PHIHCriSKi DHEVHIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 28 (1419) Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST petek 17. februarja 1950 Cena 15 lir j*0 šestnajstih dneh stavke industrijskih delavcev in po dveh dneh splošne stavke v Trstu Rezultat dvajsetmesečne breznačelne politike hominčormistične enotnosti s sovražnikom delavskega razreda Tako plačuje bu rž o a zif a Ko naš dnevnik danes, po dnevih stavke 30.000 sssih industrijskih delavcev ® Po dveh dnevih splošne stavnega tržaškega delavstva izhaja, moramo spričo jjJfAve in vodenja ter same t^Mne stavke, katere vod-J0 Je v rokah zastopnikov Kajšnjih italijanskih naciona-/“■tčnih strank in vidalijevih »miniormistov, poudariti nevere ugotovitve, ki s tako ®*izprozno logiko izhajajo iz dosedanjega poteka stav-^ in njenih rezultatov. Predvsem je pred očmi vsega tržaškega proletariata definitivno pokopana pravljica o eko-°<>Jnski stavki, pravljica, ki jo Ogovarjajo voditelji žoltih sindikatov s kominformističnim prvakom Enotnih sindikatov nadichem na čelu. Pričujoča stavka je namreč bolj kot ka-era koli doslej dokazala, da je nstaia, se razvijala in se še y.®*to razvija predvsem iz pomičnih vzrokov. V kolikor pa s° voditelji stavke postavljali 'n Postavljajo zahteve po eko-mskem zboljšanju položaja /vaškega delavstva, so jih Postavljali in jih postavljajo lahpdi tesa’ da 50 cle!avstv0 sv r mobi!ivirali za dosego špekulativnih političnih 'nteresov. J° dvajsetih mesecih komin-«tlnaS-iČne po!it‘ke enotnosti z Je a'sko Delavsko zbornico, st! »k. Tn He« • nam dokazujejo že saga , ve kominformistične-s'n®ika(tVa Za konEres Enotnih v<«islv ov- Osnovno geslo tega *av%>* ^ bila enotnost z De-*,iližinu^-rnico in borba proti sekta p°iit>ka dosegla svoj vi-ln svoje končno uresniče- Pa So "**• ([Ja samem kongresu Po ^f/gatov postavili zahtevo skih L ?b navzočnosti aeJe«; mozera- sindj. JPčitvi jugoslovanskih a‘0v iz Svetovne sindikal-wVeze. kar jim je bilo po- n° zato Pek: , —, da bi dali videz akšne moči vodstva Enotnih -'katov, ki je priredil kon-5 ki ni predstavljal niti °^st, članstva, katero naj bi tem kongresu sodelovalo. , *Vka sama, med katero se je 0llgres vršil, pa naj bi bila ®°**g tega še en dokaz več za #l>rnvilnost)) kominformistične oportunistične sindikalne poli-11ikansvSSimih študentov, re-biia^i ske in «socialistične» Hatoiiši, Venezia Giulia», Uvcev f»^veze italijanskih dc-tACLl), škvadrističnih mladeničev, ki so pred tremi in štirimi leti še metali bombe na delavce itd. Zaradi tega je morala stavka, ki sta jo obe sindikalni vodstvi vodili na tej liniji, nujno poprijeti protidemokratični, protikomunistični in protiljudski značaj, ki se skriva pod geslom borbe proti «titizmu». Na tej liniji je torej slonela tako imenovana sindikalna enotnost vseh: od Santina do Vidalija in VU, čeprav so med posameznimi skupinami vladali in se križali različni in nasprotujoči si interesi. In na to linijo je moralo nujno proti tudi komin-formistično vodstvo, kajti prav ta linija je rezultat kominformistične breznačelne, kompromisarske, oportunistične in v kcnčni fazi izdajalske politike v odnosu do razrednega delavskega gibanja. Na ta način so se torej kominforsti znašli v skupni fronti z reakcijo v borbi proti demokratičnim silam. Toda ta in takšna enotnost ni mogla niti dolgo trajati niti ni mogla biti od kakršne koli koristi. Kaj kmalu smo namreč bili priča, kako sta angioame-riška vojaška uprava in njen demokristjanski predsednik cone s svojimi pozivi preko tržaškega radia (ki je skoraj ves čas stavke o njej1 trdovratno molčal), začela z razbijanjem te fiktivne enotnosti,' ki naj bi izbojevala dosego delavskih pravic. Danes se namreč po 16 dneh stavke 30.000 industrijskih delavcev in po dveh dneh splošne stavke vsega tržaškega delavstva nahajamo pred dejstvom, da je bilo delavstvo v tej stavki dejansko prevarano in da je za ceno te fiktivne enotnosti prejelo le nekaj drobtinic z delodajalske mize. Nihče namreč ne more trditi, da je 56 lir dnevnega poviška draginjske doklade, ki ga je stavkovno vodstvo doseglo s posebnimi sporazumi in ki ga postavlja kot osnovo za sporazum z Združenjem industrijcev, bedne plače tržaškega delavstva resno zboljšalo. Tako torej plačuje buržoazi-ja hlapčevsko politiko komin-formistov. Lahko trdimo da je pričujoča stavka od resolucije Informbi-roja najbolj poučen primer, ki nam kaže, kam vodi breznačel-na in kompromisarska politika kominformističnih -voditeljev. Primer te stavke je torej po novni dokaz, da kominformi-stična politika vodi objektivno v izdajstvo razredne borbe. Zato mora ta najnovejša izkušnja služiti tržaškemu proletariatu za vzpodbudo, da. končno razbije to lažno enotnost z reakcijo, da razkrinka in obsodi komin-formistično izdajalsko politiko in se vrne na pot resnične razredne borbe. Odbor za podporo stavkajočim dolavcem bo delil živež med prizadete delavske družine od danes dalje na stadionu ,,Prvi maj“ pri Sv. Ivanu in na bloku v Škofijah ter v Kopru - Doseženi se posebni sporazumi s predstavniki lastnikov okrog sto podjetij male industrije, z ACEGAT-om in z obema tiskarnama tržaških dnevnikov TRST. — Danes, na- 16. dan stavke tržaškega industrijskega delavstva, je stavkovno vodstvo zaključilo posebne sporazume z ravnateljstvom Acega-ta in z obema, tiskarnama tržaških dnevnikov. Ze 12. t. m. pa je bil sklenjen poseben sporazum a predstavniki lastnikov okrog 100 malih industrijskih podjetij na bazi 56 lir dnevnega poviška draginjske doklade. Od tanes zvečer so po 20. uri na temelju teh sporazumov začeli ponovno voziti tramvaji in jutri bo torej vzpostavljen ves tramvajski, avtobusni in tilo-busni promet. Obratovati so začele tudi tiskarne dnevnih listov tako, da z današnjim dnem ncnovno izhajajo poleg našega dnevnika tudi aCorriere dl Trieste«. «Gicrnale di Trieste» in popoldanski dnevnik «Ulti-me Notizie«. Stavka industrijskih delavcev vseh ostalih industrijskih podjetij pa se nadaljuje. Delavci, ki so zaposleni y omenjenih 100 malih industrijskih podjetjih, pa bedo smeli ponovnc stopiti na delo. ko bodo prejeli poseben poziv, ki bo podpisan tudi od stavkovnega vodstva. Vsi lastniki ostalih velikih, srednjih in malih industrijskih podjetij so namreč včlanjen: v Združenju industrijcev, katero še vedno noče prišteti niti rm povišanje draginjske doklade 56 lir izgovarjajoč se, d'a gre za načelno vprašanje, ki mora biti najprej urejeno med «Conl'industrio» in zastopn,!* sindikalnih organizacij republike Italije. Zaradi lega so se tudi pogajanja na podlagi pred. loga okupacijske angloameri-ške vojačke uprave, ki so se vršila predvčerajšnjim popoldne, razbila. Na današnjem dopoldanskem zborovanju stavkajočih, ki je yršilo kot po navadi na dvorišču sedež:: Delavske zbornice, se je kominformistični voditelj pred uperabo Pa debro in natančno premisliti itd. itd. Včeraj so ves dan namesto rednih prevoznih sredstev vezali posamezne mestne dele kamioni, ki jih je v ta namen dala okupacijska cblast. Vsako tako zasilno sitavkckaz.no prevozno sredstvo je imelo za varnost spremstvo treh policistov, od katerih je eden sedel na sedežu pri šoferju, ostala dva .pa. sta stala pri potnikih. Seveda se je prebivalstvo nad tako rešitvijo vzpostavitve potniškega prometa zgražalo, najbolj vroče komentatorje pa so člani -civilne policije aretirali, češ da so hoteli preprečiti ali motiti «red/ni prevoz pctnkov». Do 18. ure je moralo tako z& za-mreže na okna kar 10 oseb, ki so obtožene zgoraj omenjenega «delikta». Včeraj zvečer je tržaški radio prekinil svoj štirinajstdnevni pristranski molk. Preko njega se je oglasila angloameriška vojaška upraVa s pozivi in izjavami, ki so pod krinko ne-pristranosti očitno razbijale de-lavsko solidarnost s stavkajočimi. Nato se je oglasil od te vojaške uprave postavljeni demo-kristjamsčri predsednik cone Patutan, katerega demokrist. janski somišljenik Novelli se*i v stavkovnem vodstvu, in pozval vse delavstvo, «ki ni direktno zainteresirano v mezdnem sporu industrijskih delavcev«, naj gre ponovno na delo n tako razbije solidarnost s stavkajočimi, zlasti se je obrnil do nameščencev tramvajskega in avtobusnega prometa in jib pozval, naj začnejo delati. Takoj je vsak-mur postalo očitno, da so ci interesi posameznih skupin od Vidalija preko Santina pa do vojaške uprave, ki so iz političnih špekulativnih razlogov ustvarili navidezno enotno fronto demagožke solidarnosti a stavkajočimi, začeli preveč nasprotovati. Zato je Trst in v soboto pripeljal tri plačati, ker bi to tovorne avtomobile, hkrati pa vso količino ponudil v razdeljevanje stavkovnemu odboru. Stavkovni odbor, ki je sestavljen iz zastopnikov italijanskih nacionalističnih strank in kem. informistov, pa je z nesramnim pismom, ki n0 v zgodovin; tržaškega delavskega gibanja o-stalo prav gptovo kot edinstven dokument podle politične špekulacije izrabljanja bede tržaškega proletariata, ponudena živila odklonil. Hkrati pa so organi vojaške uprave kakor tudi civilne oblasti iznašle toliko vseh mogočih zaprek za razdeljevanje pripeljanega živeža, da sO živila vse do danes ležala na tržaški carinarnici, kjer se je kljub opozarjanju tovarišev iz ODBORA ZA PODPORO STAVKAJOČIM, 75% koruzne moke pokvarilo. Za sladkor, ribg kn tStala živila, razen mose, so oblasti zahtevale od ODBORA plačilo več milijonov carinskih pristojbin, katerih pa Odbor ni mogel iz- oškodovanje pomenilo stavkaj o- znatno čih. Zato je Odbor ysa živila r3-zen moke, ki ni podvržena ca-rini, ponovno prepeljal v cono B, kjer . jih bo stavkajočim razdeljeval od danes dalje na bloku v Škofijah in y Kopru. Belo in koruzno moko r>a bo odbor delil tudi od danes dalje na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu. (Glej navodila na drugi strani!). • Odklanjanje stavkovnega odbora in pa omenjene zapreke civilnih in vojaških oblasti pray gotovo niso brez medsebojne zveze in so naperjene proti stavkajočim, da bi onemogočile njihovo vztrajanje v borbi za dosego njih pravičnih zahtev. Da bi naši čitatelji videli, na kakšne prepreke in šikanacije so naleteli jjri prevažanju ter pri iskanju dovoljenja za razdeljevanje, objavljamo opis vsega pravega križevega pota, (Nadaljevanje na 2. strani) v FLRJ BEOGRAD, 16. — V Beogradu je bil letni občni zbor krožka italijanskih delavcev, ki goji umetnost in kulturo. Krožek šteje 150 članov. Veliko število teh delavcev se je odlikovalo pri socialističnem tekmovanju z drugimi jugoslovanskimi delavci. Dva delavca sta bila proglašena za udarnika, in sicer za sedemkratnega in petkratnega. Na koncu občnega zbora so italijanski delavci poslali maršalu Titu brzojavko. V brzojavki pravijo delavci, da sodelujejo pri izgradnji socializma v Jugoslaviji ir: z zadovoljstvom sprejemajo na znanje besede maršala Tita, da je socialistična Jugoslavija pripravljena sprejeti na deset tisoče' italijanskih delavcev. Italijanski delavci obsojajo gonjo prvako boljševiške partije, k iskušajo zanikati izgradnjo socializma v Jugoslaviji. Delavci so obljubili, da bodo delali toliko časa, dokler ne bo resnica o Jugoslaviji prodrla v Italijo, in bodo s tem doprinesli k borbi, ki jo vodi KPJ za enakopravnost med socialističnimi deželami. BEOGRAD, 16. — George AUen, poslanik ZDA v Beogradu je danes položil venec na grob Neznanega vojaka na Avali. Pri poklonitvi so bili prisotni dr. Smodlaka, načelnik protokola, polkovnik Ive-kovič, načelnik oddelka za zveze z tujimi vojanškimi predstavniki, polkovnik Kne-zevič, civilno in vojaško usiužbenstvo ameriškega poslaništva v Beogradu. ^Akcijski odbor44 in njegovi očetje V. Trstu so ustanovili .