Stev. 18. (C. C. con la Posta). > BffiTgŠSB V Trstu, petek 22. junija 1923. LIST Tednik za novice in pouk. Leto I. Stane; ena Številka 20 atotink. Eno leto 8 lir Pol leta 5 lir Četrt leta 3 lire Odg. urednik: Ivan Jiervatin Male novice Gospodu prefektu v Trstu. Gospod orožniški brigadir iz Doline i® na lastno odgovornost v soboto zaplenil na pošti vse izvode lista v Dolini, v Boljnncu. Liste pleniti pa sme samo sodno ali politično oblastvo. Obračamo se do gospoda prefekta kot čuvarja zakona v deželi, da ukrene, da gospod brigadir vrne zaplenjene iztise in da se uvede proti brigadirju preiskava. Dragič javno naznanjamo borštanskega železničarja Pr., ki je prepovedal trgovcu v Ricmanjah in Dolini prodajati list. Prosimo gospoda prefekta, da ukrene proti temu nasilstvu, ki je v očitnem nasprotju s kazenskim zako-nom, kar je treba, da se taki proti-Postavni čini ne bodo več dogajali. Kaj dela Cita ? _ Bivša c ; -šari ca prebiva z otroci n,a k d' ,v neki vili, katero soji da-na Pfr^olago španski veleindustrija!« L Dasi 'mi več cesarica, jo vendar .španska vlada še vedno drži za cesarico in ji priznava vse zadevne pravice: prosta je vseh diavkov. Okrog- sebe ima 20 oseb. Grof West-fale-nje cerenionist-, grof Degen.feld je učitelj otrok. Življenje pa ni kdo ve kako cesarsko. Cesarico podpirajo dunajski plemenitaši in ogrski bogatini. Od časa do časa ji pošljejo nakaznico z denarjem. Mladi Oton se uči zlasti jezike. Zdi se, da mu vcepljajo v glavo, da je on pravi ce sar in da bo spet zavladal. Cita pomaga pri domačih poslih, popoldne Pa piše svoje spomine izza časa izbruha svetovne vojne. Ladjedelnice in škedenjski plavži. V torek se je vršil na prefekturi sestanek, ki se ga je udeležil naš Prefekt, tržaški poslanci in zastopniki ladjedelnic ter plavžev. Izdali so Poročilo, ki pravi, da se prične z de-1(>m v ladjedelnicah že drugi teden, plavži pa se otvorijo v kratkem. Ljudstvo pa se drži kakor Tomaž ih pje, daje vere tem vestem, dokler 110 otiplje resnice. Ljubljanska kreditna banka, ki ima svoji dve ‘krepki podružnici v Trstu in v Gorici, poviša deležni k'apital od 20 na 25 milijonov dinarjev. v to svrho je razpisala podpis bovilhi delni« po 100 dinarjev. Vreme pri nas. Gez noč nas je ojbiskala zima. V Tirolah in na Koroškem je sneg zapadel in mraz je pritisnil, da kaj takega ne pomnijo najstarejši ljudje. Preobrat se je začel v soboto ob 8 uri zVečer. Mestoma je padal skoz teflon dež. To vreme je za naše kme. Ljske kulture- hud udarec. Mraz ovi-ra razvoj raze v e tja pri trti, žito je Ponekod poleglo. Čujemo glasove o slani. Prepogosti dež tudi ni ugoden. ragi ata Mussolini, ne pomaga nič, L has moraš poslušati. Ti, ki vse Premoreš in vse ukažeš, skliči ministrski svet iin dekretiraj ugodno ^Tenie, zakaj sicer bo letina slaba, Pa tudi davki bodo pičli. Kaj pravijo vremenoslovci ? Učenjaki, ki se pečajo z vremenom, trdijo, da se bližamo dobi btrzlih. poletij; višek da ,se doseže ^-i. Malo solnca, mnogo dežja bo Vse to poletje. Minule letine so bile slabe, kmetje so se zadolžili, zato bila pičla leti.ua 1923 prava nesro-a za našo deželo. Štefan Radič - poglavar hrvatskih kmetov Majhna oseba, čokat mož. Vedno na kratko ostrižene lasi, polne brke; zelo kratkoviden, zato se ti približa do nosa ,če ž njim govoriš, ker te hoče opazovati. Študiral je v Zagrebu, visoko šole je dovršil v Pragi in. v Parizu. Govori dobro poleg srbo-hrvaščine francosko, nemško, madžarsko, angleško, rusko in posebno češko. Spisal je do 20 knjig različne vsebine, izdal