjepolitični govornik ÖVP Kohl sta priznala, da Avstrija še zdaleč ni izpolnila vseh obveznosti do lastnih narodnih manjšin. Zastopnik Centra avstrijskih narodnosti Rudi Vouk je izrazil razočaranje, ker ÖVP v torek v avstrijskem parlamentu ni skupno z opozicijo glasovala za priznanje Slovenije in Hrvaške in s tem preglasovala socialdemokrate, kot so te dni storili v Evropskem parlamentu. Diskusije sta se udeležila tudi predsednik Inštitutazajužno in vzhodno Evropo Suppan ter poslanka Terezija Stojsits. Prisotni pa so bili tudi parlamentarci iz Slovenije, Hrvaške, Češke in Slovaške.
Rudi Vouk
Najprej je bila lastnina
V klopeh slovenskega parlamenta se te dni vijejo žolčne razprave o dveh za prihodnost države usodnih zakonih: zakon o lastninjenju in zakon o denacionalizaciji. Prvi obravnava ponovno vrnitev po vojni zaplenjenega ali podržavljenega imetja s strani komunističnega režima, drugi se loteva še bolj zapletenih stvari; kako izročiti v roke zasebnikov sedanjo tako imenovano družbeno premoženje, ki je tačas še vedno družbeno in ga je največ.
Zanimivo ob tem je, kako se slovenska vlada loteva obeh vročih kostanjev. Najprej je za pripravo zakonodaje zadolžila uglednega profesorja dr. Jožeta Mencingerja. Njegove teze so nekaj časa premlevali po vladnih in parlamentarnih klopeh, nakar je Mencinger odstopil in zameril vladi, ker ga je obšla. Sledil je uvoz ameriškega prof. svetov, slovesa Geofferyja Sachsa, ki je pripravil drugačen model lastninjenja. Tudi ta ni ustrezal. Pa ne tolikanj zaradi očitkov opozicije, temveč bolj zaradi prigovorov uglednih stro-
kovnjakov in politikov iz vrst vladajoče koalicije. Za nameček so Slovenski sindikati uprizorili niz protestov in javnih manifestacij, katerih osnovni motiv je bil naslednji: Mi smo vseh teh 45 let ustvarjali družbeno lastnino, sedaj pa jo hoče vlada in parlament podržaviti in nam jo odtujiti.
Kakorkoli že, vračanje nekdanje lastnine pravim lastnikom ali njihovim potomcem ter delitev, pravično seveda, po vojni ustvarjene družbene lastnine sta hudo kočljivi zadevi in posebna vrsta kvadrature kroga. Kakorkoli bo že storila vlada, ne bo prav, ali kot pravi opozicija: Ne prenaglite se z izsiljeno zakonodajo, da zaradi prejšnjih krivic ne bodo nastale nove, še bolj neprijetne in nevarne.
Preds. vlade Lojze Peterle se dobro zaveda vseh pasti; zaveda se, da neustrezna zakonodaja lahko sproži tudi vai nasilnih socialnih pretresov, zaveda pa se tudi, da sedi na doslej najbolj vroči žerjavici. Kocke bodo padle do konca oktobra ... In potem?
Tadej Bratok
vlado, naj nemudoma prizna Slovenijo in Hrvaško.
Sosvet pa je obranaval tudi vprašanje dvojezičnih otroških vrtcev. S tem v zvezi naj bi prišlo do pogovora s koroško Deželno vlado. Prav tako naj bi prišlo do pogovorov o spremembi volilnega reda, ki trenutno slovenski narodni skupnosti onemogoča vstop v Deželni zbor. Sosvet je sklenil, da bo izoblikoval stališče, ki ga bo potem posredoval pri-
stojnim na Koroškem.
Kar se tiče članov Sosveta, bo FPÖ imenovala namesto Huberta Kotschniga (ki ni več občinski odbornik in tako ne more biti več zastopnik svoje stranke v Sosvetu) novega člana. Namesto dr. Janka Malleja (SPZ) je zdaj v Sosvetu Helena Verdel. Odstopila pa sta tudi člana SPÖ Bau-recht in Ogris. Namesto obeh bo stranka imenovala nova člana.
Na seji Sosveta je bil kancler Franc Vranitzky prisoten, zdaj ga želi Sosvet povabiti ponovno. Slika: Fera
Evropski potni list za Slovenijo
Končno so v Sloveniji dočakali. Nov slovenski potni list, seveda! Ko je v času plebiscita, lanskega decembra, zunanji minister dr. Dimitrij Rupel zbranim novinarjem sramežljivo pokazal prve osnutke, so bili v Sloveniji nekako skeptični. Osnutek je bil nerodno oblikovan, prevelik, nesimpatične svetlo modre barve. A časi so se spremenili. Strokovnjaki celjske firme Cetis so pošteno zagrabili za delo in nastal je potni list, ki v vsem ustreza evropskim standardom. Je dosti manjši od dosedanjega, jugoslovanskega, in od večine evropskih. To pa zato, ker bo celotna Evropa že drugo leto prešla na manjše oblike,'zaradi poenotenja optičnega in magnetnega odčitavanja. Platnice so temnomodre, skoraj črne barve, z zlato gravuro. Strokovnjakom Cetisa je največji problem predstavljala mehanična trpežnost in številni zaščitni posegi, ki preprečujejo ponarejanje. Več kot pol leta dela, povsem brez pomoči tujine — in nastala je nacionalna slovenska listina, za katero tuji strokovnjaki trdijo, da ji ni para.
Pa še nekaj podatkov: tretja stran slovenskega potnega lista je plastificirana, tako da je fotografija imetnika zaščitena pod folijo. Papir, na katerega je
knjižica tiskana, ima vdelanih vsaj sedem zaščitnih mehanizmov, tako vidnih kot nevidnih in tajnih. V papirnici Radeče so se zelo potrudili, ko so izdelali posebna sita za vodni tisk. Na vsaki od strani so s posebnim modrim tiskom vgravirane izohipse, ki skupaj sestavljajo zemljevid Slovenije. Celjani so novi potni list Republike Slovenije že začeli tiskati v serijah.
Tretjega oktobra, ko bo potekel rok Brionskega moratorija in bo Slovenija dejansko postala samostojna, bodo državljani začeli dobivati prve primerke in jih zamenjevati za stari, rdeči potni list nekdanje, sedaj razpadle Jugoslavije.
Tadej Bratok
RISE JANKO
f iKULMESCH
Komentar
Štajerski deželni glavar dr. Josef Krainer je bil med prvimi, ki so se odkrito zavzeli za samostojnost Slovenije in Hrvaške. Posebej nazorno je pokazal svoje prijateljstvo mladi slovenski državi in njenim voditeljem, ko so v Sloveniji divjale jugo-armadne čete. Demonstrativno se je postavil ob štajersko-slovenski meji in dal Slovencem vedeti, da je na njihovi strani.
Dunaj, zlasti socialisti s kanclerjem Vranitzkim na čelu, so to pomoč v stiski kritizirali. Kdo bi se temu čudil — saj so tudi po vojaškem udaru v Moskvi dokazali, da so kot „realni politiki“ takoj
pri/jravljeni spoprijazniti se z realnim socializmom.
_ Preteklo nedeljo so bile na Štajerskem deželnozborske volitve. Mediji ter poizvedovalni javnega mnenja so pred volitvami trdili, da bo Krainer zaradi svoje Slovencem naklonjene politike profitiral in ohranil absolutno večino.
I/ resnici pa je prišlo drugače:
krat uštele, zato potem iščejo razlage, ki jim trezno misleči človek le težko more slediti.
Tudi v primeru štajerskih volitev je tako. Iskati krivdo za Krainerjev poraz v njegovi solidarnosti s Slovenijo je nelogično, da, smešno. Po tej „logiki“ bi morali socialisti, ki se najbolj upirajo priznanju Slovenije, preživeti volitve kotzmago-
obeh večinskih strank. Velika koalicija nam dokazuje iz dneva v dan, da se ne upa odločiti se za dejanske reforme, da ni zmožna ponuditi ljudem resničnih političnih vizij. „Kdorima vizije, potrebuje zdravnika, “ trdi Vranitzky. V resnici pa je tudi že njegova stranka tako bolna, da bo kmalu zrela za „intenzivno postajo“. Postopanje
Je Krainer zgubil volitve zaradi Slovenije?
ÖVP je zgubila 4 mandate (prej 30, sedaj 26) oz. absolutno večino. Prav tako so zgubili socialisti (prej 22 mandatov, sedaj 21) ter Zelena alternativa, ki je sploh zletela iz deželnega zbora. Edini zmagovalci so Haider in njegovi prijatelji; od dveh mandatov so napredovali na devet.
Takoj po izidu volitev je bilo slišati, da je Krainerju škodovala njegova solidarnost s Slovenijo. Zlasti so to trdili razni instituti za poizvedovanje javnega mnenja — torej ustanove, ki mislijo, da že pred volitvami vedo, kakšen bo rezultat po volitvah. Toda v zadnjih letih so se pri tem domala vsako-
valci. V resnici pa so nazadovali za skoraj tri odstotke in to, čeprav so že pri prejšnjih deželnozbor-skih volitvah doživeli zgodovinski poraz.
Nenazadnje pa bi morali nazadovati tudi Haiderjevi svobodnjaki. Haiderju lahko vse očitaš, predvsem še njegovo gnusno politiko na račun ubogih inozemcev in beguncev. Le nečesa svobodnjakom ne moreš očitati, da se namreč ne bi zavzemali za takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške.
Haiderjeva zmaga je izključno rezultat brezperspektivne, neodločne ter oportunistične politike
velike koalicije v zadnji razpravi o vprašanju „Priznati Slovenijo in Hrvaško — da ali ne?“ nas v tej oceni samo potrjuje.
In kaj bo naredil Zernatto po Krainerjevem porazu? Bo „od same previdnosti “ začel dvomiti o potrebi svojega prijateljstva s Peterletom in se omejevati na znano koroško realnost? Na tisto realnost, ki je tudi glede manjšinskega vprašanje izraz brezperspektivnosti, neodločnosti in oportunizma.
Upamo, da ne. To predvsem v interesu naše dežele — pa tudi v interesu Zernatta.
—Kuj—
Sejem COMPONEN-TA privabil mnogo gospodarstvenikov
V sodelovanju s koroško deželno vlado in mestom Celovec je vodstvo Celovškega sejma letos priredilo prvi avstrijski strokovni sejem za do-voznike komponent in posameznih delov. Zanimiva je prireditev predvsem za proizvajalce raznih sistemov, ki so na sejmu COMPONENTA v Celovcu našli tudi marsikatero svetovno novost. Ravnatelj Celovškega sejma Hans-Jörg Pawlik je na predstavitvi te mednarodne gospodarske prireditve dejal, da se je koroškim gospodarstvenikom z odpiranjem Evrope odprl večji trg ter da ima sejem namen posredovati med proizvajalci in dovozniki raznih komponent. Sejma se je letos udeležilo nad 200 direktnih raz-stavljalcev. Poleg domačih podjetnikov so se na tem sejmu predstavili tudi razstavljal-ci iz Češke, Madžarske, Italije, Švice, Jugoslavije in Nemčije.
'Predsednik Celovškega sejma Dermuth je opozoril, da Celovec leži v centru prostora Alpe-Jadran in da je zaradi svoje geografske lege in tudi turistične ponudbe izredno primeren za tak sejem.
Deželni svetnik Max Rauscher pa je nakazal, da se Celovec prek takega sejma predstavlja gospodarstvenikom iz drugih držav kot atraktivno mesto za gospodarstvo in industrijo. Ob tej priložnosti je Rauscher izrazil mnenje, da bo potrebno poenostaviti gospodarski razvoj. Rauscher pa je hkrati tudi opozoril na problematiko izobraževanja vajencev. Prav na tem področju bo potrebno še marsikaj storiti, kajti proizvodi bodo vedno le tako dobri, kot je dobra strokovno izobražena delovna sila.
Na Koroškem 29.000 gospodinjstev več
Zadnji podatki ljudskega štetja 1991 pravijo, da se je v zadnjih 10 letih število gospodinjstev na Koroškem povišalo za 29.000 (16,4 %). Skupno je trenutno na Koroškem 205.465 gospodinjstev.
Število prebivalcev se je sicer tudi povišalo, toda le za 16.000 (3 %). Skupno zdaj na Koroškem živi 550.000 ljudi.