((Akcijski odbor za obrambo Svobodnega tržaškega ozemlja», ki je objavil v prvi februarski številki ((Demokracije« proglas Slovencem in Hrvatom STO in načelne osnove, na katerih naj bi slonelo njegovo delovanje. Stvar sama ne bi bila zani. miva, če ne bi poleg znanih kreatur iz Slov. kršč. soč. zveze in Slov. demokratske zveze bila podpisana tudi dr. Franc Tončič in dr Josip Ferjolja kot zastopnika neke nove skupine «Neodvisnih Slovencev». V proglasu pravijo ti «narodni voditelji», da so podredili svojo ideološko in politično opredeljenost mspričo predstoje-če ogroženosti življenjskih koristi vse narodne skupnosti«, pozivajo «narod k obrambi in k zvestobi do svoje države». trdeč, da je «od obstoja STO odvisno vprašanje našega narodnega življenja», opogumljajo ((verujmo v svoje lastne sile, v neizčrpne zaklade svoje na.-rodne duše in neizmerne vere svojega narodnega duha», pozivajo ((vzemimo usodo v lastne roke«, se perejo in strašijo, nnaj nam nihče nikoli ne očita, da v usodnih trenutkih nismo izvršili svoje narodne dolžnosti», in končujejo ((naprej do zmage!« Kaj vsega ne trdijo ti akcio-ndrji. Vpričo tolikšne bojevitosti bi človek pričakoval samo še vojnih poročil. Da ne bi bilo prevelikega presenečenja in senzacije, je «Demokracija» že dva meseca pripravljala teren in polnila svoje stolpce s pozivi na ((združitev sil» in z bednimi ((Odprtimi vprašanji«. Danes je jasno, da serff tej kampanji sodelovali tudi naši ((neodvisni«. V našem listu sta bili že podrobno analizirani bistvo in vloga S DZ in njenih mož. Kljub temu mislimo, da bi bilo treba to vprašanje še osvežiti in izpopolniti. Po osvoboditvi je bila poli. tična enotnost Slovencev cod vodstvom delavskega razreda v Osvobodilni fronti železno dejstvo. Taka enotnost, združena v SIAU v skupno fronto z italijanskim delovnim ljudstvom Trsta, je pognala strah v kosti ne samo šibki slovenski, temveč tudi do tedaj vladajoči italijanski buržoaziji. Iz tega raz-vidimo vso revščino današnjih trditev sle voskih reakcionar- SKLENJENA JE POGODBA 0 PRIJATELJSTVI MED LR KITAJSKO IN S0VIETSK0 ZVEZD VU in kominformisti enotni v preprečevanju delitve živil stavkajočim Enotnih sindikatov Ernest Ra-^ postalo nujno, da je Pclutan dich zagovarjal pred stavkajo-čijni, zakaj je stavkovno vodstvo odredilo, da splošna stavka, ki je trajala dva dni, s sredo preneha, ko vendar ni do-, segla zaželenega popuščanja ’ i delodajalcev. Dejal je, da bo-1 ' sta vodstvi obeh sindikalnih organizacij — če bosta smatrali to za potrebno — razglasili splošno stavko za nedoločen čas, t. j, do dosege postavljenih zahtev. Ko so navzoči s ploskanjem odobravali te Radiche-ve obljube, pa se je govornik takoj začel izmikati rekoč, da je splošna stavka zelo močno orožje, katerega je treba razumno in previdno uporabljati, skupaj z VU preko radia to fronto razbil. * * * Kot je že znano, so takoj Po začetku stavke predstavniki tržaških demokratičnih organi-zacij ustanovili odbor za podporo stavkajočim industrijskim delavcem, ki je v coni A nabral več sto tisoč lir denarnih prispevkov, v coni B pa veliko količino živil in preko 1 milijon dinarjev, s katerimi so bila nakupljena živila za stavkajoče, in sicer: sladkor, moka, mast, konservirane ribe in tobak ter cigarete. Prvo količino, ki je znašala okrog 500 stotov, je odboj- začel prevažati v Protesti francoskih proti vojni povlade Velika protestna demonstracija v Nici - Delavci so v torek zmetali v morje zaboje orožja, ki so bili namenjeni v Indokino PARIZ, 16. — Danes je bila v Nici velika protestna demonstracija, ki jo je organizirala Splošnja zveza dela kot protest proti vkrzavanju vojnega materiala v tem pristanišču. Ogromna množica demonstrantov je šla v povorki po ulicah ter je demonstrirala tudi pred ameriškim konzulatom. Prišlo ie do spopada s policijo, pri čemer sta bila dva ranjena. Na zborovanju so sprejeli resolu-kojšnje prenehanje pošiljanja ameriškega orožja. Ze v torek so delavci v tem pristanišču izvedli veliko protestno akcijo proti pošiljanju v Indokino. Navalili so na pomole, kjer so bili zaboji orožja namenjeni v Indokino, ter so zmetali v morje te zaboje, ki so jih francoske oblasti milile vkrcati na neko italijansko ladjo. . Železničarji so sklenili, 'da bodo stavkali jutri od 8. do 10-Rudarji pa bodo začeli stavkati ob 24. uri. Te stavke spadajo v okvir splošne akcije upravne komisije Splošne konfederacije dela za povišanje minimalne mezde, ki naj bi znašala vsaj 19 tisoč frankov, za .takojšnje izplačilo začasne povišice 3 tisoč frankov in za ukinitev produkcije vojnega materiala. Sedem tisoč delavcev in urad-nikom tovarne Ford v Poizay je začelo stavkati, stavkajoči zahtevajo nagrado 3 tisoč frankov ter so odločno nastopili proti nameri ravnateljstva, ki hoče odpustiti z dela 180 delavcev. diplomatskih predstavnikov ZDA na Daljnjem vzhodu BANGKOK, 16. — Konferenca diplomatskih predstavnikov ZDA na Daljnjem vzhodu se j« zaključila. Poročilo poudarja, da je bila konferenca posredovalnega značaja in da ni bila pooblaščena pod v zet; kakršne koli sklepe. Na tej konferenci so razpravljali o gospodarskem položaju v državah Daljnjega vzhoda ter o finančni in gospodarskih vprašanjih, ki so postala pereča z raztegnitvijo 4. točke Trumanovega programa pomoči zaostalim področjem na narodna gospodarstva v tem delu sveta. ' Razpravljali so tudi o trgo- vinskih odnosih med Japonsko in azijskimi državami na eni strani ter Japonsko in ZDA na drugi strani, kakor tudi o vprašanju sklenitve mirovne pogodbe z Japonsko in tako tudi o možnosti sklenitve raznih regionalnih sporazumov na Daljnjem vzhodu. Dalje so na tej konferenci razpravljali tudi o položaju v lndokiini, ki je postal še bolj napet zaradi nedavnega ameriškega priznanja BaoDajteve vlade ino priznanja Hočimin-hove vlade po ZSSR in LR Kitajski. in mamleslanli » Feni FERRARA, 16. — Med zborovanjem, ki ga je organizirala Delavska zbornica v Ferrari je prišlo do incidentov med policijo in zborovalci. Na zborovanju so namreč govorniki obsojali De Gasperijev-govoru parlamentu, kjer je ta skušal naprotiti krivdo za krvave dogodke v Modeni na levičarje. Policija je ra manifestante metala bombe s solzlivim plinom. na temelja spoštovanja enakopravnosti, neodvisnosti in nevmešavanja v notranje zadeve MOSKVA, 16. — Pekinški radio je predvčerajšnjim javil, da sta Kistajska ljudska republika in ZSSR podpisali pogodbo o Prijateljstvu, vzajemni pomoči in zaveztšštv.u. Dalje je bila v Moskvi med LR Kitajsko in ZSSR podpisana konvencija, ki . se nanaša na železnice Cang Cung, Port Artur in Dairen, na podlagi katere bo ta železnica po podpisu mirovne pogodbe z Japonsko izročena v last LR Ki-tojski in sovjetske čete se bodo umaknile iz Port Arturja. Pcdpisa-no je bila tudi konvencija, na podlag; katere dovoljuje Sovjetska zveza LR Kitajski dolgoročni kredit za plačilo industrijskih m železniških nabav v ZSSR. Obe državi podpisnici jamčita tud, polno neodvisnost LR •Mongolije. Uvod pogodbe poudarja, da je njen namen preprečiti zopetno porajanje japonskega imperializma in ponovitev napadov s strani Japonske in katere koli druge države, ki bi se v ta namen pridružila Japonski, ter utrditi mir na Daljnjem vzhodu. V prvi točki se pogodbenici obvezujeta, da si bosta druga drugi pomagali v primeru, da bi bili napadeni. V drug; točki se obvezujeta, da bcsita pospešili sklenitev mirovne pogodbe z Japonsko skupno z drugimi državami, ki so bile v drugi svetovni v.ojni zaveznice. V tretji in četrti točki se pogodbenici obvezujeta, da ne' bosta sklenili zavezništev in stopili v koalicije, ki bi bile naperejene proti eni od pegedbenic ter da se bosta posvetovali o vseh važnih mednarodnih vprašanjih, ki zadevajo ZSSR al; Kitajsko. Se posebno važna pa je peta točka, ki poudarja, da bosta obe pogodbenici razvili gospodarske in kulturne odnose ter gospodarsko sodelovanje v duhu prijateljstva in sodelovanja ter v skladu z načeli enakopravnosti, vzajemnega spoštovanja državne suverenosti, czemljske celovitosti in nevmešavanja v nostranje zadeve obeh pogodbenic. Konvencija, ki se nanaša na železnico Cang Cung, Port Artur m Dpircn, določa sovjetska vlada izroči brezplačno vladi LR Kitajske ,vse svoje pravice do skupne uprave na tej železnici skupno z vso lastnino, ki pripada tej železnici. Prenos lastnin^, se izvrši takoj po podpisu mirovne pogodbe z Japonsko, vendar pa najpozneje konec l6ta 1952. V istem roku Se bedo sovjetske čete umaknile iz pomorskega oporišča Port Artur in naprave tega oporišča bedo izročene LR Kitajski. Gospodarska konvencija določa, da sovjetska vlada dovoljuje kitajski. vladi kredit 300 milijonov ameriških do. larjev za dobo pet let. Medtem javlja pekinški radio, da bodo v kratkem sklenili (ned LR Kitajsko in ZSSR tudi gospodarski dogovor. Ameriški in angleški politični krogi izjavljajo,, da besedilo dogovora, ki je bilo objavljeno, ni popolno, ker da | izjavil tudi ameriški zuanji omenja samo sovjetske koncesije, čeprav je moskovski radio gdvoril o obojestranskih koncesijah. Ti krogi so mnenja, da vsebuje dogovor tudi tajne klavzule, ki jih bo morda osvetlil nadaljnji razvoj dogodkov. V tem smislih s p je Trumanova delegacija pojile v Moskvo? WASHINGTON, 16. — Na svoji redni tedenski tiskovni konferenci je predsednik Truman potrdil verodostojnost izjav, ki jih je; on dal o politiki ZDA do ZSSR, Arthuru Krocku, uredniku lista «New York Times«. Truman je namreč potrdil to, kar je v torek objavil