kakih 15 koledarjev in urejuje kmečko glasilo »-Slobod ni dom«. Poročil je neko češko učiteljico, s katero ima osem otrok, ki so vsi odrasti i, deloma v službah. Radič ima v ‘Zagrebu knjigarno, ki jo osebno vodi; če ni zaposlen drugod, ga najdeiš v knjigarni, kjer mu pomlagajo njegove ljubeznive hčerke. Radič ima burno življenje za seboj. Ko je bil na visoki šoli v Zagrebu, jo ob prihodu cesarja sežgal madžarsko zastavo, v kateri je videl znak hrvatskega suženjstva. Zato ga je policija izgnala. Republikansko Ribanje. Leta 1904 j e. ustanovil Radič kmečko stranko; stranka se ni kdovekaj razširila po Hrvaškrliri; vlada jo je preganjala. Okrepila pa se je do neverjetno moči šsll-e po polomu av-. sirijskega cesarstva. Koncem oktobra 1918 je postavil ko-nečni program »hrvatske republi kanske seljačke stranke«. Stranka hoče, da. sel proglasi hrv-atska repu blika, katera se pridruži Sloveniji Bolgarski im Srbiji. Ni proti teinu da ostane srbski kralj vidini poglavar zveze vseh štirih južmoslovan skin- narodov. Vlada ga 'aretira, toda narod ga tako ljubi, da ga mora policija izpustiti. V ih-rvatski repu bliki bo kmečki stan gospodaril Vsak izobraženec, ki sprejme pro grami kmečke stranke, je dobrodošel, samo mora odložiti misel, da bi gospoda ukazovala v državi. Zato je stranka proti -gospodom, ki jih zaničljivo imenuje ’ »kap-utaše«. Gospoda naj ne zgublja dneva in noči po kavarnah, ampak naj se loti št-u diranja in dela v prid naroda; zlasti je stranka proti advokatom, o katerih pravi, da le izrabljajo ljudsko neumnost in si pri tem služijo tisočake. Program hrvat-sLe- kmečke stranke bomo objavili čimprej, ker je zello zanimiv. Gospodar Hrvatske. Radič je danes gospodar Hrvatske Predzadnje in zadnje volitve so to dokazale. Domala vsi poslanci so njegovi stranki. Celo v Zagrebu je dobil večino. S tem dejstvom bi morali računati oni, ki imajo državne vajeti v rokah. V Jugoslaviji sta a borbi dve ideji: -centralizem in fede raliziem. Srbi so centralisti in hoče jo voditi vso politiko, gospodarstvo, vso kulturo iz Belgrada; Hrvatje pa so federalisti: Hrvatje, Srbi in Slovenci naj se vsak zase vladajo; nad vsemi p-a bodi državno oblastvo, ki j-e skupno vsem trem glede na denar, vojsko, železnice, finance, Katera ideja bo zmagala ? Mi mislimo, da srednja pot, to je misel avtonomije. Primorski Slovenci smo vselej bili pristaši avtonomij in na svojem narodnem telesu čutimo, kaj se- pra vi izguba avtonomije. Naj bi avtonomistična misel pobratila Srbe, Hrvate in. Slovence in. tako pripomogla do utrditv-ei mlade države. Gora se je odprla.... Zadnjic smo opisali bruhanje Vezuva. Par ur kasneje pa je dospela vest iz Sicilije, da se je oglasil tudi velikan Etna, ki je 3313 m visok, torej je še 449 m višji od Triglava. Da ga peš ob vznožju obideš, rabiš gotovo 30 ur brez prestanka. Gora se je kar nepričakovano odprla in iz nje se je vlila ogromna reka goreče lave. Reka, ki je do danes še 3 kilometre široka in 5 do 10 m debela, je poplavila in v hipu vničila že osem vasi, se je razdelila v tri rokave. Strah in trepet je zgrabil ljudstvo, ki ga je na obronkih in oh vznožju v mestih in vaseh do 300 tisoč. Dosedaj je bežalo že 36 tisoč oseb iz ogroženih vasi. Ubogi begunci! Če kdo, vas naši Goričani pomilujejo, ki so okusili vse bridkosti begunstva. Vlada je dala na razpolago do 3000 šotorov v mestu Ca-taniji. »Jadranski Almanah«, ta nag najboljši koledar, izide tudi letos, najkasneje oktobra in prinese kakor lani raznovrstne članke. Vsak kulturni