Občina Pliberk pripravlja regionalni razvojni koncept
Vsak vaščan bo dobil možnost soodločanja
Podjetje Länger bo za S 800.000,— izdelalo za občino regionalni razvojni koncept. Tako so se odločili občinski možje v Pliberku. Ta koncept naj bi načrtoval razvoj občine v prihodnje. Mdr. bo vseboval, kje naj bi bile industrijske cone, kje bo v vaških naseljih dovoljeno graditi hiše, kje bo potekala kanalizacija, kje bodo speljane ceste itd.
Firmi Länger bo v vsaki vasi stala ob strani projektna skupina, katere sestav bodo določili vaščani sami. V teh projektnih skupinah bodo vaščani lahko sami izdelali svoje predstave in jih potem vnesli v celotni projekt.
V ta namen bo 2. oktobra 1991 pri Rösslwirtu v Pliberku večja informativna^ prireditev.
Dipl. inž. Štefan Domej (EL) je v tej zvezi zahteval, da je potrebno v celotnem projetku upoštevati tudi dvojezičnost, ki je značilna za celotni kraj. Prav tako naj bi bila slovenščina v projektnih skupinah po vaseh enakovreden pogovorni jezik. Kot spremljevalce projekta pa naj bi povabili tudi slovenske oz. dvojezične ustanove, kot sta npr. Krščanska kulturna zveza ali Kmečka izobraževalna skupnost, se je zavzel Domej.
Na splošno so odborniki pozitivno ocenili načrt. Tako župan mag. Raimund Grilc meni, da je projekt velikega pomena za prihodnost cele občine in da se morajo prebivalci vanj aktivno vključiti. Gottfried Stöckl (VP) vidi v projektu možnost, da bodo prebivalci lahko dejansko soodločali o razvoju svojega lastnega kraja, Blaž Kordesch (EL) pa se je izrekel za čimbolj transparentno izvedbo projekta. Podžupanja Helga Kristan je povedala, da si je podobne uspešne modele ogledala pred kratkim že na Štajerskem. Le-te bi lahko občina Pliberk tudi posnemala. V projektnih skupinah pa po predstavah občine naj ne bi bili zastopani občinski odborniki, ampak čisto „navadni vaščani“.
Sanirali bodo dve jami
S pomočjo Dežele bo občina Pliberk sanirala tudi dve jami, ki sta onesnaženi z odpadki. To sta jama pri Lipici (Lipitzbach) in
jama ob vznožju Humca. Občina bo poskrbela za odvoz vseh smeti na deponije, nato pa bodo tam zasejali travo. Celotni projekt bo stal nad 1 mio. šilingov; občina nosi 20 % stroškov.
Sprememba poslovnika
Občinski svet je sprejel tudi spremembo poslovnika, ki mdr. predvideva, da sme mestni svet sam odločati o izdatkih do S
300.000,	—, župan pa do S
30.000,	—. Poslovnik tudi določa, da lahko odborniki v občinskem svetu uporabljajo nemščino in slovenščino.
Občinski odbor je odobril tudi nakup tovornjaka znamke Steyr-Daimler-Puch (4 x 4). Cena zanj znaša 1,4 mio. šilingov. Za nakup je občina najela kredit pri PSK v višini 1 mio. šilingov. Glede kredita so že dalj časa frakcije razpravljale, saj so se zanj ponujale tudi domače banke, ki pa niso mogle nuditi tako ugodnih pogojev kot PSK.
Nadalje je bil določen tudi davek za javne napovedi. Odslej bo treba v občini Pliberk plačati za vsak začeti m2 plakata S 6,— Sprejete so bile tudi nekatere spremembe namembnosti zemljišč. Odklonjena pa je bila
Blaž Kordesch (EL) je zahteva! transparentno izvedbo regionalnega razvojnega koncepta.
Župan mag. Raimund Grilc je najavil, da bo do naslednje seje pripravil predloge za dvojezični otroški vrtec.
sprememba namembnosti zemljišča na „Naveršnigovem bregu", kjer se vsako zimo smučajo nešteti mladi in stari. .
Kdaj bo občina Pliberk končno dobila dvojezični otroški vrtec, se tudi na tej seji niso domenili. Na vprašanje dipl. inž. Štefana Domeja, kdaj dobi občina dvojezični vrtec, je župan mag. Raimund Grilc odgovoril, da so v načrtu konkretne rešitve, ki jih bo mogoče predstaviti javnosti na naslednji občinski seji.
Ker so na tej seji občinski odborniki med posameznimi točkami obravnavali tudi številne druge problematike, bodo v občini Pliberk — čisto po parlamentarnem zgledu — imeli odslej pred sejo tako imenovano vprašalno uro.
Silvo Kumer
Ali bo pod Humcem industrijska cona? Ali bodo tu smeli graditi hiše? Ali pa bodo tu ostale njive in polja? Taka in podobna vprašanja bo potrebno rešiti v regionalnem razvojnem konceput. Prebivalstvo naj bi soodločalo pri sestavi le-tega.
STRAN i-
5
petek,
27. septembra 1991
OTROŠKI VRTEC V BOROVLJAH:
mm	■■■■v	- v.	■■■
tudi ni dvojezične skupine
Ker ni bilo mogoče najti dvojezične otroške vrtnarice, boroveljska občina v svojem novem vrtcu staršem ne bo mogla nuditi dvojezične vzgoje. Iniciativna skupina staršev, ki so želeli v vrtcu za svoje otroke dvojezično vzgojo, je svojo željo izrazila s podpisno akcijo, katero je izpeljala mag. Vera Wutti. V pogovorih z zastopniki Volilne skupnosti, mag. Waldhauserjem in Melhiorjem Verdelom, je boroveljski župan izrazil pripravljenost, da občina ustanovi v vrtcu tudi dvojezično skupino.
Poleg podpisne akcije staršev je občina razpisala tudi možnost prijave k dvojezični vzgoji. Kljub zadostnemu številu prijavljenih otrok — namreč 15, se ustanovitev dvojezične skupine v občinskem vrtcu žal ni dala realizirati. Tako občini kot tudi iniciativni skupini staršev in zastopnikom Volilne skupnosti namreč ni uspelo najti otroške vrtnarice, ki
bi bila usposobljena za dvojezično vzgojo.
Jutri, v petek, 27. septembra, bo slavnostno odprtje otroškega vrtca v Borovljah in občina bo lahko nudila dvojezičnim staršem le možnost, da dajo v varstvo otroka osebi, ki je naklonjena dvojezičnim družinam.
Na torkovi občinski seji v Borovljah so občinski odborniki na-
„Obupno je, da ne moremo uvesti dvojezične skupine v otroškem vrtcu, in to samo iz enega razloga; ker namreč ni moč dobiti vzgojiteljice z dvojezično izobrazbo," tarna Melhior Verdel, ki upa in apelira na mladino, da bi se izobraževala tudi za ta poklic.
dalje sklepali še o nakupu poslopja KESTAG za vsoto 3,4 milijonov šilingov. Poleg poslopja je na razpolago še okrog 4000 kvadratnih metrov zemlje. Na celotnem arealu namerava občina ob priložnosti zgraditi objekte za kulturne namene.
Nadalje so občinski odborniki v Borovljah tudi sklenili, da bo občina še letos sanirala streho mestne športne hale, kar bo stalo okrog 3 milijone šilingov.
OBČINSKA SEJA V ŠKOCIJANU
Zastopniki GL protestirali proti zvišanja prispevka za vodo
v Minuli ponedeljek, 23 septembra, je občinski odbor v Škocijanu sklepal o načrtovanju gradnje prizidka ljudske šole v Št. Primožu. Dozidava bo stala predvidoma okrog 10 milijonov šilingov, začetek gradnje pa je predviden za
leto 1993.
Nadalje so občinski odborniki že tretjič sprejeli soglasen sklep, da želijo povečati čistilno napravo v Škocijanu. Dežela je namreč občini predlagala, da bi kanalizacijo priključili čistilni napravi pri Velikovcu. Povečanje čistilne naprave je v Škocijanu potrebno zaradi turističnega navala v poletnih mesecih. Sicer so že letos hotelirji dali odvažati maščobe v Celovec; kljub temu pa bo morala občina tozadevno ukrepati in Poskrbeti za ustrezno odvajanje odplak. Po ustanovni seji odbora Za regionalni razvoj bo sedaj Vsaka frakcija vanj imenovala svoje zastopnike, odbor bo skupno s strokovnjaki skrbel za pozitiven regionalni razvoj. Gospodarska lista Škocijan je vanj imenovala Franca Starca, Martina Pandla, Antona Rutarja in Justi-
no Sadnikar. Realizacija projekta bo stala okrog 2 mio. šil., izvedba pa bo trajala približno dve leti.
Dnevni red občinske seje je obsegal tudi sklep o prekinitvi najema trgovine pri jezeru, katero ima trenutno velikovška mlekarna. Do prekinitve najema zaenkrat ni prišlo, ker je mlekarna pokazala nadaljnji interes; občinski odbor pa je sklenil, da se bo vprašanje trgovine v prihodnje obravnavalo vsako leto posebej. V Podgradu bo škocijan-ska občina izboljšala cesto, obenem pa bo zgradila tudi poti za kolesarje in pešce.
Samovoljno so občinski odborniki SPÖ odločili o zvišanju prispevka za vodo, ki bo odslej stala šil. 6,50 + 10% davka na kubični meter. Dodatno pa vsako gospodinjstvo plača letno še šil.
Franc Starc se je izrekel proti
povišanju prispevkov za vodo.
200,— zato, da vodo lahko dobi (Bereitstellungsgebühr). Proti temu je protestiral občinski odbornik GL Franc Starc, ki je mnenja, da ne bi bilo potrebno zvišati prispevka za vodo.
PROSIMO
POMAGAJTE
ŠTEVILKA KONTA:
35009-ZVEZA-BANK
BLZ39 100
Pozitivna bilanca poletne turistične sezone
Težko je verjeti, toda Škocijan ob Klopinjskem jezeru sodi med najprivlačnejše turistične občine v Avstriji.
Za Dunajem (4,3 mio.) in Sol-nogradom (1,3 mio. nočitev) je Škocijan v zadnji poletni sezoni zabeležil 1,1 mio. nočitev. Privlačen pa kraj ni le za goste iz drugih držav; tudi Avstrijci vse bolj odkrivajo lepote domačih krajev. Dohodke iz turizma je v Avstriji lahko prikazati. Vsak avstrijski prebivalec povprečno zasluži šil. 18.000,— iz turizma, v Švici znaša dohodek iz turizma na osebo „le“ šil. 11.000,—, v Franciji šil. 3800,—, italijanski državljan pa v povprečju zasluži s turizmom le šil. 2700,-.
Kljub temu pa je pri pozitivni turistični bilanci letošnjega poletja (pribl. +4 do +6 %) potrebno vedeti, da se s tem dohodkom izravna minus iz lanskoletne sezone. Značilno za letošnjo poletno sezono je, da se je znatno povišal delež domačih gostov (40 % vseh nočitev je bilo domačih). Videti pa je tudi, da so dobro zasedeni turistični obrati, ki nudijo gostu kvalitetno uslugo. Dobro sezono so imeli tudi vsi turistični podjetniki, ki so goste privabili s posebno ponudbo. Razveseljivo je tudi, da je čas gostovega bivanja v Avstriji z 10 dnevi relativno dolg. Zaradi vojnih dogodkov v Sloveniji turizem na Koroškem in v Avstriji ni utrpel večje škode. Znatno manj dohodkov pa je letos priteklo iz avtobusnega turizma, ki je zelo upadel.
3-dnevni dopust na Madžarsko v toplice
ZAIAKAROŠ
(30 km oddaljeno od Balatona)
od 8. do 10. oktobra 1991
•	Namestitev v hotelu kategorije B
•	2 x polpenzion
•	1 x ciganska glasba
•	Možnost kopanja v termalni vodi, masaža
•	Prevoz s sodobnim avtobusom
CENA: Šil. 1000,—
(polni penzion + šil. 200,—)
Prijave: Pri vseh predsednikih
društev upokojencev ali pa na uredništvo Našega tednika.
Tel. 0463/512528-21
S turistično agencijo Sommeregger
Rož — Podjuna — Zilja
MePZ „Sele" pod novim vodstvom
Pevsko društvo v Selah je bilo ustanovljeno leta 1953. Nosilna veja tega društva je MePZ „Sele“. Zbor je preživljal v zadnjem obdobju nekoliko nemiren čas. V zadnjih letih je deloval pod vodstvom treh zborovodij. V teku let se je mnogo članov tudi odreklo aktivnemu sodelovanju.