časopis, da namreč misli Washington poslati v Moskvo delegacijo, ki bi pojasnila stališče ZDA do sedanjih ameriško-sovjetskih odnosov. «New York Times« je objavil namreč celo vrsto odgovorov, ki jih je dal Truman na vprašanja novinarja Krocka. V glavnem je Truman izjavil, da so ZDA storile veliko krivico, ker so leta 1945 ukinile dobave ZSSR na podlagi zakona o zakupu in posojilih. Truman se je tu opravičeval, da je tedaj šele prevzel predsedniško mesto, in da so mu napačno svetovali. Dalje da je Truman šel v Potsdam poln občudovanja in prijateljstva do ZSSR. Da zaradi velikih vojnih izgub in trpljenja med vojno imajo Sovjeti občutek manjvrednosti do ZDA Truman je še izjavil, da bi že leta 1948. poslal v Moskvo dve delegaciji. Vendar pa je ta načrt prekrižala votivna kampanja. Končno je predsednik še dodal, da je ta načrt še vedno aktualen, čeprav še ni prišel ugoden trenutek za izpolnitev. Truman jc še dedal, da so ZDA pripravljene na po-gajanja z ZSSR bodisi,v okviru Združenih narodov, ali pa po klasičnih običajnih poteh, v pisarnah zunanjih ministrstev. Način, kako so bile podane izjave predsednika Trumana dopisniku lista «New York Timesa«, je brezdvomno nekaj posebnega. Splošno mnenje^ da so Krockova vprašanja ležala že dolgo časa v Trumanovi pisarni. Brezdvomno ima objava Trumanovih izjav le ta namen, da utrdi ameriške kroge, ki sto. je okrog Trumana. Na vsak način pa so te izjave v očitnem protislovju z nedavnimi izjavami «o miru s silo«, ki so jih podali v ,Washingtonu prejšnji tedeRV 16. — Uradne statistike pravijo, da je iirel Rim 31 decembra lanskega leta I, 626,635 prebivalcev. BEOGRAD, 16.. - Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je dosedanjega jugoslovanskega poslanika v Švici, Milana Rističa imenovala za poslanika v Kairu. Za poslanika v Švici pa je bil imenovan Djer-mar.ovič, podpredsednik vlade LR Srbije. Dr. Milan Mo-skovljevič, dosedanji poslanik ’ v Kairu je bil razrešen svoje dolžnosti. minister Acheson. Tudi francoski desničarski tisk govori o «tajnih klavzulah«. Komentator AFP Acouturier pa poudarja .tudi klavzulo o nevmešavanju v notranje zadeve, ki jo podpisana pogodba.vsebuje, dočim te klavzule ne vsebujejo pogodbe, ki jih je ZSSR podpisala z državami ljudske demokracije v Evropi. V ankarskih političnih krogih poudarjajo, da obstoja di-plomatični uspeh -Maocetunga v tem, «da ni. pristal na vse koncesije, ki jih je ZSSR zahtevala«. Ti krogi zatrjujejo, da je ZSSR zahtevala, naj •ostane v veljavi kitajsko-so-vjetski dogovor iz leta 1945 glede južnemandžurske železnice, dalje naj bi se sovjetsko nadzorstvo raztegnilo na drugih šest mandžurskih pristanišč in ZSSR naj' bi dobila pravico ekstrateriterialnosti na kitajski vzhodni železnici, ki tvori najkrajšo vezo med Moskvp in Vladivostokom. Dalje naj. bi ZSSR , zahtevala nadzorstvo nad industrijo in rudniki v Mandžuriji, ustanovitev mešanih sovjetsko-kitajskih petrolejskih družb, sklenitev dogovora o pešiljatvi 250.000 sovjetskih kmetijskih delavcev v ZSSR ter ustanovitev koordinacijskega paritetičnega odbora za gospodarsko sodelovanje. Češkoslovaški list «Rude pravo« piše, da se je ta pogodba lahko sklenila zahvaljujoč se socialistični politiki ZSSR in Stalina. Isto poudarja tudi madžarski tisk. Pogodba, ki je bila podpisana med LR Kitajsko in ZSR, pomeni nedvomno uspeh za Mao Ce Tunga, ker se z njo ZSSR obvezuje, da bo prepustila LR Kitajski južnomandžursko železnico ter da bo umaknila svoje čete iz Port Arthurja. Zelo važne pa so določbe v 5. členu pogodbe, katerih ne vsebuje nobena od pogodb, ki jih je Sovjetska zveza sklenila z državami ljudske demokracije v Evrppi. ZSSR se namreč obrezuje, da bo spoštovala načelo enakopravnosti, državne suverenosti, ozemljske nedotakljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve LR Kitajske. Ce je kitajska delegacija to dosegla, ne gre za to prav gotovo zasluga sovjetskim voditeljem, ki s svojo politiko, ki jo vodijo do Jugoslavije in tudi do ostalih držav ljudske demokracije, dokazujejo, da jim je predvsem za to, da izvedejo svoje hegemonistične načrte. Zasluga za' uspeh gre le komunistični partiji Kitajske, ki je zmagovito vodila kitajsko ljudstvo v narodnoosvobodilni bor-bi in se berila za neodvisnost. In prav to so tudi načela, za katera se dosledno beri Jugoslavija pod vodstvom svoje Partije. Ameriški rudarji nadaljujejo stavko kljub pozivu zveznega sodišča in Johna Levisa, naj se vrnejo na delo WASHINGTON, 16. — Ameriški rudarji še nadalje stavkajo kljub odredbi zveznega sodišča in generalnega tajnika Zveze ameriških rudarjev Johna Lewisa, da se morajo v ponedeljek vrniti na delo. Kakor je znano,, je Truman že 1. februarja pozval 100 tisoč a miških rudarjev, ki so do takrat stavkali že mesec dni, naj se vrnejo na delo, in predlagal, da bi se spor predložil anketni komisiji. V odgovoru Trumanu je Jbhn Lewis izjavil, da delodajalci že 8 mesecev odklanjajo razgovore z Zvezo rudarjev in da la Zveza ne more pristati, da bi anketna komisija določala mezde, delovne pogoje in življenjsko raven rudarjev. Truman je takrat tudi izjavil, da vlada ne more stati ob strani in prenašati takega stanja, ki da povzroča resne posledice za javne koristi. Lewis pa je poudaril, da vlada nima pravice uporabljati državne oblasti, za to da bi rudarje silila k delu ob sedanjih okolnostih in zaradi dobička zasebnih delodajalcev. Stavka se je nato še poostrila in zajela 40o tisoč rudarjev, k; protestirajo proti rudniškim lastnikom, ki se nočejo razgo-varjati o sklenitvi nove kolektivne pogodbe. Truman je po razširitvi stavke izdal odločbo o uporabi predpisov Taft-Hartleyevega zakona, da bi 'rudarje prisilil, da prenehajo stavko. Ustanovljena je bila Anketna komisija, ki je morala predložiti poročilo o sporu. Zvezno sodišče je na« temelju Taft-Hartleyevega zakona odredilo, da se morajo stavkajoči rudarji vrniti na delo za 10 dni. Rudarji pa so zavrnili poziv vlade in nadaljujejo stavko. Lastniki rudnikov so v zvezi s sklepom sodišča začeli razgovore z Lewisom. Angleška nota madžarski vladi LONDON, 16. — Angleško zunanje ministrstvo je danes objavilo vsebino note, kli jo je včeraj izročil angleški poslanik v Budimpešti madžarskemu zu-nanjejnu ministrstvu, v noti angleška, vlada protestira, ker je madžarska vlada odklonila dovoljenje angleškemu konzulu, ki je hotel obiskali Edgar-da Sandersa, katerega so madžarske oblasti aretirale zaradi vohunstva. Proces proti S-n-dersu se bo začel jutri v Budimpešti. jev, ki se danes pritožujejo, da je bilo komandiranje tedanja politična praksa. Sele po večmesečni okupaciji in z izdatnimi injekcijami je Angležem in Amerikancem uspelo opogumiti italijansko buržoazijo in si s tem pridobiti dragocenega zaveznika v borbi proti slovenskim in italijanskim delovnim množicam, ' ki so v maju 1945 okusile slast ■revolucionarne ljudske oblasti in soglasno zahtevale povratek te oblasti ž borbo zg priključitev k Jugoslaviji. Podobna g.k- ■ cija imperialistov pri, slovenski buržoaziji ni mogla imeti uspeha vse do podpisa mirovne pogodbe in to predvsem zaradi zanjo negotove bodočnosti, -za. radi njene šibkosti in zaradi enotnosti Slovencev, ki bi vsak tak poskus onemogočili. V času, ko se je ljudstvo Julijske krajine, predvsem pa Slovenci in Hrvatje, borilo za priključitev, k Jugoslaviji, so se ljudje iz vrst slovenske buržo-azije v Trstu ali podtalno borili preti taki rešitvi in se z bla. goslovom imperialistov ter v sodelovanju z jugoslovanskimi emigranti bavili ž načrti za nove, katoliške in podobne državne tvorbe, najmanj pa so stali ob strani. S tem so ponovno potrdili narodno izdajalsko bistvo buržoazije malih narodov v pogojih imperializma. To je trd zakon in naj se Agneletto in Vesel in njegova stara in nova druščina ne čudijo, če se tudi v Trstu ni mo. glo zgoditi druaače. Slovenska buržoazija v Trstu je bila nad ustanovitvijo STO-ja najbolj navdušena, nobena druga rešitev jo ne bi mogla tako zadovoljiti. Priklju, čitev k Jugoslaviji bi pomenila zanjo izgubo privilegijev, ki jih je bila deležna v kapitalistični družbi, priključitev k Italiji pa trdo borbo ž vladajočo , italijansko buržoazijo, ki ie že dokazala, da ne izbira sredstev v kenkurenčn’’ borbi ovoti tuji buržoaziji. V STO bi že Angleži in Američani direktno ali in. direktno preko Varnostnega sveta ali kakor koli manevrirali. da bi močnejšega slabili, šibkega pa jačili (slovenska bur-žoazija se je štela med šibke) zato da bi laže vladali. Tako so modrovali ti ((Slovenci«. Slovenski velmožje so se to. rej morali pripraviti (toda tudi tu ni šlo brez pritiska in injekcij) na organizirano politično borbo proti zrevolucioni-ranemu delovnemu ljudstvu Tržaškega ozemlja in sam Agneletto pravi, da je bila za to potrebno velike korajže, ko so v marcu 1947 postavili temelje SDZ (mirovna pogodba je bila podpisana 15. februarja 1947).' Težki in negotovi so bili časi za to reakcionarno organizacijo. Moralna in materialna podpora imperialistov še ni bila popolna garancija za uspeh, manjkalo jim je predvsem pripadnikov. Treba si je bilo ustvariti agenturo in rezervo v O F, ki bi ((dobavljala« prVpadnike. Danes mirno lahko trdimo, da sta Tončič in Fcrfolja prevzela to vlogo v OF in v izvršilnem odboru SIAU. kjer sta ves čas po ustanovitvi SDZ zavzemala opozi-cionalno stališče, dokler nista konec 1947 z demokratičnim taborom odkrito prelomila. Svoje razdiralno delo pa sta kljub temu nadaljevala. Ne more biti nobenega izmikanja, doktor Tončič, KP STO, SIAU in OF so 1947 in 1948 leta stale na odločnem stališču spoštovanja mirovne pogodbe in ne samo da nista z dr. Fer-foljo čutila potrebe, da bi po izjavi 20. marca 1948 dala pobudo za sestavo takega akcij* skeoa odbora z demokratičnimi organizacijami, od. njih sta se vedno bolj oddaljevala in dve leti čakala ugodnega trenutka. Očitati nam, da kršimo' mirovno pogodbo, je politična špekulacija, potem ko so jo vsi odločilni faktorji že prekršili. Prav dobro se zavedata, da je naše današnje stališče glede bodočnosti STO-ja edino realno in borbeno v zvezi z mednarodnim položajem, ko je po. stala vsakdanja praksa, da velike države (tudi Sovjetska zveza) trgujejo meni nič tebi nič s tujimi ozemlji in hočejo sedaj izrabiti STO za borbo proti novi Jugoslaviji. Kdor tega ne uidi. je politični slepec, ali noče videti jz dobro preračunanih razlogov. Naše stališče je edino realno, zato ker so. žal. danes taka dejstva, ki jih je treba upošte. vati in se po njih ravnati, borbeno pd zato, ker hočemo preko Jugoslavije biti zraven in se boriti za boljšo usodo in ne čakati, kaj bodo drugi storili z nami. Biti hočemo subjekt in ne objekt. Kako naj bo od obstoja STO-ja edvisno naše narodno življe. nje? Ali obstajajo Slovenci iz več narodov (v Jugoslaviji, v Trstu, na Koroškem, na Goriškem?) Naj narod si je svojo bodočnost ze izbral in si njegova ogromna večina v domovini gradi novo življenje. Ali naj postane STO sredstvo za ra^bi. janje nove Jugoslavije? Takšen je leničen zaključek gornjega stališča, ki prav za prav pome. ni odpoved, da bi se mi še kdaj borili za Junoslavijo, je torej izrazito protijugoslovansko. Jugoslavija je podpisala mirovno pogodbo z načelno pripombo, da se ne bo nikoli odpovedala tem krajem Borba za naš narodni obsfoi brez Jugoslavije ali proti njej je demagogija. za katero se skriva. ]o sovražniki Jugoslavije Ustanovitev STO-ja ' smo sprejeli kot začasno in kom-promisno rešitev, s čimer se nismo odpovedali našim zahtevam po Trstu. t. j. borbi za jugoslovansko rešitev tržaške. 