delavec na Primorskem naj so požuri in naj pošlje svoj prispevek do Nove pesmi. Š tokova knjigarna in Tiskovno društvo v Gorici imata v založbi Kogojev mešani zbor «Nageljni poljski«, ki so posvečeni Srečku Kumarju, in Premr-lov mešani zbor s spremljevanjem gla-sc-virja «Naša pesem». Za tri lire dobiš oba prelepa zbora. Kako končajo kralji. Doslej je zgodovina popisala 2576 vladarjev in njih usodo. Od teh vladarjev jo bilo 300 s silo pregnanih s prestola, 81 se jih je moralo odpovedati prestolu, 11 jih znorelo, 20 jih je izvršilo samomor, 105 jih jo padlo v vojskah, 103 so končali v vojnem ujetništvu, 263 je bilo umorjenih, 1656 vladarjev pa je umrlo naravne smrti. Potemtakem kraljevanje na splošno ni ravno prijetno. Koristilo branje. V Narodni knjigarni v Gorici je izšel slovenski prevod občinskega in deželnega zakona. Županstva in vse naše iz-obražen-stvo naj seže po tej knjigi. Za besedo »provincia« je pisec rabil besedo »dežela«, kar je edino slovansko in zgodovinsko. Za »re- 1. julija na naslov pisatelja Franceta I gione« rabimo besedo pokrajina. Več Bevka v Gorici, ulica Favetti 11. j povemo o knjigi, čim jo dobimo. «Pismo iz Jugoslavije«. Tako se je glasil naslov člankov, ki jih je redno vsako nedeljo objavljala «Edinost». Ti članki so v zelo objektivni obliki opisovali razmere v Jugoslaviji. Vse izobraženstvo na Primorskem je z veseljem bralo te članke, ker je vedelo, da so članki pisani v zares nadstran-skarsem duhu. Pisal jih je znan slovenski publicist. Advokatom ta pisma niso bila všeč in so naložili «Edinosti», da je prenehala priobčevati pisma g. St. P„ češ, da so preveč «avtonomistično» navdahnjena. Servus, Nacl ! Za oškodovance. Našim poslancem, ki so zahtevali od ministra, kateri j e ustavil izplačevanj« vojne odškodnine na premičnine, naj so naprej izplačujejo- tiste odškodnine;, ki so bile že likvidirane, a ležijo dotična nakazila pri zakladnicah (tesoreria provinciale), je minister Rocco odgovoril te dni na naslov poslanca Ščeka tole: »Dragi tovariš, zagotavljam Vas in- častite kolege drja Podgornika im Lavrenčiča, da sem takoj odredil, da se izplačevanje žei likvidiranih vsotne ukine, ampak da se nadaljuje kakor doslej, edino s to razliko, da se izplačevanje ne v-rši več v gotovem denarju, ampak potom beneških obligacij. S posebnim pozdravom Rocco«. Reka in Zadar. Gotovo je, da je laška delegacija ponudila Jugoslaviji razne koncesije, ako se Reka definitivno prisodi Italiji. Govori se, da bi se Jugoslovani zadovoljili z Zadrom. Kajpada je to prazno. «Slovenec» je glasilo, kakor pravijo, katoliško — nai-odne stranke v Sloveniji. Zadnji članek o izmenjavi kron in Jadranski banki pa kaže, da «Slovenec» ni niti katoliški, niti naroden. Če bi bil katoliški, bi moral v znamenju pravičnosti obsobiti dejstvo, da so bile zadruge pri izmenjavi tako strahovito opeharjene. Pa ni niti naroden, zakaj sicer ne bi zagovarjal par primorskih voditeljev, ki so prej podpirali, kasneje pa branili umazano zadevo, ampak bi trdno zagovarjal narodno — ljudsko stališče. Padec nemškega denarja. Stalno padanje nemške marke zna imeti z-a posledico polom nemškega gospodarstva. Za eno liro si dobil 21. t. m. 5311 mark. Marka je padla globoko pod, krono, zakaj isti dan so dajali 166 mark za 100 kron. V tesni zvezi z marko jo tudi poljska marka, ki je v zadnjih 30 dneh padla ravno polovico-. Danes pa dobiš za 2 stotinki kar 120 mark. Amerikanski stric in mi. Naša država dolguje Ameriki devet in pol tisoč miljoinov lir v zlatu, to je 38 tisoč