Skrb za Pevsko društvo je na zadnjem občnem zboru prevzel novo izvoljeni odbor, ki ga sestavljajo:
predsednik: Heribert Kulmesch podpredsednik: Hanzi Roblek tajnik: mag. Pavel Olip namestnik tajnika: Marija Dovjak blagajničarka: Hijacinta Dovjak namestnik blagajničarke: Marjan Olip
Brez dvoma sodijo Sele k najbolj pristnim slovenskim krajem našega dvojezičnega ozemlja. V Selah ima pevska kultura veliko tradicijo. Zavedajoč se teh dejstev si je odbor zastavil cilj gojiti in na novo oživiti pevsko kulturo.
MePZ „Sele“, obogaten z mladi
mi pevkami in pevci, vodi od septembra naprej Roman Verdel. Pod njegovim vodstvom namerava zbor naštudirati nov zanimiv program, v katerega bo vključena tudi cerkvena literatura.
Z vnetim petjem in z ljubeznijodo slovenskega naroda želi MePZ „Sele“ kmalu postati pomemben steber pev-sko-kultur-nega življenja.
K. H.
Kdor hitro pomaga, pomaga dvakrat
Tudi nameščenci ZSZ in Intermercaturja so pomagali Sloveniji
Ogorčeni in globoko prizadeti so bili nameščenci Zveze slovenskih zadrug v Celovcu v času vojnih dogodkov nad razdejanji v Sloveniji ob koncu meseca junija. Zato so se tudi oni pridružili zbiralni akciji „Pomoč Sloveniji“.
Člani obratnega sveta so dali pobudo in začeli zbirati denarna sredstva pri kolegicah in kolegih. Pobudi ZSZ so se pridružili nameščenci podjetja Intermer-cator Celovec. Skupno so nabrali lepo vsoto, v višini šil. 32.000,—.
To vsoto sta predsednik in eden od članov obratnega sveta sredi avgusta izročila mladi vdovi
z dvema osirotelima otrokoma iz okolice Slovenjega Gradca. Moža oziroma očeta, ki je bil rezervni miličnik, so med vojnimi dogodki na Holmecu ustrelili.
PROSIMO
POMAGAJTE
ŠTEVILKA KONTA:
35009-ZVEZA-BANK
BLZ 39 100
Večno zvestobo sta si obljubila gozdar Zdravko Smrtnik iz Kort ter njegova izvoljenka Zofi Sadovnik iz Železne Kaple. Novoporočencema želimo vse najboljše, predvsem pa mnogo medsebojnega razumevanja in družinske sreče!
Osebni praznik je v ponedeljek slavil Hanzi Kežar iz Horc. Ob prazniku vse najboljše in še na mnoga leta!
Na Ločilu je praznoval rojstni dan Pajovcev oče, Franc Wutti. Iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in božjega blagoslova!
V	soboto je praznovala 28. rojstni dan Žalika Smrtnik. Vse najboljše!
V	Selah slavita osebni praznik Helena Užnik in Zofka Dovjak.
Obema iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta!
*
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Mihu
Logarju iz Prible vasi, Mihu Wut-teju s Podgrada, Mihu Golavčni-ku s Podjune, Tereziji Picej iz Žamanj in Tereziji Pasterk iz
Kokja. Slavljencem vse najboljše in še na mnoga leta!
70. rojstni dan je slavil Pep Goričnik iz Sveč. Slavljencu iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravja in božjega blagoslova!
Na Obirskem je obhajal osebni praznik Lambert Kučnik. Naše iskrene čestitke!
Pretekli teden je slavil 65. rojstni dan Tevž Miškulnik iz Branče vasi. Tudi njemu iskreno čestitamo ter želimo mnogo zdravih in srečnih let!
Osebni praznik bo praznovala Justina Ottowitz iz Podgorij. Člani društva upokojencev iz Št. Jakoba ji ob tej priložnosti iskreno čestitajo. Vse najboljše!
Rojstni dan bo slavila Marica Rudolf iz Konovec. Slavljenki želimo vse najboljše in mnoga zdrava leta ter pošiljamo lepe prijateljske pozdrave!
Tudi člani Društva upokojencev Pliberk želijo za rojstni dan Marici Rudolf iz Konovec vse najboljše, predvsem pa zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva!
*
Mnogostranskemu kulturniku in uredniku slovenske oddaje celovškega radia in televizije Hor-stu Ogrisu ter njegovi ženi Uschi, kulturni urednici Kleine Zeitung, se je rodil sinček Gregor. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mlademu Gregorju pa želimo vse najboljše!
83-letnico življenja je slavila Alojzija Rošman iz Senčnega kraja. Za visok osebni praznik vse najboljše!
Pred
poročni oltar sta stopila v Dobu pri Pliberku nevesta Gretka Možina in ženin Sepi Jenič. Mladima zakoncema želimo vse najboljše na skupni življenjski poti!
VjllKL. J.
^inbesML
Rož — Podjuna — Zilja
V	Tržiču razstavljene „selske hiše"
V	Tržiču je bila pretekli petek odprta razstava o „Karavanški hiši“. Razstavo je priredil Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič. Arhitektura iz Karavank pa je razstavljena v paviljonu NOB v Tržiču; odprta je vsak dan v poslovnem času.
O selskih domačijah lahko izveste na razstavi mdr. naslednje: Domačije v Selah kažejo precej enovito podobo gručasto oblikovanih domov, ki so primerni za živinorejsko in samozadostno (avtarkično) kmečko gospodarstvo. Mogočne, gručasto oblikovane gruntarske domačije so se slikovito vrasle v višji hriboviti svet (na primer na Kotu Žerjavova domačija). Takšne domačije so zrasle še v času srednjeveške kolonizacije na manj dostopnih krajih, pri čemer so morali najprej izkrčiti gozd. Mislijo, da so dale ime Selam samotne kmetije; po slovensko pomeni selo naseljen kraj. Prvotno je predstavljalo selo eno naselitveno in gospodarsko enoto, kmetijo
ali dvor. Več kmetij ali dvorov je dalo ime Sele (M. Kos). Danes oblikuje Sele več kot sto domačij.
Stavbe selskega doma so razvrščene v gručo na videz brez reda, v resnici pa njihova gručasta oblika ustreza hribovitemu terenu in potrebam živinorejca. Skednji s hlevom stoje pravokotno na breg, da po mostu naravnost pripeljejo žito ali seno v skedenj. Druge stavbe (npr. kašča, sušilnica za sadje, preužitkarica itn.) so razvrščene blizu hiše precej svobodno, nemalokrat tako, da jih vidijo tudi iz hiš. Kmečki dom navadno ni ograjen; s plotom so zavarovane poti, po katerih ženejo živino na pašo, vrtovi in posestne meje.
Vseslovenski misijonski kongres
Pred vrati je Vseslovenski misijonski kongres, ki bo od 20. do 29. septembra in bo (vsaj nekoliko) potekal povsod, kjer so Slovenci. Kongres je namreč vseslovenski in želi povezati vse Slovenke in Slovence po svetu, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja v matični domovini, Sloveniji. Upravičena je namreč pozornost in pomoč domu, ki je resno ogrožen. Prav zato Kongres vabi v okviru različnih prireditvah (Misi-
jonska razstava, srečanje mladih v Stični, redovniški dan, evropsko srečanje M IVE, srečanja za otroke, razni molitveni dnevi, itd.) vse Slovence v domovini, zamejstvu in izseljenstvu, naj kljub nujni in potrebni pomoči Sloveniji duhovno in materialno podpirajo tudi delo misijonarjev. Kongres je svojevrsten prispevek k samostojnosti, srčni kulturi in prihodnosti slovenskega naroda.
Slovensko prosvetno društvo Jerman Velik" na Kotu v Selah praznuje 30-letnico
Slovensko prosvetno društvo „Herman Velik“ na Kotu v Selah, ki je poimenovano po zaslužnem županu, učitelju in vzgojitelju mladine Hermanu Veliku, je minulo nedeljo praznovalo 30-letnico svojega obstoja.
Delovanje društva v tem času je bilo zelo raznoliko in pestro, saj nudi SPD „Herman Velik“ občinstvu letno okrog deset prireditev. Poleg tega društvo aktivno sodeluje tudi pri prireditvah sosednjih društev in hodi gostovat v Slovenijo.
Predsednica prosvetnega društva Eda Velik je v pozdravnem govoru slavnostne prireditve orisala zgodovino društva. Dejala je, da so si društveniki zastavili cilj, da ustvarijo članom možnosti za kulturno udejstvovanje, da jih podpirajo v njihovi ustvarjalnosti na kulturnem področju, da vzbujajo zanimanje za slovensko literaturo in umetnost. Prav tako pomembna pa je tudi izobraževalna dejavnost društva. Seveda pa društvo poskrbi tudi za prireditve zabavnega značaja in nudi mladini pobude za smiselno izkoriščanje prostega časa. Ob tej priložnosti je Eda Velik izrazila vsem, ki se trudijo za kulturno ponudbo, iskreno zahvalo, seveda pa je zahvala veljala tudi številnim gostom prireditev, ki so v zadnjih letih in desetletjih dokazali zanimanje za dejavnost društva.
Slavnostne prireditve, ki je bila preteklo nedeljo v gostilni pri Lenči na Bajtišah, se je udeležila poleg lepega števila domačinov in prijateljev društva tudi vrsta častnih gostov, med njimi selski župan Berti Wassner, podžupana Nanti Olip in Franc Užnik, učitelj šole v Kotu Herbert Kul-mesch, predsednik KPD „Planina“ Toni Olip, predsednik SPD „Borovlje“ Melhior Verdel in čast-
ni predsednik domačega društva Jurij Mak ter predsednik SPZ dr. Gustav Brumnik. O velikem pomenu slovenskih kulturnih društev na podeželju je govoril Gustav Brumnik in opozoril, da ta društva skrbijo za izobraževanje in pa za ohranitev slovenske besede in kulture. Društvena dejavnost je najboljši dokaz slovenskih domačinov, da hočejo preživeti in ohraniti svojo identiteto. Besede priznanja domačemu društvu je v obeh deželnih jezikih izrekel tudi selski župan Berti Wassner. Velikih zaslug pred petnajstimi leti umrlega župana in učitelja Hermana Velika pa se je spomnil podpredsednik društva Franci Kropivnik.
Devet članov društva je ob tej priložnosti dobilo za svoje velike zasluge v prid društva priznanje. To so: častni predsednik Jurij Mak, podpredsednik Franci Kropivnik, Marta Velik, Zdravko Malle, Berta Kropivnik, Lenart Užnik, Toni Mak, Hanzi Roblek in Janko Malle.
Za glasbeni okvir slavnostne prireditve so s pesmijo poskrbeli oktet Mislinja iz Slovenije, dekliški zbor iz Borovelj, sestri Velik in mladinska skupina društva Herman Velik, ki letos poje peto leto.
Reportaža
STRAN p petek,
O 27. septembra 1991
STRAN q petek,
________<3 27. septembra 1991
Reportaža
Občni zbor Zveze slovenskih izseljencev
Temni čas, ne vrni se!
Na občnem zboru ZSI je bilo ponovno potrjeno staro predsedstvo s predsednikom Jožetom Partlom na čelu, podpredsednikom Francijem Černutom in tajnikom Radom Janežičem.
Temni čas, ne vrni se! — prav zato je potreben stalni opomin.
Zveza slovenskih izseljencev je minulo nedeljo vabila na svoje že tradicionalno srečanje bivših izseljencev, ki je bilo tokrat pri Miklavžu v Bilčov-su. Sicer so se v teku zadnjih let vrste bivših izseljencev in izseljenk že močno zredčile, vendar je bila udeležba na občnem zboru ZSI kljub temu dobra. Povezanost s še živimi pričami izseljeništva medtem izkazuje tudi že mlajša generacija. Tudi mladina z velikim zanimanjem prisluhne spominom tistih ljudi, ki so morali že skoraj pred petimi desetletji zapustiti svoje domačije in so bili pregnani v razna taborišča. Prav želja, da bi svoja doživetja lahko posredovali tudi mladim, je bila na občnem zboru večkrat izrečena. To pa ne zaradi obračunavanja in maščevalnosti, temveč da bi bili spomini izseljencev v večni opomin, da moramo vedno in povsod zastaviti vse sile, da se taki časi ne bi mogli ponoviti nikdar več. Izseljeniško zavest je torej potrebno prenašati na mlade rodove. Kot priče časa želijo izseljenci mladim predstaviti resnico o dobi, v kateri se je nemški nacionalizem izrodil v zločinski nacizem, ki je obsodil na smrt tudi slovenski narod.