0a vprašanja. Temu-'ste se končno odpovedali podpisniki akcijskega odbora s poveličevanjem STO-ja kot edine pravilne rešitve tržaškega vpraša, n ja, kar je protislovansko protidemokratično. Iz vsega tega je razvidno da je vaša akcija vseskozi dema-goška in špekulantstka in j° Akcijski odbor ustvarjen le zato da na «dostojen» način vstopi', ta v vaso druščino, jn vam sluzi samo za opravičilo pred sle-venskim ljudstvom, ki vpraša- (Nadaljevanje na 2. strani). 17. februarja 1950 Govor tov. Bortola Petronia na 16. dan stavke tržaškega industrijskega delavstva 0 ENOTNI FRONTI 00 VIDALIJA DO SANTTNA IN VU Voditelj Akcijskega cdbcra za obnovo razrednih sindikatov, tov. B. Petronio, je sinoči govoril o stavki tržaških ind. delavcev in med. drugim dejal: Sinoči ob 20.15 je preko tržaškega radia predsednik cone dr. Palutan nevarno omajal čalo mednarodno časopisje. Tovariši delavci, ali sg niste zavedli, da ves tisk ne govori vej o slavckcmunistih, ne napada več s tem imenom razredne akcije delavcev, marveč pobija vse, kar je demokratičnega, vse kar je revolucionar- ji vodnimi curki na stavkajoče delavce — v imenu nepri-stranosii, ki jo je proglašala Vojaška uprava dvomljivo in mamljivo enotno m fronto, ki go jo poročila Delavske zbornice in kominformiuhč-ni tisk toliko opevali. Vsak trezen delavec je lahko takoj videl nesmiselnost zatrjevanja Vodstva stavke, češ da so do-žegli s splošno stavko enotno fronto vseh proizvajalnih sil Trsta. V resnici pa so bili delavci s tc čudovito razredno keminfor-mistieno politiko podvrženi eni izmed najlaolj nepoštenih potvorb. Vodje razrednih organizacij bi zvrnili vso odgovornost na Voj,no upravo za neuspeh, ki pa je v resnici znamenje ideološke in politične kapitulacije. Spremenljivo mnenje VU in conskega predsednika ter malih indusirijcev, je v resnici pravi odgovor na iluzije delavcev, ki so verjeli v tcliko opevano enotnost. Kakznega pomena so na primer za interese delavskega razreda Lega Na-zicnale, škef, socialistična stranka Julijske krajine, ACLI itd. kaj naj pomenijo y razredni borbi industrijskih delavcev Trsta ljudje, kakor so na primer Novelli, Gcstissa itd.? To so člani v verigi, ki vodi do De Gasperija. do Scelbe in Sforze, to je Karagatova mladina, mladeniči krožka Obpr-dan in Ul. Cavane ter italijanskega bloka polkovnika Slata-perja, ki proglaša vidalijevce za prijatelje. To so ljudje, ki pripadajo organizacijam, ki so soglašale z umori trža-kih delavcev in ki so solidalizirali s policijskim terorjem N preteklih letih. Preko teh in takih ljudi bi bili tržaški delavci nujno navezani na Marshallov plan. na atlantski plan, na ameriško crtžje in na protibalkansko po-litiko, zamišljeno od vseh spolzkih sil enotne fronte z rektor jem.Cammar ato na čem in katerim se danes vsiljujejo domači komintormisti. To bi terej bila ona enotna ironta. tcliko opevana v teh dneh, fronta, ki jo je conski predsednik v svojem predsinocnjem radijskem govoru pošteno omaja Enotna fronta iredentizma Kaj more predstavljati takšne vrste enotna frenta tržaškim delavcem, ki so z. uspehi debujevali doslej že toliko velikih rezrednih borb! To je lahko samo enotna fron.a iredentizma, nacionalizma enotna ironta, ki io proglaša vidahjev-«kl list «Trieste Libera« z namenom. da bi se vsa Julijska krajina vrnila pod Italijo. Cilj take enotne fronte ie sanio p -tikomunistična, protidlovanska in protiljudska borba, osnovana na delu proti socialistični Jugo. slaviji, proti Istrskemu okro.-u in njegovi ljudski oblasti, proti revoluciji. Delavci Trsta, tovariši komunisti, demokratični meščani! To je enotna fronta proglašena od vidalijevcev, pripravljena v 20 mesecih sistematičnih terorističnih akcij, enotna frontaTJlis. seja, enotna fronta preiskovalnih komisij in tržaške reakcije, ki jo hočejo dvigniti nad razredno borbo, kajti v Trstu je najvažnejše vprašanje obramba itaiijanstva itd. Tržaški delavci! Mislim, da je malo onih, ki se že niso zavedli, da so postali predmet velike nacionalistične špekulacije. Na tej podlagi je temeljila stavka. Da sq si lahko zagotovili sodelovanje Delavske zbornice, jc bilo vsekakor treba dokončno proglasiti za »žalostno in sramotno« dosedanjo berbo tržaškega dčlavskega razreda, rehabilitirati vse reakcionarne elemente in se vezati z razrednimi sovražniki. Kdo so «tilisfi» ? Tovariši delavci, čltajte izvode «Messaggera Vpne ta« in «Lunedi» preteklih tednov, preučite vsebino poročit stavkovnega odbora in ne bo vam težko razumeti, da ste bili mobilizirani, ziastj med tako imenovano generalno stavko, na podlagi izjav generala Aireya glede situacije Trsta in v prilog italijanskemu rveoimperia-lizmu. Ne bo dolgo, ko se bo g posledicami tej; dogodkov pe- nega v Trstu, z 'besedo «titisti»; ali niste epazili, da «titisti» pomeni komuniste, demokrate, da pomeni beseda «titist» prav to, kar je pomenila nekdaj beseda prevratne*. Vsak delavec bo prej ali slej spoznal, da industrijski delavci niso pričeli stavke za izboljšanje sramotnih m.ezd, čeprav se je hetelo to navidezno prikazati. To je brez dvoma prizor, ki -ne dela časti tržaškemu delavskemu razredu, če vidimo, kako so se po 25 letih fašizma, po junaški osvobodilni borbi in po velikih povojnih borbah tovariši iz Trsta pustili vpreči v tipično šovinistične demonstracije kot n. pr. ono pred sedežem demckratičrflh organizacij; dalje, drugo, ko'so skupine delavcev pred direkcijo CRDA monotono ponavljajoč, zahtevale sramotnih 60 lir dnevnega poviška. Delavci, zavedajte se, da ste v teh dneh brez lastne krivde sodelovali ne pri ustanovitvi enotne delavske fronte tržaških delavcev, temveč pri pogrebnem sprevodu Enotnih sindikatov. Na borbi industrijskih delavcev. na njihovih res žalostnih življenjskih pogojih so delavskemu razreda tuje sile igrale svoje adute, in vlekle svoje dobičke. Buržoazija, tržaški kapitalizem ni zapravil niti enega gro. ša, da bi nasprotoval tej borbi z organiziranjem stavkokazov; vse se je razvijalo najlepše, zlasti še, ako to borbo primerjamo z onimi v Italiji in Franciji ali pa z onimi, kj so bile v preteklosti debojevane v Trstu. Delavci, razmišljajte! Tovariši delavci, razmišljajte o teh in mnogih drugih dejstvih presojajte razloge, zaradi katerih prav v teh dneh organizirajo vidalijevci razne plesne zabave v Miljah skupno s krščansko demokracijo, s Pac-eiardijevimi republikanci in Saragatovimi socialisti; zakaj so dobile vidalijevske celice prav v teh dneh navodila, naj snamejo po krajevnih krožkih in sektorjih vse slike Lenina, Stalina in Togliattija; zakaj naj poskrijejo vse rdeče zastave in proletarske simbole; zakaj, naj obiskujejo sedeže ENAL-a v Trstu, ki so v rokah Lege na-Zipnale in končno, zakaj prav v teh dneh proglaša Radich so. lidarnost s krožki liberalne mladine. Tovariši delavci! Akcijski sindikalni odbor za obnovo Razrednih sindikatov je siste- matično razkrinkaval to politiko kapitulantstva in izdajstva Spričo končnega razkrinkanja kominformističnih namenov, spričo trde resnice o sindikalnem položaju tržaških delavcev mora ta skeleča izkušnja služili vrnitvi borbe tržaških delavcev na pravo pot, obnovitvi sindikalne moči, obnovitvi razredne organizacije in privedb; tržaškega delavstva v okvir splošnp mednarodne delavzke borbe. Za borbo na razredni podlagi Kakor v Italiji in Franciji, tako žive tudi v Trstu delavci v nemogočih življenjskih po-pojih. To stanje je treba nujno prebresti! Seveda z borbo, z borbo na razrednih temeljih, z enotno fronto demokratičnih in revolucionarnih sil, z zvezo vseh delavcev in ne na podlagi buržoazne sindikalno . politične linije tržaške Delavske zbornice ali Svobodnih sindikatov, marveč na liniji proletarski sil, na liniji delavskega tarskih sil, na liniji delavskega to je na za vestni in revolucic. narni razredni borbi. NAVODILA STAVKAJOČIM za razdeljevanje hrane Od živeža, ki ga je nabralo delovno ljudstvo cone B za pomoč stavkajočim tržaškim industrijskim delavcem, bo od danes v petek, 17. t. m. cd 7 ure zjutraj Odbor za podporo stavkajočim razdeljeval na stadionu «Prvi maj« na Vreelski cesti za vsakega stavkajočega: 4 kg bele moke in 1 kg koruzne moke. Sladkor, zabela, marmelada, ribe, krompir, cigarete in tebak pa se bo razdeljeval na bloku cone B v Škofijah in v Kopru, ker je na ta živež angloameriška vojaška uprava zahtevala od Odbora za pomoč stavkajočim več milijonov lir carinskih pristojbin, ki bi jih merat plačati odbor na škodo stavkajočih. Zato lahko vsak stavkajoči ali član njegove družine dvigne na bloku v Škofijah ali v Kopru sledeče količine živil: 1,5 kg marmelade — 1 kg zabele — 0,5 kg sladkorja — 0,5 kg rib — 0,5 kg krompirja — 250 g tobaka. Vsak stavkajoči naj prinese s seboj: živilsko izkaznico in eno izmed zadnjih plačilnih obračunov (busta paga) svojega podjetja. Okrajna skupščina OF v Dolini V okviru priprav za bližnji kongres Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je bila v nedeljo dopoldne v Dolini okrajna skupščina Osvobodilne fronte za okraj Milje - Dolina. Hercegova dvorana je bila nabito polna delegatov, ki so pohiteli v obilnem številu iz vseh vasi dolinsko-miljskega okraja, da pregledajo izvršeno delo in si začrtajo pot za bodočnost. Nov dokaz življenjske sile in KOLEDAR - 'ddm- - 'ŽLaclio- Petek 17. februarja Frančišek, Bratomil ■ : Sonce vzide ob 7.05, zatone ob 17.34, Dolžina dneva 10.34. Mlaj vzide ob 7.36, zatone cb 18.09. Jutri sobota 18. februarja Simeon. Drago SPOMINSKI DNEVI 1673 umrl na odru MoHere. lgra.1 je v «Namišljenem bolniku» Argami, pa sc ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 14., 15. in 16. februarja i. I. se je v Trstu rodilo 21 mu je vlilo kri. Moličrovo ( otrok, umrlo je 28 oseb in bile pravo ime je bilo J. Po- J quelin. 