milijonov papirnatih lir. Obresti, ki jih -mora država letno plačevati amerikajnskemu stricu, znašajo 200 miljon-o-v lir. Te številke silijo vliado, dia vsepovsod išče dohodkov. Amerika jo imenitna, država. Med vojsko je rada posojevala denar evropskim državam; vse ta države so do grla zadolžene. Amerika tirja posojila in obresti, ker pravi, da je tudi ona imed viojnoi trpela. Uboga revica ! Med vojno je povzdignila do neverjetna višine svojo industrijo, trgovina se je povečala za petkrat; njene blagajne imajo približno polovico zlata, ka.r ga je na svetu. Revolucionarji ubili Stambolijskega Česar nihče no hi pričakoval, se ja nenadoma zgodilo. Voditelja bolgarskih kmetov ni več med živimi. Naj na kratko obvestimo, kako je prišlo da revolucije. Veleposestniki, advokat j e in profesorji so sklonili uprizoriti revolucijo in vreči kmetsko vlado. Gotovo je, da so revolucionarji dobivali velike podpore iz tujine, zlasti iz držav, ki so bile nasprotne, da bi se ustvarila močna južnoslovanska država. Dalje ne smemo pozabiti, da so bili revolucionarji pristaši nemške vladarske Itn še in zato proti domači, slovanski vladi. Revolucijoniarji so pridobili generale, ki so zamerili Stambolijakemu njegov program, da je treba vojne omejiti. Načrt revolucije je bil zelo tajen. Dne 8. junija ob 11 uri zvečer je bil dan signal za revolucijo, dočim je bi! Stambolijski v svoji hiši v vasi Slavovica. O polnoči so revolucij on arci zasedli vsa ministrstva, železniško in: poštno ravnateljstvo. Ob treh drugega jutra je profesor Cankov predložil kralju v podpis imenik nove vlade. V Sofiji so aretirali okrog 300 oseb, ki bi znale biti nevarne. Za revolte je izvedel Stambulijski drugega dne. Takoj je izdal oklic na kmete te vsebine: «Bratjo! Sovražniki kmetskega stanu in naše ljudsko države so so dvignili proti moji vladi, da bi jo strli in bi oni zavladali v naši državi. Primite za orožje in prihitite v kmečko armado. Jaz , ostanem z vami in se bom boril do zadnje kaplje krvi. Bratski pozdrav! Stambolijski«. Ta poslanica sp je bliskoma širila od sela do sela in Stambolijski je smel računati na zvestobo par stotisoč kmetov. Žalibog je pri šla pomoč prepozno. Revolucijo-oarci so ga obkolili in ga v boju ustrelili. Oseba. Stambolijski se je že zgodaj vpisal v kmečko stranko. Bil je pravi ljudski govornik, obenem pa neustrašen mož. Kmalu so iga kmetje poslali v parlament. Med vojsko je bil v sporu s kraljem Ferdinandom, ker je bil Stambolijski proti vojni. Preden se je kralj odločil za vojno, je poklical nasprotnike vojno k sebi, med terni tudi kmečkega voditelja Stambolijskega, da bi ga zaslišal. Stambolijski je brez posebnih ceremonij dejal, da je sovražnik vojske. Nato mu je kralj osorno dejal: « Pazi te na svoj o glavo«. Stam-bolijski. pa brez strahu: «Ne skrbite za mojo glavo. Skrbite za svojo glavo, ako vojsko izgubite.« Kralj ga je dal aretirati in Stambolijski je bil obsojen na dosmrtno ječo. V ječi je bil do poloma 1918, ko ja zapustil zapore in je postal minister. Leta 1919 je sestavil vlado iz zastopnikov kmečke in socialistične stranke, 1920. pa čisto kmečko vlado. Še lani je Stambolijski prepovedal ženskam nositi več ko 3 cm. visoko pete, določil je tudi na centimetre, koliko sanejo biti okrog vratu razgaljene. Druga njegove postave smo že opisali v «Malem listu«. Kaj bo ? Tako se vsakdo vpraša. Gotovo je eno, in to je, da. so velike države podprle revolucionarje. Najboljši dokaz za to je, da je bolgarski denar dva dni po revolti v Londonu in Parizu