Da bi izseljenci ohranili prihodnjim rodovom živ spomin na čase pregnanstva, želi ZSI ob 50-letnici izseljeništva, ki bo prihodnje leto, izdati publikacijo, v kateri bi žive priče dokumentirale temni čas, ko so bile pregnane z domače zemlje in odvedene v tujino. Dejstvo pa je, da je pretežna večina družin, ki so bile izseljene, ohranila zvestobo tistim vrednotam, zaradi katerih so bile osovražene, preganjane in uničene.
Predsednik ZSI Jože Partl je v svojem govoru dejal, da smo danes priče velikih sprememb v Evropi, vendar svoje pozornosti ne smemo usmerjati le drugam, kajti tudi tu na Koroškem se morajo Slovenci vedno znova boriti za enakopravnost svojega jezika. Koroški Slovenci ne smejo biti le drobiž političnega barantanja, ampak morajo postati enakovredni sodeželani. Pokazati je potrebno toleranco do drugače mislečega in se
truditi za pošten dialog, obenem pa ohraniti narodno zavest, kulturo in jezik. Učitelji v šolah pa naj bi se zavedali svoje dolžnosti, da bi morali soočati mladino tudi z dogodki iz pred 50 let in ne le z dogodki, katerih priča smo bili pred 70 leti.
Zveza slovenskih izseljencev bo ob 50-letnici pregnanstva priredila drugo leto osrednjo spominsko svečanost v Celovcu. Na željo nekdanje izseljenke Ane Gasser pa bo ZSI naročila za vse rajne izseljence tudi bogoslužje. ZSI je tudi pozvala podeželska društva, naj v prihodnjem letu povabijo na kakšno prireditev žive priče izseljeništva, da bi te
pripovedovale mladim svoja doživetja iz tega temnega časa zgodovine.
Na občnem zboru ZSI je bil potrjen stari odbor s predsednikom Jožetom Partlom na čelu, s podpredsednikoma Matevžem Wieserjem in Francijem Černutom, tajnikom Radom Janežičem ter blagajnikom Gregorjem Krištofom. S pesmijo je občni zbor izseljencev olepšal bilčovški moški pevski zbor pod vodstvom Marjana Gasserja. Podpredsednik SPD „Bilke" Tomi Gasser pa je z ozirom na vojne dogodke v sosednji državi izrazil željo, da bi se zapeta Prešernova Zdravica kmalu uresničila, da bi lahko živeli vsi narodi.
Da bi izseljeniško zavest prenašali tudi na mlade rodove — to željo je na občnem zboru izrazil Jože Urank.
KMETJE PREMAUJ IÄI0 SVOJ GOZD
Les bj jab mnogim tetam zagotovil 'eživetje na kmetij
esa dobi le 40 % lesa od domačih
Obletov, drugi del pa uvaža. Vzrok
r
Bivši deželni svetnik in agrarni referent Johann akemu stanju gotovo ni le pomanj-Ramsbacher je trdil, da tanje pripravljenosti naših kmetov, kmetje ne znajo izkoriščati Ja bi v večji meri izkoriščali svoj svojega gozda in da ga imajo 3ozd, ampak tudi cenen les, ki ga le kot kapital za čas, ko nasta- Drnača lesna industrija uvaža iz ne Sila. Študije SO menda do- ^hodnoevropskih držav. Poleg kazale, da prinese delovna :e9a je na zalogi še ogromna ura kmeta v gozdu do deset- ^oličina lesa, katero so morali krat toliko kot pri živinoreji. , ?etie pospraviti po velikih neurjih Prav gozd pa bi lahko mar- |	1990. To seveda pomeni, da
sikateremu kmetu zagotovil ensnsčasoTa iz9ubi ,na kuvfliteti in preživetje na kmetiji, tako da tudl na cetm- K|Jub temu ?a številnim kmetom morda ne f n°go argumentov gwor, za to . ....	.	.	....	.	. . a bi kmetje vložili vec svo ega
bi bilo potrebno oditi s trebil- dela v gozdarstvo. To bi še posebej hom za kruhom se na delo izven kmetije. Kje so torej vzroki, da kmetje premalo izkoriščajo ta svoj kapital, ki včasih leži pri mnogih kmetih nedotaknjen desetletja dolgo? V Avstriji je cena lesa, katero dobi kmet, najvišja v Evropi (pribl. šil. 1200,— do 1300,— za kubični meter). Je torej vzrok pomanjkljiva izobrazba kmeta na področju gozdarstva, da kmetje premalo izkoriščajo les? Ali pa morda dejansko še vedno prevladuje mišljenje, da mora imeti kmet kapital za čas, če zaide v stisko, ali pa za večje investicije ob nakupu kmetijskih strojev?
za gorske kmete pomenilo možnost dodatnega dohodka, za kmetico pa veliko olajšavo na kmetiji. Problem se mnogokrat pojavlja zato, ker na kmetijah ni več ljudi, saj so večinoma zaposleni drugje. Očitno pa je pomanjkljiva tudi izobrazba kmetov na gozdarskem področju.
Interesno zastopstvo kmetov bi
se moralo z ozirom na varstvo okolja bolj odločno zavzeti za pospeševanje biomase, se pravi za pospeševanje projektov lesnih sekancev za kurjavo privatnih in javnih hiš. V smislu varstva okolja bi bilo potrebno uvesti davek na fosilna goriva, kot je plinsko olje, premog. itd. Trenutno sicer obstajajo možnosti za razvoj takih projektov,
vendar kmetje tožijo, da je pri tem potrebno premagati številne birokratske ovire. Vsekakor bo potrebno prebivalstvo tozadevno bolj seznaniti z možnostmi uporabe lesa ali lesnih sekancev za kurjavo, saj je to edina možnost pridobivanja toplote, ki ne obremenjuje našega okolja z emisijami.
Heidi Stingler
Povprečno ima vsak kmet Koroškem 18 ha gozda, ki sestavi]8 49 % davčne vrednosti kmetijskih obratov. Pogosto pride tri četrtin® dohodka na kmetiji iz gozda in I® ena četrtina iz kmetijstva, se pra'h živinoreje. Mnogokrat kmetje de' setletja dolgo ne izkoriščajo svoje; ga gozda in les zaradi tega ostarl in je neuporaben oziroma slab® kvalitete. Cena za les pa je n® Koroškem trenutno kljub velikih1 neurjem, ki so bila leta 1990, zada' voljiva. Temu moramo še dodati' da koroška predelovalna industrij®
Ali drži, da naši kmetje ne znajo izkoriščati kapitala svojega gozda? Kje tičijo vzroki? Študije menda dokazujejo, da prinese ena delovna ura v gozdu do desetkrat toliko kot v živinoreji?
Vprašanje smo zastavili našim kmetom in kmeticam, ki so povedali, v kakšni meri in v kakšen namen sami izkoriščajo les.

Stanko Adlaß-nig, Novo Selo pri Kotmari vasi:
afi
„Prepričan sem, da drži, da kmetje vse premalo izkoriščajo kapital svojih gozdov. Predvsem to velja za gorske kmete, ki mnogokrat hodijo še kam na delo, možnosti dohodka iz svojega lesa pa ne vidijo. Pri nas imamo okrog 20 ha gozda in lahko rečem, da okrog 70 % vsega dohodka nudi les, ki ga prodamo. Seveda je pri tem pomembno, da si v gozdu na tekočem in pravilno izkoriščaš les, da ne narediš več škode kot koristi. Ko pogledam pri svojih sosedih gozd, mnogokrat vidim, kako je zanemarjen in prepričan sem, da marsikateremu kmetu ni bi bilo potrebno hoditi na delo, če bi znal izkoriščati ta kapital.“
Janko Janežič, Leše pri Št. Jakobu:
„Mislim, da drži, da naši j kmetje premalo izkoriščajo svoj gozd. Zavedati I pa se je potrebno, da je vedno manj ljudi na kmetijah, ker hodijo na delo. Tako postaja problem, kje najti čas, da bi kmet lahko več hodil v gozd. Verjetno pa je pomanjkljiva tudi izobrazba kmetov na gozdarskem področju. Sam sem hodil v kmetijsko šolo in vem, daje bilo tedaj gozdarstvo le obrobna zadeva. Včasih, košenibilobolniškegaza-varovanja, so imeli kmetje v gozdu kapital, s katerim so lahko krili stroške, ki so nastali zaradi bolezni. Danes pa gredo kmetje v gozd in posekajo večjo količino lesa, če nameravajo nabaviti nove kmetijske stroje ali pa če gradijo hišo. Razmeroma dobre dohodke od lesa lahko dobi kmet le takrat, če
gre sam v gozd in mu za to delo ni potrebno plačati tujih ljudi.“
Franc Jožef Smrtnik, Korte nad Železno Kaplo: „Pri nas v Železni Kapli kmetje večinoma živijo od lesa, kar pa za | druge koroške kraje ni običajno. Zživinorejose ukvarjamo leto-liko, da obdelamo travnike, da le-ti niso zapuščeni. Vzrok, da se kmetje drugod te možnosti ne poslužujejovtolikšni meri, leži gotovo tudi v tem, da je izobrazba kmeta za delo v gozdu zelo pomanjkljiva. Interesno zastopstvo kmetov šele sedaj začenja odkrivati to možnost dohodka; doslej je bil gozd za kmete po navadi le hranilnica za slabe čase.“
Emi Mischkul-| nig, Branča vas pri Bilčovsu:
„Pri nas imamo okrog 10 ha gozda in zato ni mogoče, da bi lahko letno sekali večje količine lesa, ki bi ga prodajali. Sicer
moj mož še kar redno hodi v les, predvsem, da napravlja drvino, katero deloma tudi prodamo. Če pa so potrebne večje investicije pri kmetiji, na primer za stroje ali pa za gradnjo hiše, potem posekamo tudi kaj več lesa, katerega prodamo. Bolj intenzivno izkoriščanje gozda pa skoraj ni možno, ker mož zaradi varnostnih razlogov sam ne more v les. Ko bodo naši otroci nekoliko večji, bo lažje, ker bom potem tudi jaz lahko hodila zraven in pomagala pri delu v gozdu.“
i Elizabet Sitter,
I Plešerka pri j Hodišah: „Sko-! raj ne verjamem, da bi bil kje v gozdu skrit tak kapital, da bi kakšnemu kme-I tu zaradi tega ne bilo potrebno hoditi na delo. Mi sicer nimamotolikogozda, vendar ima še ta tako neugodno lego, da se nihče ne poteguje za delo v njem. Vrhu tega pa pri nas vsi hodijo na delo in je zato včasih komaj čas, da napravimo drvino za dom. Mnogo kmetov, ki imajo sicer dosti lepega lesa, pa se srečuje z drugim problemom: do njega ne morejo priti, ker v gozdu ni poti.“
Kultura
STRAN -i p» petek,
I U 27. septembra 1991
Kultura
kulturni stenogram
Razstava v spomin Mirku Sutinu
V spomin umetniku Mirku Sutinu bodo v petek,
27. septembra 1991, v Mestni hiši v Celovcu (Gewölbegalerie) odprli razstavo njegovih del. Mirko Sutin je bil rojen 6. avgusta 1953 v Adrijancih in se je že iz mladosti ukvarjal z umetnostjo. Docentka Jadrnaka Nikolič je ocenila Mirka Sutina s stavkom: „Iskanje zgubljenega časa.“ Po pokolenju je Sutin Hrvat, v srcu pa je svetovljan; vedno je nastopal proti nasilju in je globoko obžaloval položaj svojega naroda v Jugoslaviji.
Razstava bo odprta do 9. oktobra vsak dan od 10. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Slovenska in hrvaška literatura na knjižnem sejmu v Frankfurtu
Slovenski in hrvšaki PEN center ter slovensko in hrvaško društvo pisateljev bodo predstavili knjige na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu v sodelovanju z založbo Wiesen. Med drugim bodo zastopani slovenski avtorji Drago Jančar, Tomaž Šalamun, Boris A. Novak in Dane Zajc ter Hrvatje Nedjelko Fabrio, Slavko Mihalič in Slobodan P. Novak.
Franz Sem
V kulturni taberni	Pri
Joklnu v Celovcu je od preteklega torka naprej na ogled razstava	del
umetnika Franza Šema, ki je umrl I. 1988.
Razstava bo odprta do 31. okt. 1991, vsak dan od 10. do 24. ure.
mpresije iz Italije
Koroški umetnik Richard Kaple-nig, ki izvira iz znane ziljske umetniške družine, razstavlja od srede naprej svoja dela, ki jim je dal naslov „Impresije iz Italije“. Razstava bo odprta do 18. oktobra.