1837 je umrl pedagog Pestuloz-zi. 1831 se je rodil književnik Matija Valjavec.Kračmanov. 1853 se je rodil češki pisatelj Jaroslav Vrhlicky. D0HEC ZA SVOBODO tou. Jludotj Ipavec borbenosti Osvobodilne fronte, ki se kljub besnim napadom kominformistov in imperialistov krepi ir. razvija svojo delavnost za obrambo slovenskega naroda v našem ozemlju, je seveda razburil dolinske ko-minformiste, ki so na predvečer zborovanja nalepili po Dolini nekaj obrekovalnih ,irj grozilnih lepakov. Kljub grožnjam in motnjam pa se je načrt vidhli-jevcev popolnoma izjalovil in je skupščina uspešno končala svoje delo. Po politično organizacijskem poročilu in gospodarskem pre- gledu v okraju, o katerih bomo še podrobneje poročali, je sledila globoka diskusija, katere se je udeležilo več delegatov. ki so govorili o svojih izkušnjah in dali opazke in nasvete. Prisotne je nagovoril v imenu glavnega odbora OF tov. Vojo, nato pa so bile volitve v okrajni odbor OF za miljski okraj. Skupščina je poslala pozdravno brzojavko glavnemu odboru OF Slovenije, izglasovala resolucijo o sklepih in bodočih nalogah ter pozdravno resolucijo stavkajočim delavcem v Trstu. Da ne bo pozabljen junaški borec proti fašističnemu nasilju, se ga sedaj ob peti oblet, ni.ci smrti spominjamo. Tov. Rudolf Ipavec se je rodil 29-12-1923 y Potravnem. Kot zaveden sin svojega naroda se je pridružil borcem za svobp. do, ki je pa ni učakal. Dne 3-2-1944 je padel. Bodi mu večen spomin! so tri poroke, Poročili so se: uradnik Ver-nari Anton in gospodinja Sie-cni Miranda, uradnik Popatnik Frančišek in učiteljica Milgtti Pierina. uradnik Botli Erman-no in uradnica Piccini Giulia-na. Umrli so: 57-letna Sulling Carmela, 71-letna Dorsi Marija, 77-letni Žerjal Ivan, 67-let-na Slavec Alojzija, poročena Pelicon, 69-letna Janša Pierina, por. Zecchini. 67-letni Bat-tisti Albert. 51-letna Frankovič Carmen, por. Teagene. 70-ietni Katarinič Ivan, 50 minut star Maregli Guido, 72-letna Pigoli Alojzija, por. Rotta, 89-letna Antič Marija Romana, vd. Vončina, 82-letna Velčič Antonija, vd. Duda, 53-letni Mikuletič Vincenc, 81-letni Radini Dome-nico, 77-letna Marissan Giu-seppina, por. Dussatti, 66-letni Niero Attilio, 80-letna Cotič Ivana, por. Della Torre, 72-letni Maselli Francesco, 3 mesece star Gambino Gianna, 77-letna De Luca Marija, 67-letni Parmesan Peter, 78-letna Nap-pi Lucija, 47-Ietni Rusin Alfonz, 62-letna Pacher Ana, por. Gel-si, 35-letni Rismondo Ferruc-cio, 35-letna Ainodei Marija, por, Carli, 28-letni Grigoni Americo, 65-letni Piščanc Rudolf. Nočna služba lekarn v mesecu februarju Biasoletto, Ul. Roma 16, tel. 52-18: Depangher, Ul. Sv. Justa 1, tel. 94-115; Manzoni, Ul. Set-tefontane 2, tel. 90-965; Mar-chio, Ul. Ginnastica 44, tel. 95-417; Rovis, Goldonijev trg 8. tel. 80-09; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. SLOVENSKI)-UIKil Ollli lil, lil) Al. IŠČE za Tižaslm »/.e I nedeljo 19. t. m. ob !• dopoldne gostovanje v SKEDNJU korist stavkajočim z is® Pavla Golie ^Sneguljčica" KINO Rossetti. 16.30: ((Vklenjena« V che! Morgan in R. Cuniminp Excelsior. 16.30: i(Ne'premajlji,“ Gary Cooper in Paulette G0-' dard. Fcnice. 16.00: »Obupna ljubek* Ida Lupino in Dane Clark. Filcdrammatico. 16.00: »Nore gre na vojno« Lamour. B. Rope m Močno zastražena direkcija CRDA. (Ko je naš fotograf delal te posnetke, so ga komin formovci naphdli z znanimi oguljenimi psovkami; vse to seveda, da dokažejo svojo «razredno zavest in borbenost») Zadnji seji občinskega sveta fniljake občine sta bili 1. in 8. februarja. Prihodnja seja bo V četrtek 24. t. m. ob 19.30. Na zadnjih sejah so občinski svetovalci razpravljali o občinskem proračunu za leto 1950 in raznih drugih tekočih problemih miljske občine. Na seji 1. februarja je bilo javljeno, da je višja šolska oblast v Trstu pristala na prošnjo občinskega sveta za ustanovitev srednje šoje v Miljah. Zdaj je treba dobiti ]s primerne prostore. Seveda je ta srednja šola zamišljena jn namenjena le za italijanske dijake. Za Slovence se kominformistični S SEJE OBČINSKEGA ODBORA MILJSKE OBČINE ila in fllobosna zveza s irsm Za slovenske dijake se miljski ,,internacionalisti' sploh ne zmenijo - Občinski proračun zvišan za 1,75 milijonov lir Alabarda. 16.00: »Smrtonost1 dvoboj« J, Bennet. Garibaldi. 14.30: «Ambra» Lin® Darnel. Ideale. 15.30: ((Prekleti rod» Grar.gers. Impero. 14.30: »Maclovia« Felix. Iialia. 16.00: «Sodnik Tan.berlF1 L. Turne. Vittorio Veneto. 16.00: «Vsi SO 6k li moji sinovi« Ej Robison. • Adua 15.00: »Junaki brez d®*11®" vine» John Wayne. Armonia. 15.30: ((Mornar SimMj Douglas Fairbanks in Maurd® O’ Hara. Belvedere. 16.00: «2dezna PtSl1 M. Rooney. Azzurro. i6.00: ((Vražji oW** Clark Gable. Viale. 15.30: ((Zastrupljene ust*1" ce» G. Raft. Marcem. 15.30: »Slavka miHi0, rov«. Massirao. 16.00: »Dopisnik Heddy Lamar. Novo Cine. 15.30: «Pravica 11 Indijance« W. Boyd. Odeon. 16.00: »Vojne dogodi'^1' ne« Nino Taranto. Radio. - 16.00: »Zapeljana 0^ dost«. Savona. 15.00: «Ljubša mi krava« Dany Kaye Venezia. «Hiša groze«. Vittoria. 16.00: »Prevara« I®’1 Gillie. valci sploh' ne zmenijo. To je nov dokaz, kako se kominfer-mistični «internacicnalisti» zanimajo za Slovence in za njihove narodnostne pravice. Zaradi večjih dohodkov so miljski župan jn njegovi sveto- ’ zvišali v proračunu postavke stroškov če ra 1,75 milijonov lir za leto 1950. Na drugi seji, ki je bila 8. februarja, so po čitanju dolgega zapisnika prejšnje seje najprej izglasovali resolucijo, v kateri izražajo svojo solidar- VU in kominformisti enotni v preprečevanju delitve živil stavkajočim (Nadaljevanje s 1. strani) ki so ga morali pri tem tovariši iz Odbora za podporo stavkajočim, od Poncija do Pilata prehoditi, da bi končno prišli do zaključka, da se spirčo tolikih zaprek mora živež v glavnem prepeljati zopet v cono B in tam razdeljevati. Opis tega pravega ((križevega pota« po .tržaških uradih je naslednji; Ovire, ki jih je postavila po svojih podrejenih organih vojaška uprava, da bi odboru za pomoč stavkajočim industrijskim delavcem onemogočila razdeljevanje živil, ki »o jih darovali delavci jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja tržaškim stavkajočim delavcem, nudijo vsekakor redek primer, kalko daleč lahko gre hinavščina vojaške uprave in njenih podrejenih organov. Opuščamo v tem pogledu vsako komentiranje, kajti vsak Akcijski odbor” in njegovi očetje (Nadaljevanje s L stropi) nje pripadnosti tako globoko občuti. Z akcijskim odborom želite razširiti platformo slo. venske reakcionarne politike v Trstu in tako loviti kaline na bolj vabljive limanice, služi vam tudi zato, da bi obdržali tiste zapeljance, ki jih nesposobni in kompromitirani Apne-letto ne more več zadovoljiti. Vaša akcija služi imperialističnim ciljem razdvajanja slo. renskega ljudstva pri nas in borbe proti novi Jugoslaviji, zato prištevamo vašo »s/erb za naš narodni obstoj» med naj-lepše cvetke demagogije. Zakaj nista zbrala vsaj tre-hice poštenja in z Agnelettnm priznala, da hočeta tudi vidva «socialno pravico in izenačenje gospodarske razlike med stanovi in ljudmi, toda izenačenje navzgor s povzdigo revežev in siromakov do blagostanja in dostojnega življenja». Vrag vam kaj more. če ste danes zgoraj... Ker sodimo, da i mata v ak. cijskem odboru tako velik vpliv, da nisUi dopustila niti v proglasu niti v načelnih osnovah nobenega odkritega napada na Jugoslavijo ali na demokratično gibanje v Trstu, tako da bi za oboje lahko dobila najboljšo oceno iz demagogije, vama svetujemo, da Vajm Akcijski odbor preimenujete v Re-akcijski odbor. Tako bodo tudi člani tega odbora dobili ime, ki jim pripada, in bo tudi takoj jasno, da vidva zastopata skupino »Od Slovencev neodetsna Slovenca» delavec izvaja Lhko sam primerne sklepe, ter se omejujemo na to, da kronološko navedemo dejstva, ki b.:io sama gcvorilg. Navajamo najprej, vedno isti odgovor; odločiti morajo «na višjem mestu«. Zadnji odgovor: o stvari razpravljajo na sestanku pri VU v bivši Časa del fascio. Pozno dopoldne je predstavnik odbora zu pomoč stavkajočim prosit pCl telefonu, da bi bil sprejet pri generalu Eddle-mannu. Zagotovili so mu, da bodo odgovorili, kajti trenutno je general na nekem sestanku. OB 15.30 URI, povabilo generala Robertsona, naj se predstavnik takoj zglasi pri ujem. General sporoči, rtu bo dovoljenje za,uvoz izdano. Črtajo Pa iz dovoljenja 100 stotov marmelade, ker za uvoz marmelade v Trst velja posebna pogodbe z Italijansko vlado, in 20 stotov cigaret, ker spadajo pod monopol. Vztrajanje na tem, da bi preklicali prepoved uvoze marmelade in cigaret, je za- man, General nasvetuje, naj se naš predstavnik takoj odpravi na trgovinski oddelek, ki bo iz-drl dovoljenje. . Na trgovinskem oddelku so na prošnjo za uvoz 100 stotov marmelade, katere uvoz ie bil zabranjen, zamenjali s 500 stoti sladkorja in 50 stoti konser-viranih rib. Ko so bile opravljene razne formalnosti, je bilo ob 17.50 izdano dovoljenje po poprejšnji pismenj izjavi, da se navedena živila ne bedo prodajala in da odbor za pomoč stavkajočim po svojem predstavniku odgovarja za razdeli-tev. V raznih uradih zagotovijo, da ne to treba plačati ni-kakih davščin. SOBOTA 11. FEBRUARJA. Okrov 14. ure so bile hitro opravljene formalnosti -'-a bloku jugoslovanske cc.ie pri Eko-fijrh in prvi kamion prispe na blok iingloajneriške cone. Po natančnem pregledu tovora in brezkončnih formalnostih je bil kamion z agentom fiskalne policije ipremjjan v tržaško prosto luko. Med vožnjo zopet pregledi po agentih na motornih kolesih, nov pregled pri mitnici v Zuv-Ijfh itd itd. Prihod v prosto pristanišče aelt. ob pozni uri, ko r-i več osebja in ko jc torej nemogoče opraviti vse potrebne formalnosti za sprostitev blaga. Iste težave za ostala dva ka. miona; ta dva morata celo ča-kati, da »e vrne agent, ki je spremljal prvi kamion. Pri vseh agentih, ki so na bloku, je samo eden na razpolago, du lahko spremljč. blago, ki prihaja. Poudariti je treba, da morajo po odredbi VU kamioni, ki vozijo živil;; zu stavkajoče, vo. žiti v presledkih ure drug od drugega. Razen te- ga je bila za »njima dvema kamionoma naložena kazen, češ da sta preveč naložena. Cas, uporabljen za 13 km poti med bičkom v Škofijah in prosto luko. je tolikšen, da bi se v normalnih razmerah prei opravil prevoz z ročnim vozičkom. NEDELJA 12, FEBRUARJA, Zaradi praznika ni mogoče doseči sprostitve živil, ker ni o-sebja. Vprašali .so za svet špediterje in specialiste in pripravili so v«e do poslednjih potankosti, d'; bi lahko naslednji dan hitro premostili kakršno koli birokratsko oviro PONEDELJEK 13, FEBRUARJA OB 8. URI, Ko so se predstavniki odbora za pomoč stavkajočim javili v prosti luki. da bi dosegli .sprostitev živeža, z vsemi dokumenti, kar si jih je mogoče misliti, jim tam odgovore, da je treba plačati mitni.no. OB 9.30 URI. Zaprosijo za razgovor pri polkovniku Marshallu za razpravljanje o vprašanju plačila niitnine. polkov- nik Marshalj takoj pristane na razgovor ter se kaže ogorčen, da jie kdo vprašal za plačilo mitnine. Po takojšnji zvezi s trgovinskim oddelkom zagotovi polkcnnik. Ob 9,50, da je bilo vse ukrenjenu.' da ne bo treba plačat; mitnine in da bo blago takoj deblokirano. Na prošnjo, da bj izdal pismeno izjavo, zagotovi, da ta oj potrebna, ker so bila navadil« izdana po telefonu in t,; tudi ; i‘Tuo .m»!