krepko rastel. To naraščanje je seveda umetno. Drugo, kar je gotovo, pa je to, da kmečka stranka ne bo* mirovala. Vprašanje je le, če ima dovolj moči, da se povzpne do prejšnje nioči. Smrt Stambolijskega je udarec za vsakega pravega človeka in za vsakega Slovana. Če bi bil Stambolijski zmagal, bi bili prišli v doglednem času do velike zveze republikanskih balkanskih slovenskih držav. Smrt Stambolijskega pa je postavila lepi ideal v nekoliko daljšo bodočnost. se ne bo rešilo drugače kakor '/. načelno odločitvijo! Moja sodba, ki se.rn si jo ustanovil iio enoletnem študiranju, ,je- tale: poslanci načeloma ne smejo biti efektivni člani Nar. sveta. Poslanci, da-siravno' bodo sodelovali kakor tudi vse važne gospodarske in kulturne organizacije, ne smejo biti pravi člani. Zakaj ne ? Ker mora biti Narodni svet vrhovna narodna instanca. Narodni svet mora biti najvišje razsodišče, ki bo med drugim kontroliralo m sodilo tudi delo nas pos|a:noev. Mi smo zmotljivi, mi smo progrešljivi: zato mora biti nad nami, kakor nad vsemi organizacijami, neka višja inštanca, in ta bo Nar. svet. Tako bi bilo vprašanje načelno rešeno. So pa taki, ki bi radi izjemo delali; taki, ki bi radi Vas, drugi tudi mene v N. svet, in to vprašanje se rešuje že leto dni in bo še dolgo odprto, ako ne poseže kdo vmes, ki ga lahko na mah reši. To pa ste Vi, velecenjeni gospod doktor, in sem jaz. Napraviva sporu konec! Ugodna in neugodna rešitev tega spornega vprašanja je trenutno v najinih rokah. Odpovejva se članstvu Nar. sveta sama in če to sto- riva, bo spor v trenotku končan. V t.akih. važnih rečeh in zlasti v času, ko gre za ohranitev našega ljudstva, moramo odložiti vse stanovske, krajevne ali osebne ozire na stran in moramo imeti vred očmi sni mo blagor naroda. Zagotavljam Vas, rta sem se za svojo osebo že vnaprej odpovedal časti članstva. Prosim. Vas, storite taisto, saj bo potem v 24 urah Narodni svet na nogah. Narodu pa se bo od srca odvalil velik kamen in on bo nad vse vzradoščen, ko mu sporočimo vest o. ustanovitvi našega Narodnega sveta. Gospod 'oktor. tipam, da mi kmalu odgovorite ■?> da se reši zadeva čimprej v splošno korist. Z odličnim spoštovanjem udaru virgilj šček. V Trstu, 17. aprila 1923. Kakor mora Vsadku biti vesel vsebine tega pisma, pravtako nas mora u-žalostitii dejstvo, da na to pismo, ki je vendar že devet tednov staro, do danes ni prišel odgovor. Na zelo poučenem mestu smo prejeli zagotovilo, naj se odgovor sploh ne pričakuje. Kal nam z dežele pišejo Za ustanovitev nar. sveta Od povsod dobivamo bodrilna pi-isma, maj nadaljujemo s to rubriko. Vsakdo si misli, kaj pa pravijo poslanci? Prišli smo do pisma, ki ga je poslal poslanec Šček poslancu drju Wilfanu, Evo je v celoti. Velecenjeni gospod doktor ! Naše ljudstvo .se nahaja v tako strašnem položaju kakor nikdar prej. Gospodarski hitimo v propast. Če kdaj, je sedaj skupna in složna, disciplinirana akcija naša prva dolžnost. Skupno delo pa je mogoče le tedaj, če imamo enoten načrt, ki ga določa skupno vodstvo: Narodni svet. Že lani v marcu sem predložil načrt za ustanovitev Narodnega sveta, ki pa se žal do danes še ni sestavil. Narodni svet pa potrebujemo kakor riba vode. Narodni svet naj poravna vse diference med organizacijami in med osebami, naj odpravi vse spore, lzpočetka je bilo za ustanovitev Nar. sveta mnogo ovir, danes so že vse odpadle, razen dveh: vprašanje denarja in vprašanje sestave Narodnega sveta sta še vedno nerešeni. Treba pa le malo dobre volje in stvar se uredi. Moj predlog je tale: Deseti brat v Istri. 