Gustav Januš prevedel Frančiška Asiškega
V založbi Braitan na Furlanskem je pred kratkim izšla štiri-jezična izdaja znamenitega „Slavospeva stvarstvu“, znanem kot „Hvalospev brata sonca", ki ga je spisal okoli I. 1225 Sv. Frančišek Asiški v umbrijščini, ki je tedaj nastajala. Prevod v slovenščino je poskrbel Gustav Januš, v nemščino Hans Kitzmüller in v furlanščino Celso Macer.
Založba Braitan, ki se je izkazala v prvi vrsti z večjezičnimi izdajami tudi koroških in slovenskih pesnikov, je izdala torej „Hvalospev stvarstvu“ v jeziku, ki je nastajal za časa Frančiška Asiškega (umbrijščina) in v jeziku, ki zdaj umira (furlanščina); slovenščina in nemščina pa sta del prostora, v katerem založba deluje.
Razpečavanje knjige v Avstriji, Sloveniji in Nemčiji je prevzela Mohorjeva založba v Celovcu. Knjiga obsega 43 strani, je broširana in stane šil. 60,—.
Po Svetem pismu je „Hvalospev brata sonca“ Frančiška Asiškega najbolj znano in v največ jezikov prevedeno krščansko besedilo; pesem sodi v svetovno
literaturo in z njo se je ukvarjala že dolga vrsta filologov, teologov, psihologov in pesnikov.
„Hvalospev brata sonca“ sodi k prvim zapisom v t. i. jezi- Gustav Januš ku „volga-
re“, to je v jeziku ljudstva, v katerem je Frančišek narekoval večino svojih spisov in ki je prav tedaj začel izpodrivati uradno latinščino.
Prevajalci se pridružujejo neuradni interpretaciji pesmi, po kateri naj bi bila „Hvalnica“ poziv hvaljenju Boga s strani stvarstva in ne hvala človeka stvarstvu. Mnogi strokovnjaki so dokazali prav to misel Sv. Frančiška.
Od 6. do 13. oktd
1991:
5. primori dnevi na Koroškem
Krščanska kulturna 71/pzridelovanja- 0b tej Priložnosti je izdalo ciZlntu	+	Z tudi publikacijo z bogatim dokumen-
Sloyenska prosveta iz Trsta itarnim gradivom o štandreški skup-Zveza slovenske katoliške pftnosti. S to obletnico društva sovpada svete iz Gorice vabijo od 6. etudi 25-letnica neprekinjenega dela 13. oktobra 1991 na 5. plbrarnskega odseka, ki je začel nasto-morske dneve na KoroškeiW ®ai' leta 1965, ko so v Štandrežu
Kot na vseh dosedanjih
turnih dnevih so tudi tokrat pCan^	23 dramSk° de'
reditelji pripravili pester sp1 red; težišči pa vsekakor predstavljata komedija v treh deh „Gospod Evstahij z Goriške", * bo v nedeljo, 6. oktobra, o 19.30 v farni dvorani v Št. Ji kobu, ter zaključni dobrodeh koncert „Gallusovo zvočno b gastvo“ za vojne žrtve v Slovi niji, ki bo 13. oktobra, ob 14.3 v Celovcu (mestna cerkev S lij). Točen spored objavljati na strani 12.
Za uvodno prireditev Primorski dni gostuje v Št. Jakobu drannsl odsek Prosvetnega društva Štandr6 s komedijo „Gospod Evstahij Goriške". _ Leta 1990 je prosveta društvo „Štandrež" z raznimi priredi vami slovesno proslavilo 25-letnk
V 25 letih so člani dramske družine poskrbeli za 27 celovečernih in še več krajših predstav z nad 300 nastopi v raznih krajjh Primorske, Slovenije, Koroške, v Švici, v Rimu, v Parizu in ZDA.
Skupina je prejela številna priznanja, med njimi tudi zlato Linhartovo listino, ki jo podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije.
Prizor iz komedije „Gospod Evstahij z Goriške“ dramskega odseka prosvetnega društva „Štandrež".
Krščanska kulturna zveza v Celovcu Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici Slovenska prosveta v Trstu
5. PRIMORSKI DNEVI NA KOROŠKEM
i
za vojne žrtve v Sloveniji
„GALLUSOVO ZVOČNO BOGASTVO“
moteti za enega, dva, tri ali več zborov iz zbirke Opus musieum
NEDELJA, 13. OKTOBRA, ob 14.30 MESTNA CERKEV ŠT. IU v CELOVCU STADTPFARRKIRCHE ST. EGYD
POKROVITELJI:
Krški škof dr. Egon Kapellari Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar Tržaški škof dr. Lorenzo Bellomi
IZVAJAJO:
Združeni mladinski, dekliški, moški in mešani zbori Primorske
SOPRIREDITEUI:
ORF - slovenski oddelek, Nedelja, Kärntner Kirchenzeitung in oddelek za cerkveno glasbo pri krški škofiji
CARIMPEX ©
Exp ort - I m p o r t - Tra n s i t Gesmbh A-9020 KLAGENFURT / CELOVEC
sr
Velikovec: srečanje v oktobru
Letos bodo v Velikovcu drugič izvedli niz prireditev pod naslovom „Srečanje v oktobru“. Prireditelji so vse mladinske organizacije v okraju^ Velikovec. To so Mlada VP, Mlada KEL, SJ, Zelena izobraževalna delovnica, ZAL Velikovec, Katoliška mladina in „Kulturkreis“ Velikovec.
Že lani so prireditve uspele in so nudile obiskovalcem kritičen pogled na plebiscit leta 1920, predvsem pa na današnji položaj v deželi.
IKARUS:
premiera 3. oktobra
Od decembra lanskega leta „Plesni teater IKARUS“ dela na projektu „Epilepsija rahločutnosti“, po romanu „Zmote dijaka Tjaža" Florjana Llpuša. Za dramaturško podlago je poskrbela Maja Haderlap.
Projekt je skupek več umetniških zvrsti, s katerimi hoče Plesni teater nagovoriti tudi internacionalno publiko. Za predstavo jamčijo nagrajenec Linhartove zlate značke za leto 90 Zdravko Haderlap (koreografija, režija), Manfred Ramosch (posebej skomponirana glasba za projekt), Kristijan Sadnikar (scena), Viktoria Lucia (kostumi izhajajoč iz slovenske narodne noše), Maria Konrad (delo z glasovi) in plesne skupina, ki vadi več ur dnevno.
PREMIERA plesne predstave bo 3. oktobra 1991, ob 20. uri v Mladinskem domu.
Nadaljnje predstave:
5. oktober
10.	oktober
11.	oktober
12.	oktober
Torek, 1. 10., 20.00
VERNISAŽA: „Naslednji dan", odmevi na koroški plebiscit 10. oktobra 1920, dokumentirano po tiskovnih izjavah.
DVOJEZIČNO LITERARNO BRANJE:
prezentacija založbe Wiesen, Celovec, nositeljica državne nagrade, nato literarno branje v kapeli sv. Jakoba.
Četrtek, 3. 10., 20.00
„STILL IST DAS LAND“ — moderna domovinska predstava, nato diskusija
Mestna hiša — velika dvorana Vstopnina: odrasli S 60,—
Nedelja, 6. 10., 14.30
„POGLED NAZAJ V PESMI IN SLIKI“ — delavnik na deželi, prikazan na starih slikah Gospodinjska šola Št. Rupert
Ponedeljek, 7. 10., 19.00
VERNISAŽA: Ingeborg Maierhofer, Andreas Karner, Gerd Rainer, Jože Boschitz. — Mestni stolp
Petek, 11. 10., 20.00
TEVŽEJ: Film, življenje čudaka na
južnem Koroškem
Režija: Marjan Sticker
Atelier der Fa. Eulenspiegel, Hans
Wiegele-Str. 5
Sobota, 12. 10., 19.00
MLADINSKO BOGOSLUŽJE: mestna cerkev Velikovec
Sobota, 12. 10., 20.00
ZVOČNA MEDITACIJA, glasbeno potovanje v različne kulture Mestna hiša, sr. dvorana
Torek, 15. 10., 20.00
„NARODNOSTI — TABU ZA EVROPO?“— Diskutirajo: dr. Peter Janko-witsch, državni sekr.; dr. Hubert Frasnelli, Südtir. VP; dež. gl. dr. Christof Zernatto, Karel Smolle.
Vodja diskusije: Wolf in der Maur Mestna hiša — obč. sejna dvorana
Razstave so odprte do vključno 15. oktobra.
Lev Detela
setletja in Toma Virka o mladi slovenski prozi so natisnjeni še številni prozni in pesniški prispevki iz delavnic mlajših slovenskih avtorjev. Ti v glavnem sodijo v krog tiste razvejane in heterogene struje, ki jo ponavadi označujemo z izrazom postmodernizem. V nekem smislu gre za prevzemanje nekaterih starejših književnih struktur z intencijami v novo-
Maje Haderlap, Fabjana Hafnerja in Petra Kerscheja ter proza Vlada Žabota, Boštjana Seliškarja, Janka Ferka, Lele B. Njatin, Igorja Zabela, Igorja Bratoža, Milana Kleča, Janija Virka in Andreja Blatnika v prevodih Maje Haderlap, Francija Zwittra in Marije Pollanz.
V zadnjem oddelku so v nemščini natisnjena še poročila o nekaterih pomembnejših
v angleščini izšel še antologijski prvi zvezk publikacije L. S. (LITTERAE SLOVENICAE), ki je tudi neke vrste moderna naslednica že 29 let izhajajoče revije LE LIVRE SLOVENE. V celoti je posvečen najnovejši slovenski prozi. V angleščini so objavljeni teksti Draga Jančarja, Branka Gradišnika, Uroša Kalčiča, Janija Virka in Andreja Blatnika ter eseji Alek-
Nemška izdaja revije Le Livre Slovene v novi preobleki
Nedavno je Društvo slovenskih pisateljev v Ljubljani skupaj s slovenskim centrom PEN-kluba in društvom slovenskih literarnih prevajalcev izdalo tretjo številko informativne publikacije LE LIVRE SLOVENE (Slovenska knjiga) letnika 1991 v novi, moderni preobleki. Pričujoči zvezek je v celoti namenjen novejši slovenski prozi in poeziji v različnih nemških prevodih. Poleg analitičnih esejev Teje Štoka o topografiji slovenske poezije iz zadnjega de-
dobni preobleki. Duhovna napetost v delih nekaterih najnovejših slovenskih avtorjev raste iz eksistencialne ogroženosti na meji med erotiko in smrtjo ter družbeno prisilo in željo po človekovi osebni svobodi.
V novem nemškem zvezku revije LE LIVRE SLOVENE so objavljene pesmi Milana Jesiha, Aleša Debeljaka, Milana Dekleve, Maje Vidmar, Alojza Ihana ter Jureta Potokarja v nemških prevodih naših koroških avtorjev in posrednikov
leposlovnih knjigah izpod peres pokojnega Marjana Rožanca, Tomaža Šalamuna, Jožeta Snoja, Marta Lenardiča, Kajetana Koviča in Andreja Moroviča. Ob koncu slede še kratki biografski in bibliografski podatki o posameznih avtorjih in njihovih prevajalcih, tako da je pričujoča številka revije LE-LIVRE SLOVENE dober priročnik o dogajanju v književnosti mlajših slovenskih pesnikov in pisateljev.
Naj omenim, da je istočasno
sandra Zorna, Toma Virka in Draga Bajta.
Novi urednik publikacije LE LIVRE SLOVENE, ki izhaja v različnih velikih jezikih štirikrat na leto, je Jani Virk. Prav bi bilo, da bi si literarno kvalitetna revija bolj kot doslej utrla pot v svet. Tudi v knjigarne in knjižnice in pomembnejše inštitucije. Da ne bi, kot velikokrat doslej, obtičala v skladišču izdajatelja in po predsobah različnih za primarno literaturo malo vnetih združenj in drugih sekundarnih naslovov.
Radio/Prireditve
T A	PETEK, 27. sept. Narodopisna oddaja (dr. Feinig).
T	SOBOTA, 28. sept. „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“
E D E	NEDELJA, 29. sept. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (J. Krištof iz Šmihela). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi.
N V	P0NED., 30. sept. Strokovni ali politični programi? Pred volitvami v Kmetijsko zbornico.
R	TOREK, 1. okt. Partnerski magazin.
A D	SREDA, 2. okt. Glasbena sreda. 21.05-22.00 „New Swing Quartet“.