= no na carin;-mico. polkovnik še dostavi, Ja ni potrebno čakati prihoda pisma. OB 10, URI, Na carin j eav. Pizzo potrdi, da je sprejet ukaz po telefonu, toda da ne zadostuje. Potreben ie pismen ukaz. OB 10.30 URI. Po telefonu obvestijo polkovnika Marshalla o nastalem položaju. Ta odgovori, da bo pismen ukaz taka j odposlan, OB 11.15 URI. Pismo prispe na ravnateljstvo carine. Takoj uredijo vse, kar je potrebno. OB 11.30 URI. Carinskemu inšpektorju se izroče dokumenti, ki dokazujejo oprostitev davščin za blago. Inšpektor odgovori, du se urnik urada zaključi ob 11.30 in da mora oditi h kosilu. OB 13.30 URI. Pokrajinski zdravnik preišče blago in ko ugotovi, da je v perfektnem stanju. izda odgovorjajoče spričevalo. OB 14.15 URI. Prispe carinski inšpektor, ki v 15 minutah oprali ves svoj posel. Plačali pa je neba pri blagajni 12 Ur za kolek. Ker blagajnika ni, je treba čakati do 15.15. OB 15.30 URI. Končno je blago na tem. da lahko popolnoma prosto odide iz proste luke. Tedaj pa občinska mitnica sporoči, da ie treba položiti kavcijo 200.000 lir. OB 15.45 URI. Prinesejo zahtevanih 200.000 lir; toda med tem časom prejme carinski inšpektor telefonski ukaz, da mora blokirati vse blago, ki je že bilo izven proste luke pripravljeno za odhod. OB 15.50 URI. Na ravnateljstvu carine odgovori cav. Pizzo, da je finančni oddelek po telefonu ukazal, da se kamioni vrnejo v prosto luko. OB 15.55 URI. Zaprosi se avdienca pri polk. Marshallu za pojasnitev zadeve. Avdienca je določena za 17. uro. Da ne bi prišlo do nadaljnjih zaprek, so bili vsi organi zaprošeni, da bi pristali na poslovanje preko uradnih ur. OB 17.30 URI. Po polurnem čakanju sprejme polk. Marshall enega izmed predstavnikov odbora za pomoč stavkajočim in mu sporoči, da je bila mitr.ina sicer črlana, toda kako malenkost bo ireba vendarle plačati. Dostavi še, da se bo lahko vse uredilo do desete ure dopoldne naslednjega dne. Ko mu jc predstavnik povedal, da je vse urejeno, da bi se lahko stvar izvedla še ta večer, zlasti še. ker bo naslednji dan splošna stavka, vztraja polk. pri svojem rer odkloni vsak predlog, dg bi se stvar lahko uredila še ta večer. TOREK, 14. FEBRUARJA OB 10. URI. Cav. Pizzo pove, da ni prejel nikakega pisma in ni-kukega ukaza, kar bi bilo v ostalem itak nepotrebno, ker je splošna stavka, ki se tiče tudi carinskih uslužbencev: SREDA 15. FEBRUARJA OB 10. URI. Na ravnateljstvu carine odgovori cav. Pizzo, da je prejel pismo finančnega oddelka VU ter navede, koliki) bi bilo treba plačati za odvoz živeža. Objavljamo podrobno razpredelnico, koliko bi bilo treba plačati za razdelitev živil, ki so jih darovali delavci jugoslovanske cone Tržaškega ozemlja stavkajočim delavcem, da jn delavci lahko sami proučijo. ZA SLADKOR: 80 lir ža kg proizvodnega davka; 70 lir za kg dodatnega davka; 1200 Ur za statistični davek in razne stroške; 8.50 odst. na vrednost kot u-vozni davek. ZA MAST; 22.50 lir za kg občinske mitnine; 60 Ur za stot. za zdravniški pregled: 1000 lir za statistični davek; 3 odst. na vrednost za uvozni davek. ZA RIBE: 67.50 lir za kg občinske mitnine; 3500 lir za carinske stroške: 3 odst. na vrednost za uvozni davek. ZA MOKO: 2100 lir za carinske stroške. Tako lahko vsak delavec ugotovi, da bi bilo treba plačati milijone in milijone davkov samo za prvo količino živil, ki se je nahajala v prosti luki, in prav toliko seveda za naslednje količine. Vsakdo je doslej mislil, da je največja težava, če hočeš dati živež ljudem, ki ga nimajo, _ v tem, kje najti potrebna "živila. V Trstu pa ni tako.’ Ce hočeš kaj darovati, moraš najprej najti 1 milijone, du plačaš dovoljenje, da smeš darovati. Jasno je, da gre an-gln-ameriški vojaški okupacijski upravi samo za to, da se stavkajočim delavcem ne nudi ničesar, s čimer bi jim bilo pomagano pri nadaljevanju stavke. Pristaviti je treba še tole dragoceno podrobnost: ker so živila že prekoračila mejo proste luke in ker so potem na ukaz VU bila zopet zapeljana v prosto luko, je bilo treba skraja urediti vse birokratske posle ter izpolniti ponovno vse različne formularje. nost s stavkajočimi delavci Trstu. Nato je bil sprejet predlog, naj odčinska uprava glede na stavko odloži rok za plačevanje občinskih davkov za en mesec. Ker je dosedanji predsednik občinskega prevozniškega, podjetja Crisman odpotoval za več časa in pedal estavko na svoje mesto, so izvolili na tej seji novega predsednika. Izvoljen je bil Nedoclian Gero-lamo, ki je kakor prejšnji predsednik vnet pristaš Vidalijeve frakcije v Miljah. Prav tako je bil izvoljen nov član občinske podporne ustanove, vidali-jevec De Luchi Valter. Občinski svet je nadalje odobril pravilnik občinskega prevozniškega podjetja in pravilnik o prometu v mestu. Sledil: je najbolj kočljiva točka, rer prava o prometni zvezi s Trstom. Kakor je znano, ima miljska občinska uprava svoje prevozniško podjetje ACNA, ki vzdržuje tudi pomorsko progo Trst-Milje. Za dobro poslovanje bi bil potreben nov parnik. Zato je občinska uprava zaprosila višje oblasti za denarno pomoč, ki je bila tudi odobrena. Sedaj pa je Vojaška uprava obvestila miljsko občinsko upravo o novih načrtih povezave Milj s Trstom po kepnem. Ce bi se uresničil ta načrt, ne bi bilo treba novega parnika. Seveda ima vsa zadeva svoje lepe in slabe strani. Miljča-ni bi bili zelo zadovoljni, če bi imeli redno fllobusno zvezo s Trstom, saj bi Milje mnogo pri-debile od tega zbližanja s Trstom. Toda če ne bo novega parnika, bo u51a lepa prilika za miljsko ladjedelnico Sv. Roka. ki se je nadejala tega novega naročiia in je zdaj v ve-lfki krizi zaradi pomanjkanja dela. Zato so občinski svetovalci na dolgo razpravljali o tej zadevi in izrekli svoj pristane!; na predlog Vojaške uprave z nekimi zadržki. Verjetno pa bo prevladal načrt o filobusni zvezi Trst-Milje. Zmešalo se mu je Predvčerajšnjim ob 20 slJ avtomobila policijske emerge11' ci! in Rdečega križa z vso hiti^ .stjo privozila v Ul. Gatteri 3;‘j V stanovanju v istem poslopij* se je namreč zmešalo Zenienj* Giuseppeju. Nesrečni* se je8 na vso moč s kuhinjskim n0' žem v roki upiral uslužbence® RK, ki so ga hoteli prijeti-Končno je razbil okno stan0- j vanja in skočil na streho s°"' sedne hiše, kjer so ga po gem lovu le ulovili in ga tafcoi odpeljali v bolnišnico pri ^' 1 Ivanu. Žeparji na delu Predvčerajšnjim okrog 20 i bilo, ko se je neki policij^! Patrulji približal 20-letni KrslJ Albert iz Ul. Guardiella t# neto 1278 in ji potožil, da ^ mu neznanci izmaknili detf nico, v kateri je imel 3000 J in osebne dokumente. Kem ; okradenec sumil dva mla«*9'” ča, s katerima je bil v drlil'11' j so ju člani civilne policije fe • iskali, vendar pa breztispcS1'0' j Tako ni preostalo Kralju I gega, kot da je vložil prija'i" na policijski postaji, poIK'1 f pa je uvedla preiskavo. Tudi 21-letna bfalniška sU'ež' I niea Onofri ‘Ida iz Ul. Bal® monti 4 je imela to smolo. df je premalo pazila na svolj torbico, v kateri je imela 200“ lir. Ko je bila namreč s sv'°" jim zaročencem v bližini : tonda del Boschetto, ji je t0** bico izmaknil neznani dol8°^ prstnež in z njo brez sled'1,’2 ginil. Za policisla se ie izi Zadnji dve operi letošnje sezone v gledališču «Verdi» CATALANI: «WALLY» Zopet opera, katera bi prav lahko ostala v arhivu, bi moral pripomniti odkritosrčni obiskovalec tržaškega gledališča »Verdi« ob premieri Catalani-jeve «Wally». Ob času njenega nastanka so jo morda smatrali kot zanimivo novost, danes pa smo že tako oddaljeni od izlivov zlagane romantike, da nas njena glasba prav zares ne more več ogreti. V dobi, ko so že prevladovale novejše glasbene struje, je Catalani zopet posegel nazaj v romantiko in napisal stilno neenotna konvencionalna operna dela melanholičnih, romantičnih razpoloženj, včasih tudi prepletenih z dramatiko, ki so se do danes ne- kako cbdržala samo še zaradi nekaterih dobrih glasljcnih domislekov. Tudi on sc ni odtegnil Wagnerjei:emu vplivu, dasi je vseskozi ostal pristaš italijanske operne šole. Catalanljcv romantični liri-zem jc našel odgovarjajoč glasbeni izraz v operi «\Valli/» na tekst Luigija Ulica. Pritegnila ga je poezija gora (Dolomitov), gorske samote, večnega snega itd. in vse to mu jc omogočilo, da je V tej operi razvil svoj smisel za glasbeno slikanje, uporabljajoč pri tem skromna orkestralna sredstva, če pomislimo na novejše glasbene struje, ki so se ie uveljavile v času nastanka te opere. Kljub pomanjkljivosti in stilni ne- enotnosti pa moramo vendar priznati vrednost nekaterih orkestralnih vložkov, kakor n.pr. intermezzo «Zvečer» pred lil. dejanjem in uvodno glasbo I: IV. dejanju. Premiera »Let Wallg» je bila v splošnem dobro pripravljena, kar je bilo tudi pričakovati od dirigenta Umberta Berretonija, ki se je potrudil izvabiti orkestru predvsem orkestralne barve Catalanijeve partiture. Naslovno vlogo je pela soptra-nistka Franca Sacchl in se je lepo uveljavila s svojim sonornim glasom in pokazala tudi močan smisel za dramatsko igro. S skromnejšim glasovnim materialom a s prikupnim glasom razpolaga sopranistka Lau- ra Cavalieri, ki je poln vlogo Walterja. Pevsko in igralsko je izoblikoval lep lik starega Strommingerja basist Luciano Donaggio. V ostalih vlogah so nastopili še Bruna Ronchinl, Vasco Campagnano. Giovanni lnghilleri in Vito Susca. Režiral je Azzolini. 