1. Narodni svet bo pregledal in kontroliral porabo vsega denarja, ki ga je ljud stvo zbralo v narodne namene od 1918 dalje. Možje in žene, mladenke in mladeniči, ki so z velikimi žrtvami zbirali od hiše do hiše, od društva do društva v narodne namene, želijo sigurnosti, da se je in (la se bo ta denar uporabljal v vseskoz pravične namene; zato pa se hoče zaupanja; to pa je danes, žal, silno upadlo, ker je znano, kratni 10% pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20°/ popusta. CPpOpn z,a>0 ln brente plača več kot »sak drugi: PERTOT, via S. Francesco 15 drugo nadstropje. Bar - Buti it ex Mar.a, IUvia Gru mula 2, tik jugoslov- konzulata, priporoča svoja n^ajboljša vina, Dreherjevo pivo in mrzla jedila. Pi&enko Ferd. Trst — Scala Belve-dere 1, priporoča svojo s taro znano žgan j ari j o. ima na razpolago najboljše likerje. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar Trst - via Ugo Po. Ioni o 5. DIDAKTIČNA ŠOLA (ulica Gatteri 10. I. vogal Acquedotto). Vzgojeval-na, resna, moralna metoda. Pospešen pouk malih skupin : za 2—4 učence. Pripavnica za izpite, maturo na tehnični šoli, gimnaziji, meščanskih italijanskih šolah i. t. d. Pouk v jezikih, računstvu, knjigovodstvu, slikanju, risanju. Pomoč pri predelovanju šolskih predmetov. Veronauk. Imena učiteljev jamčijo za uspeh. Nizka učnina. Vino pristno. Cene ugodne• Gostilničarjem! Zadruge v Dobravljah, v Dornbergu, v Selu In Hranilnica ter posojilnica v Rihenbergii, ki so se združile v VINARSKO ZVEZO, se priporočajo gostilničarjem in vsem cenjenim odjemalcem za blagohotna naročila domačih vin v svojih lastnih kleteh in v SKUPNI KLETI V GORICI, VIA MAMELI, ŠTEV. 8. Razprodaja vina v skupni kleti v Gorici se je pričela s 1. junijem 1923. Razprodaja se od 56 litrov naprej v vsaki množini. Cene ugodne. Vino pristno• Slavnemu občinstvu mesta Postojne in okolice se toplo priporoča Prva pralnica in likalnica v Postojni (Kazarje, poslopje gospe Bajc), katera izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, kakor pranje, likanje zapestnic in ovratnikov na svetlo in čiščenje oblek. Delo zajamčeno. Cene zmerne Dragotin Kerševani Goriea, Via S. GhiaPa 4-1. Oblastveno koncesijonirana trgovska in gospodarska pisarna za nakupovanje in prodajo posestev, zemljišč. Posreduje pri raznih trgovskih in gospodarskih posojilih kakor tudi pri vojnih odškodninah. Dr. Ettore D’Osva!do — Gorica — Corso Verdi 24 (Trgovski dom). SpeciaSist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 11-12 in od 3-4- M »zdravniški amMatorij Egidii SchifVlfn zobotehnik Trst - Via SetlefMtiK št 6.1. «o prejema od 9*13 in od 15-18 M MILO FENDERL le najboljše Tovarna v Trstu, via Ohirlandalo li. 1 Tel. 430 KUPUJTE IM m Mm li is Me pri tej dobro znani tvrdki T rst-Via T rento št. 8 -T rst Brzojavni naslov; Zanklfigli Gradec, Ljubljana, Maribor, Dunaj, Leoben. m J||lllllimil!lllllllillllllillllllllllllllllllll|||||||||l||||||||ltutl|||||||||||||||||||||||||||||||||l!lillllillllllllllllllilllilllllllllllllllllllllll||tl|||u 3 sta miUs itn i Sir priporoča svojim prejšnjim in sedanjim cenj. odjemalcem, gostilničarjem in zasebnikom pristna vina svojih članov. — Prodaja od 56 1 naprej po zmernih vsakdanjih cenah. I Ifcr enkrat pri nas kupi. ostane naš stalni odjemalec, j ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiinii!i!iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiii!iiiiiiiniiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiittiiiii!!!iiitnmuuiniifi^