1 U	ČETRTEK, 3. okt. Rož — Podjuna — Žila.
	
Volitve v Koroško kmetijsko zbornico — Slovenski predstavniki v strokovnem zastopstvu Ponedeljek, 30. 9., v slovenskem radijskem sporedu, pripravlja Marjan Velik Janko Zwitter, kmet na Žili, in dipl. inž. Štefan Domej, kmet iz Rinkol, sta na zadnjih volitvah v Koroško kmetijsko zbornico prebila led in generacije. Odtlej dva slovenska kmećka strokovnjaka zastopata interese in težnje kmetovalcev na Južnem Koroškem. Koliko jima je uspelo v manjšini uveljaviti njune predstave, težnje, zahteve? Kako, kot sta pred zadnjimi volitvami napovedala, združiti stremljenja po bolj uspešnem nadaljnjem izobraževanju in samopomoči? Jima je uspelo uresničiti program? Kakšne cilje si je Skupnost južnokoroških kmetov zadala za naslednje volitve?
Glasbena šola vabi na obisk KONCERTA NAGRAJENCEV I. SLOVENSKEGA TEKMOVANJA MLADIH ORGANISTOV V Ljubljani. Koncert bo v četrtek, 10. 10., ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na koncertu sodelujejo mladi slovenski organisti, ki študirajo orgle v Sloveniji in na Dunaju.
Vstopnice po 30,— šil. lahko rezervirate v pisarni Glasbene šole, Celovec, Mikschallee 4 (tel. štev.: 0463/35985) najkasneje do 3. 10. 1991.
Naš tednik, Narodni svet, Enotna lista in Kršč. kulturna zveza v novih prostorih
Zgoraj navedene ustanove so se preselile v skupne prostore v 3. nadstropje bivšega Slomškovega doma, 10.-Oktober-Str. 10. Vse ustanove bodo zdaj v enem nadstropju, tako da bodo seveda tudi znatno lažje dosegljive.
Telefonske številke:
NT: 0463/512528’ 21—27 (faks: ’22) NSKS: 0463/512528* 23, 28 EL: 0463/512528’ 29, 30 KKZ: 0463/516243’ 0
CELOVEC
Slovenski glasbeni projekt CESTE, CESTE KAM VSE GRESTE!
Čas: v soboto, 5. 10., ob 19.30 Kraj: v Modestovem domu v Celovcu Prireditelj: Katoliška mladina, vstopnina: šil. 30,—
SELE
Premiera igre
„TRGOVINA“ (Jeannine Worms)
Čas: v soboto, 5. 10., 19.30 Kraj: v farnem domu v Selah Nastopa:	gledališka skupina KPD
„Planina“
Prireditelj: KPD „Planina" v Selah Režija: Franci Končan
Tečaji slovenščine v Celovcu in Tinjah
v ponedeljek, 30. 9., od 18. do 20. ure
SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE I. del
Vodi: Franc Krištof
Kraj: Waaggasse 15 (pri kapucinih),
Celovec
v torek, 1. okt., od 18. do 20. ure
SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE I. del
Vodi: Franc Krištof
Kraj: Waaggasse 15 (pri kapucinih),
Celovec
v torek, 15. okt., od 18. do 20. ure
SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE I. del
Vodi: ravn. Mirko Srienc
v četrtek, 17. okt., od 18. do 20. ure
SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE I. del
Vodi: ravn. Mirko Srienc
KOTMARA VAS
VESELICA GORJANCEV
Čas: v soboto, 28. 9., ob 20. uri Kraj: pri PUŠNIKU v Št. Kandolfu Prireditelj: SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi Za ples igrajo: „Fantje iz Podjune"
ŠMIHEL
Lutkovna skupina ZOOM Ljubljana nastopa z lutkovno igrico „KOZLE“ po zgodbi Janeza Bitenca
Čas: v nedeljo, 29. 9., ob 11. uri (po sv. maši)
Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Prireditelj: KPD „Šmihel"
LJUBLJANA
Razstava slik VALENTIN OMAN
Čas: v petek, 27. 9., ob 19. uri Kraj: Galerija EQURNA v Ljubljani, Gregorčičeva 3
BOROVLJE
SPD „Borovlje“ vabi na DRUŠTVENI IZLET v nedeljo, 6. 10., na razstavo 900 let benediktinskega samostana v Št. Pavel. Odhod: ob 8. uri z avtobusne postaje v Borovljah. Prijave do 2. 10. pri predsedniku Melhiorju Verdelu, tel. 04227/2891, kjer dobite tudi podrobnejše informacije.
OSREDNJI KONCERT SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
W. A. MOZART Krönungsmesse J. C. GALLUS Moteti Izvajajo: Mešani pevski zbor DANICA, člani orkestra slovenske filharmonije
Solisti: Franziska Hammer-Drexler, Waltraud Mucher, Bernd Lambauer, Reinfried Schießler Orgle: Jože Smrekar Dirigent: Stanko Polzer
Gostujoči zbor: Slovenski oktet
Sobota, 28. septembra, ob 20. uri Dom glasbe Celovec Vstopnice: uro pred koncertom na blagajni v Domu glasbe
SPD „DANICA“
vabi na koncert v nedeljo, 29. 9., ob 19. uri v farni cerkvi v Št. Primožu W. A. MOZART Krönungsmesse J. C. GALLUS Moteti Izvajajo: Mešani pevski zbor DANICA, člani orkestra slovenske filharmonije Solisti: Franziska Hammer-Drexler, Waltraud Mucher, Bernd Lambauer, Reinfried Schießler
Orgle: Jože Smrekar, K. E. Hoffmana Dirigent: Stanko Polzer
VELIKOVEC
„POGLED NAZAJ V PESMI IN SLIKI“ — razstava slik iz podeželskega vsakdanjika
Čas: v nedeljo, 6. 10., ob 14.30 Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu pri Velikovcu. Prireditelj: PD „LIPA" Velikovec Sodeluje: Vokalno-instrumentalna skupina PD „Lipa"
Krščanska kulturna zveza v Celovcu, Slovenska prosveta v Trstu in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici
5. Primorski dnevi na Koroškem
Komedija v treh delih GOSPOD EVSTAHIJ Z GORIŠKE, Eugene Labiche-Žarko Petan-Ervin Fritz Režija: Emil Aberšek Gostuje: Dramski odsek prosvetnega društva „Štandrež" nedelja, 6. oktobra, ob 19.30 v farni dvorani v Št. Jakobu Soprireditelji: SPD „Rož" v Št. Jakobu, Katol. prosveta v Št. Jakobu in Društvo upokojencev v Št. Jakobu
VESELA IGRA O ŽALOSTNI PRIN-CESINJI, Fran Milčinski Režija: Franko Žerjal Gostuje: oder 90 Slov. katoliškega prosv. društva „Mirko Filej" iz Gorice ponedeljek, 7. oktobra, ob 11. uri v ljudski šoli Mohorjeve Soprireditelj: Ljudska šola Mohorjeve
Vesela igra o žalostni princesinji Fran Milčinski Režija: Franko Žerjal Gostuje: oder 90 Slov. katoliškega prosv. društva „Mirko Filej" iz Gorice ponedeljek, 7. oktobra, ob 16. uri v Modestovem domu v Celovcu Soprireditelj: Modestov dom
KONCERT
Izvajajo: učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo „Emil Komel", Glasbene šole Žabnice — Kanalska dolina in Glasbene šole na Koroškem
sobota, 12. oktobra, ob 19. uri v ljudski šoli v Bilčovsu Soprireditelj: GŠ na Koroškem
SODALITAS
Dom v Tinjah
Telefon: (04239) 2642
9121 Tinje
V četrtek, 26. sept., ob 18.30
ANGLEŠČINA
KOT POGOVORNI JEZIK
Intenzivni jezikovni tečaj angleščine Vodi: kvalificirana pedagoginja (materin jezik angleščina)
v petek, 27. sept., 14.30—16.30
Predavanje:
PRAVILNO KOMPOSTIRATI, nem. Predavateljica: prof. Edith Santler
od sobote, 28. sept., od 15. ure do nedelje, 29. sept., do 16. ure
MINISTRANTSKI DNEVI ZA MINISTRANTE od 10. do 14. leta,
nem.
Vodstvo: kaplan Janko Krištof s sodelavci
v soboto, 28. sept., ob 19.30
Devet let do dvatisoč — spremembe na zahodu in vzhodu kot znak časa, nem.
Predavatelj: prof. dr. Otto Schulmeister
od nedelje, 29. sept., od 19. ure do srede, 2. okt., do 13. ure
Duhovne vaje za duhovnike: DUHOVNIK — VZGOJITEU Voditelj: Tone Ciglar SDB, Ljubljana
v torek, 1. oktobra, ob 19.30
Podijska diskusija: Intenzivno kmetovanje med „zastrupljenim vodnjakom“ in varstvom okolja, nem.
(Ob primeru področja vodnega varstva „Podjuna-Peca")
Sodelujejo: LR. dr. Herbert Schiller, Dl. dr. Wolfgang Sembach, dr. Uwe Herzog, Dl. Štefan Domej, Marko Tram pusch
Diskusijska vodja: Dl Hans Miki Soprireditelj: Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) v torek, 1. oktobra, ob 19.30
Odprtje razstave slik BARE REMEC iz Argentine
Dodatni program: Pregled slovenske literature v Argentini (Andrej Rot)
v četrtek, 3. oktobra, ob 19.30
Predavanje: PARTNERSTVO IN ZAKON V DANAŠNJEM ČASU, nem. Predavateljica: dr. Rosemarie Tscher-teu-Brunnthaler
od petka, 4. oktobra, od 15. ure do sobote, 5. oktobra, do 16. ure
DNEVI ZA MINISTRANTE od 8. do 10. leta
Voditelj: kaplan Janko Krištof s skupino sodelavcev
GALERIJA TINJE
Razstava likovnih del Miloša Lavrenčiča, akademskega slikarja iz Ljubljane. Razstava je odprta do 30. septembra 1991
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo .Narodni svet koroških Slovencev', ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika: Marijan Fera in Franc Sadjak, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik', Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8. 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.).
Pisma bralcev/Oglasi
KATOLIŠKI DOM PROSVETE
DALITAS
KATHOLISCHES
BILDUNGSHEIM
PODUSKA DISKUSIJA v slovenskem jeziku:
^MULTIKULTURNOST - NOVA MOŽNOST ZA KOROŠKE SLOVENCE AU IZGUBA IDENTITETE?"
SODELUJEJO:
mag. TEREZUA STOIŠIĆ, zastopnica mah|sin v parlamentu / ZAL dv. sv prof. dr REGINALD VOSPERNIK, ravnatelj na ZG za Slovence ANDREJ WAKOUNIG, predsednik Enotne liste (EL)
prof TOMAŽ OGRIS, govornik delovne skupnosti .Avstrijskih narodnosti v SPÖ* mag PEP MARKETZ, duhovnik
PREDAVANJE v nemškem jeziku.
„EVROPSKA DEDIŠČINA JE NJENA RAZNOLIKOST"
I Kakšno mesto imajo jezikovne manjšine v novi Evropi?
Južna Koroška in Južna Tirolska dobivata vedno večji pomen.
PREDAVATEUA:
dr. PETER JANKOWIT5CH, državni sekretar za integracijo in za sodelovanje pri pomoči deželam v razvoju
univ. prof. dr ANDREAS KHOL, poslanec v državnem zboru in zunanjepolitični govornik Avstrijske ljudske stranke / ÖVP
VODJA DISKUSIJE: dv. sv. prof. dr. REGINALD VOSPERNIK, podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnih skupin / FUENS
V POGOVORU / IM GESPRÄCH:
Ministrski predsednik prof. LOJZE PETERLE, Republika Slovenija, in namestnik zveznega kanclerja, zvezni minister dr ERHARD BUSEK, Republika Avstrija, bosta spregovorila na temo:
„EVROPA NA PRELOMNICI"
Ob primeru odnosov med Avstrijo in Slovenijo.
VODJA DISKUSIJE: KAREL SMOLLE, poslanik slovenske vlade na Dunaju SIMULTANO PREVAJANJE: univ. prof. dr. ERICH PRUNČ in mag. FRANC MANDELC
PODUSKA DISKUSUA z odličnimi zgodovinarji iz prostora Alpe-Jadran:
„POTREBUJE NOVA (SREDNJA) EVROPA TUDI NOVO ZGODOVINSKO PODOBO?"