1LLESBERG: »TRIPTIHh Kol zadnjo operno predstavo so i »Verdiju« uprizorili lllc-sbergerjev «Triptico» (Triptih), k i je doživel krstno predstavo lansko sezono. Letos so ga ponovili približno, v isti zasedbi ter z nezmanjšanim uspehom. Letošnja operna sezona v gledališču Verdi se je tako zaključila. r:» Člani civilne policije so Largo Riborgo aretirali 26*1® : nega mornarja Velo Mari*, , Ul. Molin a vento 89. V pb nosti je padlo Mariu v gl*v°_' da se je pričel izdajali za P®J | licista. Ni pa ostal samo P ešel 11 besedah, pa temveč jc pre dejanja in hotel aretirali 11 kega pasar.ta. Slednji. jc sev da poklical prave policiste, so namišljenega kolego odP ljali s seboj. Poškodbam je podleip V torek 14. t. m. je v bllijj svojega stanovanja padla letna I-ukežič Marija iz UL ^ štalunga 160. Padec je bil ko nesrečen, da sl je P’6'3.«! čelo in dobila tudi možgai'5^, pretres. Kljub takojšnji zCll8fla r.iški pomoči je nesrečna ** včeraj v glavni bolnišnici P legla hudim poškodbam. Zahvala Najtopleje se zahvaljujem jjogrebu udeležbo drage pri mame sorodnikom, prijateljem 1« znancem ter nameščencem tako tudi 1 .s T-a ke STAR, prav ------------ vence tvrdkam SAT, b® «La Carsica« jn Žerjal. Trst 16. II, 1950, KARLO GULlC f v imenu bratov in se :7A;" PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301a - I. - TEL.; 70 ZADRUŽNI POM Z vero ljudstva v lastne sile raste zaupanje v ljudsko oblast Za boljše življenje In višjo kulturo Bradnja zadružnih domov po našem okrožju slavi po dveh lt-lit’ vztrajnega in živahnega dela svoje uspehe. Gospodarsko najbolj izčrpani kraj‘’ katere so fašisti namenoma zanemarjali ali jih celo uni-ievali, so-se po osvoboditvi- prvi zavedli Veljke - važnosti, ki jo Predstavljajo zadružni domovi za gospodarstva, prosvete in jzboljSanje socialnega stanja prebivalstva. Zapostavljeno, teptano in pre-Sarjjano prebivalstvo naše vasi, i je v narodno osvobodilni bor-i skoro kot en rr.ož (pograbilo 'ta orožje, da prežene nasilnega °kupatorja in vse tiste, ki so ‘kozi stoletja izkoriščali, gradili zasP v obalnih mestih vile in v JJtu palače, ljuastvo pa je žive-v enostavnih, stoletja starih S™h, ki jih je le od časa do ,asa komaj lahko popravljalo. To JUdstvo je spoznalo, da se bc VlSnilo iz svoje zaostalosti, ka-rt!0r ga je pahnila nenasitna prednost izkoriščevalcev, če si '10 zgradilo svoje kulturno in gospodarsko središč;, to je svoj zadružni dom. Pucanci, ki so ravno proslavljali triletnico ustanovitve najnaprednejše obdelovalne zadruge '> našem okrožju, so tudi prvi Uvideli potrebo in zgradili prvi; Jicer skromen, ali za prve potrebe dovolj velik zadružni dorr. Tudi Marežani so že zgradili ?adružni dem, ki odgovarja vsem zahtevam moderne tehnike in že lin pokrili in otvorili dvorano. ^Jim so sledili Šmarčani, ki so ufli lani v septembru pokrili do j^čaj največji zadružni dom. iudstvo požganih Šmarij je na-lelo vse svoje sile, da je poleg ®°žganih in porušenih hiš med rvimi postavilo zadružni dom Pod streho. ®d tedaj imamo slavnostne ,V01itve zadružnih aomov in po-avitve temeljev novih skoro ne- r,ehno Po vsem našem v,Sika vas hoče prehiteti *• vas heče imeti 'J' zadružni dom. pr.POznavahje važnosti TTdStavljajo zadruzni taste i? dneva okrožju. drugo, lepši in ki jo domovi S tem SDo,n -r,—»- v dan. v svanjerr' tudi vera v moč in 0je *astne sile, raste vera s Svoupante v ljudsko oblast, ki *tv»jiIIn neumornim delom in iz Pomočjo dviga ljudstvo iaj|j *' kamor ga je bil pahnil va,v.„ 'n požrešnost izkorišče- van,„; Nadina sodeluje pri ust- ■cev, na«rtov in delih naših gosn ' v*dimo jo na političnem, - darskem Pod Vsi cočju. prosvetnehj vemo, kaj vse bi v našem „ - ZJU lahko dosegli, če bi bilo ln e ljudstvo na visoki kulturni Prosvetni stopnji. Zato bodo v"o zadružni domovi *nJišče ljudske prosvete postali našega mlajšega rodu. Tu bo šele nastalo novo kulturno življenje: knjižnice, čitalnice, ljudski odri bodo imeli svoje prostore, prosvetna oiuštva bodo imtla široka poaročja za svoje delovanje. Kjer bo zadružni dom, bo tudi pevski zbor, dramska družina itd. Na demačih proslavah bodo nastopali zbori, igralci in drugi iz vasi. V zadružnem domu bo imela svoje mesto tudi gospodarska delavnost kraja. Tam bo imela svoje prostore zadruga z moderno poslovalnico, pisarno, svoje delavnice, klet itd.. Tu se bo odražala vsa gospodarska sila delovnega ljudstva vasi. Obdelovalne zadruge bodo imele v domu svoj sedež, kjer bodo zadružniki razpravljali o dnevnih iz-kustvih in jih prenašali na druge. Prikupna zunanjost zadružne stavbe bo vplivala na prebivalstvo kraja, da bo tuai svoja poslopja prilagodilo zahtevam stavbene tehnike, zdravstvenim potrebam, udobnosti in podobno. Zadružni dorr, bo pravo duhovno središče, iz katerega bo izžarevala vsa sposobnost ljudstva kraja. Zato moramo pospeševati gradnjo zadružnih domov. C. S. UČITELJSKA DELOVNA KONFERENCA V KOPRU Ocenjevanje v šoli - sporna toda važna točka pouka Učitelji koprskega okraja so imeli v četrtek 26. januarja svojo delovno konferenco. Kot običajno se naše učiteljstvo na podobnih sestankih poglablja zlasti' v svoja 'stanovska vprašanja. Tako obravnava izsledke vzgojnih metod, dosežene u-spehe v šoli in išče sredstva za še večje napredovanje naše šolske mladine. Istočasno se seznanja z najnovejšimi važnimi vprašanji družbene problematike, da na ta nbčin zasleduje ves duhovni razvoj, ki je današnjemu izobražencu, predvsem pa vzgojitelju nujno potreben. Tako je tov. prof. Gajškova predavala o ocenjevanju šolske mladine. Prikazala je njegov vzgojni pomen ter dala pri tem nekaj praktičnih navodil, ki so za vsakega pedagoga važna. Predavateljica je podčrtala, da je ravno ocenjevanje tista sporna točka, na kateri se učenec in vzgojitelj najtežje zedinita. Učenci namreč mislijo, da je izpraševanje borba učitelja z učenci in ocenjevanje lov za žrtvami. Pri tem zaradi mladosti učenec r.e občuti, da se uči zase in da je ves. učiteljev trud usmerjen v to.’ da ga oboroži z znanjem: pri čemer je važno še to, da se današnja mladina vzgoji v duhu svobode, borbenosti in idejne usmerjenosti. Nadzornika tov. Bregant in tov. Klement sta podala pregled šolskega dela v prvem polletju in pokazala na uspehe učiteljstva iz Izole. Sv. Lucije, Portoroža, Pomjana, Sv. Petra, Ankarana. Vanganela in Ko- U M A G Proslava na čast delovnem n uspehu -------- W Grassi in tovariši prejeli visoke nagrade dolgo od tega smo poro-h,,1 b izredni vestnosti in iz-rs.J°*Jivo3ti tov. Pellegrina iz Umaga, ki je s svo Ijgi, tovariši obvaroval našo oblast občutne škode, ie smo tudi omenili, da ljub ke «Prerad» predlaga-Grassj% oblasti, da bi tov. «fad0 v^kBsala primerno na-oii oblasti so ta pred-'lUttrj. rile in v soboto 18. ja-je bila na čast tov. pfitei *n njegovim tovarišem v dvorani tovarne brM v Umagu prisrčna Stsv«5kU’ Navzoži SQ kili pr«i-' krajevnih, okrajnih in CUti alh oblasti, dalje zastop-kr aplav»tva vseh kategorij 1'‘zac?. pniki množičnih or«a. kej)J in vsj delavci ter name-o Podružnice podjetja Izr0cfr^ v Ginagu. dalo “ 0 navdušenje je zavihki. ji. . je v prostorni dvora- otvi done]‘kda nabito polna, za-tu.. Cleiuvs’-- v, i •»-.m M»i tov. vorii —'-'ku himna flei»igii pl;oslav“ !;i ?Ws«l v Nato je Possecco kot ravnatelj vznesenih besedah »bina ? tov- Grass*ia Pel f-a nj ln njegovih tovarišev. v tov- Bilo>llav" v k,- 11 KP pozdravij slavljence ^Ptin ~'m zallvalil za njihov žVej ,0!i v korist skupnosti, Polo vse ostal«, naj si kot W: ].' C‘ 'n demokratični dclav-'ov- Grassiju kot ’’ ’ “ ~ ' priprav. so-nr oci 1Jeii odštranili prihodnje leto, L" se bodo precepljeni vrhovi 2;. dobro razrasli, prav tako je debru pustiti nekaj velikih vej in jih šele naslednje pomlad precepiti. Ne smemo namreč izvršili prehude operacije naenkrat, ker bi drevo ta. ko spravili v nevarnost, da r.e pekvari. Tudi pri nabiranju cepičev moremo gledati, da izberemo samo tiste vrste, ki -so res zna. ne kot prvovrstne iti , so zanesljivega pomolciikega imena. Cepiče bi morali praviloma rezati takrat, ko drevo se v polnem zimskem spanju,, vendar tudi s d: j če ni prekasno, ker zima zac.ržuje, da še. niso oživela. Glavno je, da znamo cepiče ohraniti v spečem stanju. kar napravimo tak.), da jih shranimo v vlažnem pesku sc. rti ran o in opremljene z imeni y -hladnih , in temnih prostorih. Nekateri jih zakopljejo tudi. v zemljo 4pt do 5Q cm kl°-'bbkbi Da bo precepljen.i« needgoi valjajočih sadnih dreves dobro uspelo, j; p-.irofcno, dr sc izvede telo načrtno Kmetijske komisije i.n kmetijski referenti pri krajevnih LO naj na množičnih sestankih pojasnijo sadjarjem korist te akcije. Naj priredijo v ta namen primerna predavanja, ki jih s pomočjo sadjarskih knjig napravijo še bolj zanimiva in praktično poučna. Delo, ki sa bodo vložili na teh sestankih in konferencah, bo redilo bogate uspehe y obliki boljšega- in lepšega sadja, ki ga bomo lahk0 izvažali; in v zameno dobili tiste izdel- ■ ke. L jih sami. nimamo. Hok za pregled šoferskih izkaznic, izdanih od IOLO, oddelka za notranje : zadeve 1 poteče dne 20. februarja 1950. Plačevanje taks in vidimira-1 nje šoferskih izkaznic se vršt-pri okrajnem LO, odseku za1 notranje zadeve. v;,:;.-.... PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 - II.; TEL. 11-32 Dr. A. Budal piše predstavniku goriškega sodišča Kot ie znano je bil predsednik SHPZ in upravnik Slovenskega narodnega gledališča dr. Andrej Budal zaradi članka, ki ga je 29.12.1949 objavil v go-riški . dne 1. II. 1950 ((Po katerem zakonu? Nikdar nismo sjamatiii italijanskega naroda)) (pred razpravo zoper «Sočo») — da bi pojasnil, du nisem nikdar sramotil italijanskega naroda, ne tlačil narodnega čutu slovenskih državljanov.)) Nato navaja dr. Budal, da, in-kriminirani članek no presega meja običajnih časnikarskih kritik, kakršne se vidijo vsakdan v v3eh slovenskih listih na Primorskem. Tov dr. Andrej Budal je na. vedenemu pismu priložil tudi izjavo, v kateri sg sklicuje na mirovno pogodbo z TTtalijo, katere šlen l"’ daie Slovencem v Italiji popolno jezikovno en-), kopravnosl z Italijani, P(, tem Členu nj prav, poudarja tov. POPRAVEK V članku pod naslovom ((Zahvala Ivana Brica...« se nam je vrinila neljiuba pomota. Pravilno se glaai: #Zahvalu Stanka Brica...« Ista napaka je tudi v članku, S tem napako popravljamo. Budal, Ja uradujejo sodišča v mešanih krajih gamo v italijanščini, Slovenci imajo pravico do uradovanja v slovenščini, Nato daje tov. dr. Budal nekatera pojasnila ^-ledc inkriminiranega elanka ter trdi. d Neka) v odgovor na izjavo g. prefekta delegaciji DFS Zahtevamo vrnitev liiiilskesa doma članek ne vsebuje niti psovke ali zalivke zoper italijanski narod kot celota, nasprotno, go- Ko je fašizem ob svojem rojstvu pričel s' pohodom terorja proti Slovencem, se je prav dobro zavedal, da je treba Stola ! vencem najprej izpodkopati gospodarske temelje, če hoče, da jih bo laže uničil. Ta gospodarski pritisk pa se hi omejil v*'i ccl° s spoštovanjem o it a- j zgolj na privatno lastnino, r.