SODELUJEJO:
univ. prof. dr HELMUT RUMPLER, Celovec univ doc. dr MARINA CATTARUZZA, Trst univ doc. dr KARL STUHLPFARRER. Dunaj univ. prof. dr DUŠAN NEČAK, Ljubljana
VODJA DISKUSUE: univ. doc. dr ANDREJ MORITSCH, Šteben na Zilji
VSE PRIREDITVE BODO
TINJAH !
PISMA BRALCEV
NA TELEVIZIJI
„Dober dan, Koroška“
29. 9., ob 13. uri, TV 2 predvidoma z naslednjimi prispevki:
Mednarodni mejni prehod Pavličevo sedlo bo odprt — toda, kdaj?
Učenje slovenščine v izvenšolskih izobraževalnih ustanovah
Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze z Mozartovo .Krönungsmesse-
Strokovno-kmetijskogospodarsko šolo v Št. Rupertu pri Velikovcu že 95. leto vodijo šolske sestre
Podjunski slikar in restavrator Jožef Stefan obvaruje edinstvena znamenja pred razpadom
Začarani medved I.
Slovenska firma registrirana v Avstriji z manjšim obsegom poslovanja, specializirana za uvoz/izvoz opreme za avtomatsko identifikacijo išče
poslovni prostor v okolici Celovca ali bližini mejnega prehoda Ljubelj z občasno SOUPORABO:
—	pisalne mize
—	omare
—	telefona
—	telefaksa
—	tajnice z znanjem slovenskega jezika, poznavanjem uvozno/izvoznih dokumentov
Firma deluje iz Ljubljane, zato predvsem potrebujemo naslov za dostavo pošte in občasen sprejem strank.
Pripravljeni smo pokriti del najemnine, stroškov PTT in stroškov tajnice. Prosimo, da vaše ponudbe pošljete na tel./fax + 38 61 51 407.
Časopisa združiti
Že veliko let sem bralec „Našega tednika", iz občutka narodne pripadnosti in ne iz političnih ali svetovnonazorskih vzrokov. Samo slučajno sem se odločil za „Tednik", prav tako bi se bil lahko odločil za „Vestnik“.
Kot bralec bi si želel, da bi se oba slovenska časopisa na Koroškem združila, 'ker bi se s tem povečala vsebinska ponud-
ba za bralca. Zakaj ne bi bilo mogoče v enem časopisu zastopati več različnih stališč in mnenj?
Mislim, da je združenje gospodarsko gledano edina pametna možnost in tudi politično bi bil skupni časopis velika prednost in znamenje skupne volje.
Srčno vas pozdravljam
Raimund Vospernik, Vetrinj
i
V Mohorjevi knjigarni v Celovcu
od 1. do 15. oktobra razstavlja svilene rute
Branka Milavec
Na odprtje razstave Vas prisrčno vabita 1. oktobra 1991 ob 18. uri Mohorjeva družba in Krščanska kulturna zveza.
Vaš poslovni partner v območju Alpe-Jadran
Korotan
proizvodnja in trgovska družba z o. j.
A-9020 Klagenfurt / Celovec Viktringer Ring 26 Telefon: 04 63/56 2 16 Telefax: 04 63 / 51 62 57 Telex: 422 801
34170 Celovec Corso G. Verdi 115 Telefon: (0481) 34 0 60 Telefax: (0481) 85 1 82 Telex: 461 066
NA kmetijskem
So/zmL™
ORODJA
VELIKA IZDIftA . . .
. . . humusov, vrtnega orodja in različnih semen . . . lakov, barv in impregnacijskih tekočin za les . . . gradbenih materialov
O
ADEG
Tei.: 0 42 20 / 22 42
Šport
Zopet je Norbert Kuchar zapravil lepo priložnost za gol. Pri vratarju Niemetzu je bila
„končna postaja".
Po 24 tekmah prvi poraz Kapelčaoov
Velikovec — Železna Kapla 2:1 (0:0)
Železna Kapla: Rus 4, Kukoviča 4, Rozman 4, Grubelnik 5, Köck 4, Reinwald 5, Športn 4 (79. Ošina 0), Baloh 4, Wi-cher 4, Kuchar 4, Jenschatz 5
Velikovec: 600 gledalcev Sodnik: Aichholzer (dober)
Strelci: Jenschatz (88. 11-m) oz. Modre (70.), Loibnegger (77. 11-m)
Izenačen potek igre na obeh straneh je napadalcem nudil lepe priložnosti za zadetke, katerih niso izrabili. Okrog 70. minute pa je bil odločilen trenutek za izid igre. Najprej sta Kuchar in Wicher zapravila „stopro-centno šanso", nekaj minut pozneje pa kapelska obramba ni bila pazljiva in domačini so tako povedli z 1:0. Sedem minut pozneje pa jim je sodnik prisodil še enajstmetrovko. Čeprav je
nekaj minut pred koncem tekme Kapelčanom uspel zadetek, bi brezdvomno lahko osvojili tudi točko, kajti Kuchar je v zadnji minuti zopet zapravil lepo priložnost za gol.
Fera: „Borovelj se moramo paziti!“
Po 24 prvenstvenih tekmah so Kapelčani prvič podlegli. Prav zaradi tega so nekoliko bolj previdni, kajti naslednji nasprotnik iz Borovelj je nazadnje zmagal s 3:0. Trener Fera: „Podcenjevali Borovelj ne bomo, kljub temu bomo napadali s tremi napadalci. Kukovico ali Grubelnika bom dal še dodatno v napad, Maverja pa bo kril Köck!“
Tokrat sodnik ni maral Globašanov
Šmarjeta — Globasnica 3:2 (2:1)
Globasnica: Preitenegger 3, Wautsche 3, Fera 2, Zanki 3, P. Sadjak 4, Pleschgatternig 2, Ch. Micheu 2, Pajančič 4 (70. Slanic 0), Kordesch 2, Silan 3, Hren 5 Šmarjeta: 100 gledalcev Sodnik: Begusch (slab)
Strelci: E. Pajančič (38., 60. 11-m)
Rdeči karton: Fera (35.)
G. Sadjaka in Schatza sta zamenjala mlada perspektivna igralca Silan in P. Sadjak, ki sta se kar dobro vživela v ekipo. Tekma je potekala zelo živčno, kajti sodnik je ves čas dajal prednost samo domači ekipi. To prednost so domačini seveda takoj izrabili ter povedli z 2:0. E. Pajančič pa je v 38. minuti rezultat zbližal na 2:1, v 60. minuti pa ga je celo izenačil. Deset minut pred koncem pa je sodnik domačinom pravzaprav podaril zmagoviti gol, kajti namesto da bi Globašanom dosodil prekršek, je dal domačinom kot, ki je bil podlaga za zmagoviti gol.
Zdaj gostuje v Globasnici Šmihel/L — drugi na tabeli
Zopet veliko „osebnih“ težav v Globasnici: Schatz je bolan, Fera in Pleschgatternig pa sta vprašljiva . . . V naslednjem kolu pa Globašani gostijo izredno močnega nasprotnika iz Labotske doline, ki je na zadnjih tekmah presenetil. Trener Djurič: „Osvojiti moramo najmanj točko!"
Šmihel se iz tekme v tekmo izboljšuje
Šmihel — Grebinj 4:0 (1:0)
Šmihel: Leitgeb 5, Juri 3, Schein 4, Buchwaid 4, Lutnik 4, Gros 3 (56. Krewalder 0) (88. Holler 0), Figoutz 4, Wriesnig 5, Rup 4, W. Berchtold 4, Motschilnik 5
Šmihel: 150 gledalcev Sodnik: Stemberger (odličen)
Strelci: Rup (32., 86.), Motschilnik (53., 89.)
Lepa, hitra in dinamična igra obeh ekip; ob začetku so se vrstile priložnosti na obeh straneh. Zlata roka trenerja Gostenčnika (Grosa je prestavil v napad, Rupa pa v sredino) se je takoj obrestovala v prid Šmi-helčanov. Rup je namreč v 32. minutah povedel na 1:0.
V drugem polčasu so si Šmihelčani izigrali terensko premoč ter kmalu rezultat povišali na 2:0. Gostje so sicer v hitrih protinapadih nevarno ogrožali domača vrata, vendar je bil tokrat vratar Leitgeb v izredni „formi". Ob koncu pa se je telesna premoč domačinov izrazila še v dveh zadetkih.
Derbi Metlova proti Šmihelu
Metlovčani so iz Dobrle vasi odnesli dve točki in so trenutno izredno dobro razpoloženi. „Vendar ima derbi svoje zakonitosti; vse je mogoče,“ je dejal trener Šmihela Gostenčnik, ki prav tako poroča tudi o izredni delavnosti svojih igralcev. Preseneča ga predvsem vratar Leitgeb, s katerim vadi celo dopoldan.
Izredno borben derbi
Kotmara vas — Bilčovs 2:0 (1:0)
Bilčovs: Katnik 4, Schlemitz 4, G. Schaunig 3, Rauter 5, J. Kuess 4, Schellander 3 (71. Hartl 0), W. Kuess 3, Weichboth 3 (70. Krainer 0), Fischer 3, Partl 3, Quantschnig 4 Kotmara vas: 400 gledalcev Sodnik: Kaimbacher (povprečen)
Strelci: Modritsch (20.), A. Triebnig (90.)
Derbi je potekal izredno borbeno, vendar brez hudih prekrškov. Bil-čovščani so bili sicer vseh 90 minut boljše moštvo, vendar terenske premoči niso znali izkoristiti. Tako so domačini presenetljivo v 20. minuti zadeli prvi gol. Tudi v drugem polčasu se značaj igre ni spremenil. Gostje so sicer napadali, a brez presenetljivih potez, ki bi obrambo Kot-mirčanov vznemirile. Dolge podaje v kazenski prostor so se izkazale kot slaba rešitev, kajti kotmirški branilci so jih zlahka prestregli. V protinapadih pa so večkrat nevarno ogrožali Katnikova vrata, čeprav je Rauter dobro pokril „goaleadorja“ Moserja.
Bo proti Velikovcu Sigi Hobel zopet igral?
Kot se je na tekmi proti Kotmari vasi videlo, manjka ekipi trenutno nevaren napadalec, katerega bodo predvsem potrebovali proti Velikovcu. Velikovec je moštvo, ki raje napada kot brani; zato se nasprotniku nudijo priložnosti v hitrih protinapadih. Trener Sigi Hobel bi kot igralec tako lahko mnogo prispeval k uspešnejši igri Bilčovščanov.
Hud prekršek Paheiniga (M.) nad Pichlerjem
Dobrla vas — Metlova 1:3 (0:2)
Dobrla vas: Hofstätter 3, Sturm 3, Nemetz 2, Wegscheider 3, Schirnik 4, Mischitz 3. R. Marin
3,	Appe 3, Štucin 2, Pichler (3. Opietnik 3), Her-burger 4 (46. Knes 3)
Dobrla vas: 500 gledalcev Sodnik: Hitzenhammer (dober)
Strelec: Appe (80.)
Precej živčnemu začetku tekme obeh ekip je sledil hud prekršek Pa-hoiniga (Metlova) nad Pichlerjem, ki je moral nato hudo poškodovan zapustiti igrišče. Kmalu so gostje po napakah domače obrambe povedli z 2:0. Dobrolčani so sicer v 80. minuti razliko znižali na 1:2, vendar so Metlovčani tik pred zaključnim piskom dali še tretji gol ter zasluženo dobili podjunski derbi.
Zopet je zamenjani igralec rešil Selane
Sele — Grabštanj 4:2 (1:1)
Sele: E. Oraže 3, Božič 3, A. Mak 4, F. Oraže
4,	Jug 3 (32. P. Čertov 4), Z. Oraže 4, Travnik 4, Radosavljevič 5, M. Mak 4, N. Hribernik 4, K. Hribernik 3 (46. M. Oraže 5)
Sele: 150 gledalcev Sodnik: Wrulich (soliden)
Strelci: Z. Oraže (11.), Travnik (69. 11-m), N. Hribernik (77.), M. Oraže (89.)
Ekipi je manjkal A. Oraže, katerega je nadomestil M. Mak. V 11. minuti je Z. Oraže povedel z 1:0, kar pa poteka igre ni spremenilo. Gostje so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik ter v 30. minuti rezultat izenačili. Tik po začetku drugega polčasa pa so dali celo drugi gol; šele za tem so se Selani zbudili ter zaigrali lep in tudi uspešen nogomet. Najprej je Travnik rezultat izenačil, v 77. minuti pa je N. Hribernik od vratarja odbito žogo poslal v gol. Gol M. Oražeja v zadnji minuti pa je bil samo še zaslužen dodatek.
Zamenjeni igralci vedno presenetijo Že večkrat so trenerja Travnika zamenjani igralci presenetili, saj so tudi že odločili o tekmi (npr. P. Čertov proti Techelsbergu ali na zadnji tekmi proti Grabštanju M. Oraže, ki ni zadel le lepega gola, temveč je mnogo prispeval k dobri igri Selanov). Trener Travnik: „Vesel sem, da razpolagam z zelo izenačenim kadrom.“
Podliga vzhod:
1. Velikovec	8	5	2	1	13:6	12
2. Železna K.	8	4	3	1	16:7	11
3. Žrelec	8	4	3	1	15:6	11
4. Vetrinj	8	4	3	1	12:9	11
5. Kotmara vas	8	4	0	4	15:12	8
6. Borovlje	8	3	2	3	11:9	8
7. Št. Andraž	8	2	4	2	10:9	8
8. Bilčovs	8	2	4	2	7:9	8
9. Št. Lenart	8	3	2	3	9:14	8
10. Mostič	8	2	3	3	13:12	7
11. ASV	8	1	5	2	15:20	7
12. Žitara vas	8	2	2	4	10:13	6
13. Liebenfels	8	1	2	5	6:16	4
14. Oberglan	8	0	3	5	6:16	3
Naslednje kolo:
Železna Kapla — Borovlje Bilčovs — Velikovec
1. razred D: 1. Dobrla vas	8	4	3	1	23:12	11
2. Šmihel v L.	8	4	3	1	17:6	11
3. Metlova	8	4	3	1	17:8	11
4. Ruda	8	4	2	2	15:7	10
5. Šmihel	8	3	4	1	17:10	10
6. Šmarjeta	8	3	4	1	10:9	10
7. Frantschach	8	3	3	2	13:12	9
8. Globasnica	8	3	2	3	11:10	8
9. Št. Pavel	8	2	4	2	11:14	8
10. Št. Štefan/L.	7	1	5	1	5:7	7
11. Grebinj	7	1	3	3	6:14	5
12. Reichenfels	8	1	2	5	10:20	4
13. Galicija	8	0	3	5	3:13	3
14. Labot	8	0	3	5	9:25	3
Naslednje kolo:
Globasnica — Šmihel/L. Metlova — Šmihel Galicija — Dobrla vas
2. razred E:
1. Kriva Vrba	8	6	2	0	22:7	14
2. Sele	8	6	1	1	18:10	13
3. Pošta	8	5	1	2	23:8	11
4. Poreče	8	4	3	1	16:6	11
5. Žihpolje	8	5	1	2	15:9	11
6. HSV	8	4	2	2	19:10	10
7. Borovlje	8	4	2	2	14:7	10
8. Wölfnitz	8	3	3	2	13:6	9
9. Donau	8	3	2	2	17:15	8
10. Techelsberg	8	3	1	4	10:15	7
11. Bistrica/R.	8	1	1	6	8:14	3
12. Ulrichsberg	8	0	3	5	10:26	3
13. Grafenstein	8	0	2	6	7:21	2
14. Welzenegg	8	0	0	8	6:44	0
Naslednje kolo: Wölfnitz — Sele
Šport
Velik:
011 SAK želim vse najboljše toda v nedeljo ne!
•	Vsako nedeljo več domačih gledalcev — v nedeljo jih pričakujejo 1500
•	Kreutz & co: Velik ne more pričakovati, da ga bomo božali
Gotovo se še spominjate časov, ko je SAK s kapetanom Marijanom Velikom hitel od zmage do zmage, od senzacije (predvsem v pokalu) do senzacije. Iz privatnih razlogov se je Marijan Velik preselil v Eberstein in igra zdaj za Treibach. Tako bo zdaj v nedeljo „nasprotnik“ SAK. Velik: „SAK želim vse najboljše, toda to nedeljo ne, saj gre za moj uspeh in za uspeh mojega sedanjega nioštva.“
Da bo Marijan Velik v nedeljo izredno motiviran, vedo vsi pri SAK. Prav zato se bodo igralci SAK še posebno budili. Kapetan Miha Kreutz: „Velik ne more pričakovati, da mu bomo prizanesli samo zato, ker je naš
igralec. V nedeljo je naš nasprotnik in to bo gotovo čutil . . .“ Istega mnenja sta tudi branilca Franc Sadjak in Aleksander Čertov: „Če pred Marijanom enkrat .glasneje zadihaš', ne pride več blizu!"
Trener SAK dr. Ivan Ramšak pa gleda na tekmo iz popolnoma drugega zornega kota in svari igralce pred privatnimi dvoboji, saj ima Treibach še vrsto drugih dobrih igralcev kot npr. Andija Para, legionarja Brela in libera Franca Trampitscha. „Treibach mora pri nas šele dokazati, da je zrel za koroški vrh," pravi dr. Ivan Ramšak, ki dela ta teden trenerski izpit v Lindabrunnu. Treninge zato ta teden vodi Ljubiša Da-lanovič.
Kdo bo pri SAK igral v nedeljo, bo ostalo na vsak način odprto do petka; šele ko
se potem vrne trener dr. Ivan Ramšak, bo sporočil postavo moštva. Lahkega dela ne bo imel, saj sta mu na razpolago dva legionarja (Savič/Brdža-novič) in ozdravela igralca Urschitz in Sadjak. V nedeljo pričakujejo v Annabichlu do 1500 gledalcev, kar bo za igralce gotovo izredna motivacija. Velik: „Lepo je spet enkrat igrati doma v Annabichlu, pred domačimi gledalci." Le ti pa bodo gotovo v taboru SAK. Od tekme do tekme se zbere več domače publike, ki vedno glasneje podpira svojo ekipo.
V Lienzu so ustvarili odlično vzdušje. Mnogo je k temu prispeval novi predsednik SAK-fankluba Mario Podrečnik, ki je nad „novim“ SAK navdušen: „Če igra SAK tako kot letos, je vsak rad njegov navijač."
Srce mu na tihem še bije za SAK, igra pa za SK Treibach. „Fantje, vi ste moji prijatelji, toda to nedeljo 90 minut na žalost ne, “ pravi Sakovcem Marjan Velik
SR i
abach
Kapetan Miha Kreutz, Aleksander Čertov, Franc Sadjak in Erwin Ga/o Cod spodaj) so še igrali skupaj z Velikom pri SAK; zdaj pa je Marijan njihov nasprotnik in obljubili so, da mu ne bodo zaprinesli. Foto: Fera
Po šestili lotili jo parila todi trdnjava lienz
Tudi na „mountain biku“ Peter Wrolich nima nasprotnika
Trikrat je Peter letos tekmoval z gorskim kolesom (mountain bike), ki ima zanj samo značaj treninga; vse tri dirke je jasno zmagal. Tako tudi ta konec tedna v Möllbrücku, na tekmi za Eisen-wadl (najpomembnejša dirka z gorskimi kolesi v Avstriji), kjer je na 40-kilometrski progi premagal vso avstrijsko „elito". Zmagal je s prednostjo dveh minut.
Koroška liga: 1. SAK	9	5	4	0	21:5	14
2. Treibach	9	6	2	1	17:9	14
3. Wietersdorf9		5	2	2	15:10	12
4. Pliberk	9	3	4	2	11:9	10
5. Lienz	9	4	2	3	9:10	10
6. WAC	9	3	3	3	15:9	9
7. Breze	9	4	1	4	17:15	9
8. Matrei	9	1	7	1	9:8	9
9. Trg	9	3	3	3	7:7	9
10. Št. Vid	9	4	1	4	9:10	9
11. Wolfsberg	9	2	5	2	11:14	9
12. Celovec	9	2	4	3	8:12	8
13. VSV	9	2	3	4	6:12	7
14. Mölltal	9	2	2	5	7:13	6
15. Lendorf	9	2	1	6	6:19	5
16. Klopinj	9	0	4	5	6:12	4
Lienz — SAK 1:3 (1:2)
SAK: Preschern 5, Papper 6, Savič 5, Čertov 5, Kreutz 5, M. Sadjak 5, Galo 5, Hober 5 (70. Kert 0), dr. Ramšak 5, Lippusch 5, Blažej 5 (89. A. Ramšak 0)
Dolomitenstadion, 500 gledalcev
Haring: izredno objektiven
Strelci: Eder (2.), oz. Hober (8.), Lippusch (43.)
in Blažej (89.)
Že šest let SAK ni zmagal v Lienzu. Zdaj mu je uspelo! V odlični tekmi so slovenski atletiki pokazali, kaj letos vse znajo. Brez nadaljnjega bi lahko zmagali s še boljšim rezultatom, če bi Adi Blažej izkoristil svoje številne priložnosti. Sicer je Lienz že v 2. minuti povedel na 1:0, toda to SAK sploh ni zmotilo. Igral je naprej kot vedno. Hober, ki je odigral doslej svojo najboljšo tekmo, je uspešno z
golom zaključil solo akcijo, 1:1. Po lepi akciji Marjana Sadjaka je Lippusch povedel na 1:2, v zadnji minuti pa je Adi Blažej s tretjim golom zaključil igro.
Prej pa bi ravno slednji lahko dal že nekaj golov; tako se je moral SAK še krepko truditi in je z izredno borbo in tehniko (pa tudi taktiko) nadigral Lienz.
Omeniti je še potrebno, da je bil najboljši igralec pri SAK Gerhard Pappler, ki ni izgubil niti enega dvoboja, in da je SAK igral brez poškodovanega Wernerja Urschitza in bolnega Franca Sadjaka. „Super" legionarja Camila Brdžanoviča pa je nadomestil Rade Savič.
SAK — SK Treibach
V nedeljo, 29. 9. 1991, ob 15.30 Juniorji igrajo ob 13.45
• Dunaj
MANJŠINSKA LITERATURA V PARLAMENTU
V ponedeljek, 30. septembra, bodo brali pisatelji avstrijskih manjšin iz svojih del v dunajskem parlamentu. Pod naslovom „Avstrijska lirika — in nobene nemške besede“ bodo med drugim sodelovali tudi Korošci Maja Ha-derlap, Fabjan Hafner in prof. dr. Janko Messner.
• Velikovec DEŽEVNI GOZD
V ponedeljek, 30. septembra, ob 19.30, vabi občina Velikovec na „multivizijsko" predavanje o tropskem deževnem gozdu. Prireditev bo v „Neue Burg“ in bo predstavila zanimivo dokumentacijo o tem ogroženem delu sveta. Z devetimi diaprojektorji bo predaval Alois Indrich.
• Globasnica/Celovec
REDNI OBČNI ZBOR SAK
Slovenski atletski klub vabi vse svoje člane na redni občni zbor, ki bo
v petek, 4. oktobra 1991, ob 19. uri
v gostišču JUENNA v Globasnici.
Na dnevnem redu so tudi volitve novega odbora Slovenskega atletskega kluba.
NE POZABITE!
V nedeljo je konec poletnega časa
Od sobote, 28. septembra, na nedeljo, 29. septembra, boste lahko spali eno uro dlje. Ob 2. uri zjutraj bo namreč konec poletnega časa, se pravi, da boste morali kazalce svoje ure prestaviti za eno uro nazaj.
To bo seveda prineslo marsikatero kratkoročno spremembo. Sprva bo zjutraj sorazmerno svetlo, zato pa se bodo pričeli večeri precej zgodaj, že po peti uri popoldan. Torej, pravočasno mislite na spremembo!
Slovenska vlada izgubila na nogometnem
IV v
igrišču
Bolj za šalo kot zares sta prejšnji petek v Ljubljani odigrali nogometno tekmo moštvi slovenske vlade proti slovenskim direktorjem. Slednji so imeli boljšo kondicijo in so zasluženo zmagali z rezultatom 5:2. Notranji minister Bavčar ni bil nič kaj dobre volje, saj mu je nasprotnik petkrat zatresel mrežo. A čast vlade sta rešila minister Janša z enim in sekretar Čerin z drugim zadetkom. Svoje je prispeval tudi premier Peterle, ki je nekajkrat nevarno blokiral nasprotnika (na sliki). j b.
Slika: Presednik Lojze Peterle v trdem dvoboju.
„Pogled nazaj v pesmi in sliki“
Slike iz zgodovine Velikovca, Št. Ruperta in okolice si lahko ogledate od 6. oktobra naprej v Gospodarski šoli v Št. Rupertu. Tam je namreč SRD „Lipa“ v okviru „Srečanja v oktobru“ pripravila za ogled zanimivo zgodovinsko dokumentacijo.
Na sliki vidite te-rice iz Štriholč pri Velikovcu, ki so novembra leta 1928 obdelovale lan.