-a lijanskcm narodu. Poudarja na-. kmetije, trgovine' Itd., ampak dalje, da obtožnica molči o kri-! se je lotil obče slovenske, to .ki 30 v članku naštele j je zadružne lastnine, ki jo - jc ln kriUzirumVpa Ko žal resnic. : s]ovenSkt človek, v teh krajih tie c i u zgodovinski1) ugo-1 s tolikim trudom id pridnostjo tovilvai). a Slovenci vedo, da . .'v „ so resnične. Obtožnica zelo ne-i * ' popolno trga- nčkci netočnih! besednih skupin ln kosov stavkov iz celoti;, namesto da bi upoštevala ves članek, Na koncu izjavlja dr. Budal du se ne čuti, krivega. Kritika lit ivlčnib ukrepov mora biti dovoljene prav tako Slovencem, kakor je dovoljena vsem tistim Itatiju-n°m. l;i dan na dan kritizirajo vladne ukrepe, pa jih „ihče ne tozi. S padcem fašizma in prihodom demokratičnejše državne uprave 'so gorički Slovenci -u-pravičeno pričakovali, 'da jim bc nova oblast, ki jc po obveznostih mirovne pogodbe sprejela dolžnosti -da bo poravnala škodo, ki jo jc prizadejal fašizem, če ne popolnoma pa vsaj delno ozdravila težko rano iz katere je krvavela slovenska kri in ki je povzročila, da se IZ SVOBODNE GORIŠKE Planinstvo med množico Pred tedni so imeli planinci, člani Planinskega društva v Postojni svoj občni zbor, na katerem so pregledali delo preteklega leta in sUpripravili načrt za tekoče leto. Eden izmed glavnih uspehov, ki ga je to Planinsko društvo doseglo v preteklem letu, jc brc-zdvomno koča, na Nanosu. Za gradnjo te koče jc društvu uspelo zajeti zelo širok krog sodelovalcev, in to predvsem iz vrst mladine. Skupno jc pri gradnji planinske koče sodelo valu nad 326 ljudi. Za leto 1950 pa sj Planinsko društvo zastavilo nalogo, da bo posvečalo posebno paž-njo urposaljanju planinskega kadra in priredilo več izletov in pohodov v partizanske kraje, organiziralo predavanja o vedenju planinca in alpinista v gorah’ itd. Organiziralo ko tudi pionirski odsek, ki bo v sodelovanju s svojo organizacij jo priredil pohode v naravo in nižje hribe. Zaradi razširitve organizacije namerava zvišati število članstva za 40 odstotkov, jn to predvsem iz vrst kmečke in delavske mladine. V tem letu bo organiziralo dva množična izh-tu v Kamniške planine in enega v Julijske Alpe ter največji izlet z najboljšimi planinci pa na Durmitor. Kar se pa tiče gospodarske delavnosti, jo bo društvo v tekočem letu osredotočilo predvsem na ureditev »Vojkove koče« na Nancsij, da,Sp lahko nudila delovnemu človeku prijeten planinski oddih. V ta namen bodo uredili jedilnico, šc eno spalnico fn nabavil; potrebno' posteljnino. Za zboljšanje prehrane bodo ustanovili malo ekonomijo na Nanosu, na kateri bodo sadili krompir in redili kravo in prašiča. NOVE KNJIGE: Pavlenko: SREČA, polplatno ....... Cvetko: RISTO SAVIN, platno .... GEOGRAFSKI VESTNIK, brošura Hudalesh NEJCEK, brošura............ Pijade: OB 30. LETNICI K P J, brošura Spurova: PLUGI ORJEJO, brošura . • • Dobit« jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI ■ ■ L 350 » 080 » 700 » 135 » 30 » 90 je močno zamajal-, gospodarski temelj slovenstva na Goriškem. Minilo je že pet let in stanje sc nt v tem pogledu niti 'za las spremenilo na boljše. Nasprotno! Oblasti nam v tem po I gledu še vfedno mečejo polena pod noge in s tem dokazujejo,! da nimajo nikakega namena prekiniti z dosedanjo fašisličl.o | prakso, . Ko je delegacija DFS preteklega letu poslala vladnemu predsedniku spomenico, v kateri je obrazloženo tudi gospo darsko poglavje iz življenja Slovencev, zlasti vprašanje Ljudskega doma, se je vlada omejila samo na to, da je pooblastila g. goriškega prefekta, naj na r.aše zahteve ustno odgovori in'še to seveda 'izmllra-1 joče... skratka negativno. Ker sl ne moremo drugače, kot da še enkrat pred svetom pokažemo pa nedemokratično postopanje vladnih ‘oblasti do .slovenske mupjšine v. Italiji, smo mnenja, du prikličemo v spomin poglavje spomenice, ki govori o Ljudskem domu Ju gospodarstvu, in na osnovi teh trditev še enkrat poudarimo, kako pravična je naša zahteva in kakšr.o krivico nam dela tisti, ki naših pravic noče uslišati. Ljudski dom je sad dela slovenskih ljudskih množic Poglavje, o Ljudskem domu pravi, da je pod tem imenom mišljen bivši Trgovski dom v Gorici, ki ga je leta 1904 zgradila «Trgovsko - obrtna, zadruga« v središču mesta pri Ljudskem vrtu. Omenjena zadruga je biia ustanovljena devet let pred zgraditvijo doma. Njeni člani so lahko postali vsi, ki so s tedenskimi ali mesečnimi plačili izplačali zadružni delež, ki je znašal 300 kron, Zaradi tega lahko rečemo, da je zraslel Ljudski dom res iz ljudskih žuljev. V njem so imele svoje Sedeže številne slovenske kulturne politične in gospodarske organizacije dokler ni fašizem leta 1930 zatrl poslednjega slovenskega krožka v Julijski krajini. Se istega leta se je v stavbo vselila fašistična stranka. Likvidacijski odbor pa so z vsemogočimi ustrahovanji prisiliti da je prodal stavbo, ki je bila po cenitvi federacije same vredna 1.500.000 lir. Fašistični ferieračji v Gorici za borih 400.000 lir. Kljub temu da, je od^ padca fašizma minilo že toliko let in da 30 ti kraji prišli pod suverenost italijanske republike in navzlic številnim vlogam z na* še strani odgovornim faktorjem. vlada še vedno ni storila ničesar, da bi vrnila Ljudski dom goriškim Slovencem. Naslednje poglavje spomerd-občulna, Verjetno bo ta ce, ki ga danes obravnavamo dan postal za vse ljudstvo je gospodarstvo goriških Slo-idrijskega okraja žalni partij- vencev. Gre predvsem za sedc-ski praznik. Velika udeležba j že gospodarskih organizacij, ki na letošnji komemoraciji doka- | so jih imeli goriški Slovenci zuje, kako zaupa ljudstvo svoji | pred priključitvijo celotne Ju- nica z lastno palačo v Ul, Car-1 Ko je naša delegacija izjavi-ducci 7; la g. prefektu, da je naša za* 5.) Slovensko kmetijsko drl)- i hteva glede Ljudskega doma Nove mlade člane bo društvo pritegnilo tudi v markacijski odsek, ki bo dopolnil markacije gorskih poti in postavil na Izhodiščih orientacijske table. Cerkno je proslavilo 47 junakov Iz vseh vasi okraja so prihajali v petek 27. januarja ljudje na žalno proslavo za 47-imi zverinsko pomorjenimi junaki, ki so bili prišli iz vseh krajev Primorske na partijski ležaj. Sekta domačih izdajalcev, k‘ se je bila povezala z okupatorjevo posadko v Idriji, je s svojimi pomočniki pripeljala po skrivnih poteh skupno 200 najbolj zagrizenih Nemcev, ki so tako iznenadili del tečajnikov in jih na najbolj izpostavljeni tečki pokosili s strojnicami. Cerkno si je za la dan nadelo žalno — svečano lice. Vse trgovine so bile zaprte. Ljudstvo majhnega trga je s tem dokazalo in podčrtalo kako globoko razume danes, za kaj je padlo 47 mladih in idealov polnih ljudi. Nad 70 velikih vencev je prekrilo grobove, katere je jroleg partijskih jn množičnih organizacij pripravilo tudi ljudstvo, so bili živi dokazi, k(t-k p ljudstvo idrijskega okraja spoštuje spomin tistih, ki so imeli zavzeli vodilna mestu v novem življenju, v svobodi. Razni govorniki so podčrtali veliko požrtvovalnost 47 padlih in sadove, katere je obrodila njihova velika žrtev. Od vseh proslav, ki so bila do sedaj, je bila letošnja naj bolj prvbboriteljlcl in voditeljici KP. Dokazuje pa tudi vsem tistim nasprotnikom iz bratskih demokratičnih držav, ki sramotijo in obrekujejo junaško Partijo Jugoslavije in njene voditelje, kako tesna in občutna je povezava ljudstva s to Partijo. ZA REVNEGA DIJAKA V počastitev spomina Alojza Gravnerja iz Pevme je družina Pavlin iz Ul, XX septembra darovala za revnega dijaka 2000 lir. lijske krajine k Italiji. Sedeži teh organizacij so bili naslednji: 1.) Zadružna zveza v Gorici z lastno palačo na Korzu Verdi 37 in v Ulici Morelli 30; 2.) Centralna posojilnica z lastno palačo v Gorici na Korzu Verdi št. 32 s kinom »Central«; 3.) Trgovska obrtna zadruga s tremi palačami v mestu, med njimi sedanji Ljudski dom na Korzu Verdi; 4.) Goriška ljudska posojil- štvo s sedežem v Ul. Cardue-ci 6; 8.) Slovenska čebelarska zadruga s sedežem istotam: 7.) Kmečka banka v UT. Car-ducci 24: 8.) Katqjiško tiskovno društvo z lastno tiskarno ir. knjigarno; 9.) Dobrodelne organizacije z močnim gospodarskim temeljem so bile Slovensko Alojzijevišče, Slovensko sirotišče, Goriška matica in Šolski dom. Začetek pospešene protislovenske robote leta 1927 Kur pritisk fašističnih oblasti •v« prvih letih ni žel. zaželenih uspehov, so se leta 1927 zbrali v.'sčzar.l Federalni fašistični tajniki iz Gorice, Trsta. Pulja. Reke in Zadra, ki jim je predsedoval poznejši visoki komisar tako imenovane Ljubljanske pokrajine, ki so sklenili, da je treba zavzeti proti Slovencem še močnejše ukrepe. V la namen so odposlali Mussoliniju delegacijo, ki jo je vodil požigalec Narodnega doma v Trstu Francesco Giunta. ki mu je predložila načrt za poitalijančevanje Slovencev, ki je bil odobren. V začetku leta 19211 se je pričela proti Slovencem ofenziva, ki je imela za posledico postopno, toda popolno uničenje slovenskih gospodarskih in zadružnih organizacij. Iz tega je razvidno, da so imeli Slovenci v Gorici zelo močne gospodarske osnove in da bi bilo treba te osnove posebno v teh časih, ko je gospodarstvo Goriške skoraj popolnoma na tleh, nujno obnoviti. Ker je bila borba fašizma proti nušim organizacijam temelj poitalijančevanja Slovencev, pričakujemo. da nam bodo demokratične oblasti popravile krivice, ki so ivatn jih storili v preteklosti. Nov zakon o govrnltvi imovine. odvzete za časa fašizmu, ki se bo razpravljal na podlagi osnutka senatorja Muerelli. naj upošteva tudi naše zahteve o vrnitvi vseh zgoraj omenjenih odvzetih gospodarskih podjetij. Do, tukaj spomenica. Iz zgornjega pisanja je razvidno, koliko dvoran in sedežev smo imeli Slovenci na razpolago za svoje gospodarsko in kulturno'izživljanje 'pred nastopom fašizma. Ce pogledamo danes na naše gospodarsko ,ii. kulturno življenje moramo ugotoviti. da vlada v tem oziru pravo pogorišče - zapuščina fašističnih časov. In vendar imamo Slovenci v Gorici pravico do kulturnega življenja. Imamo pravico, da se kulturno razvijamo in posredujemo kulturne vrednote matičnega naroda za-mejnim Slovencem. Toda vsega tega nam ni mogoče storiti, ker pri oblasteh naše zahteve po dostojni dvorani, predvsem pa pb vrr.itvi Ljudskega doma, naletijo na gluha ušesa. Za vrnitev svoje lastnine naj se poslužimo sodnije V zadnjih časih smo dobili Slovenci v Gorici dvorano samo dvakrat na razpolago. Prvič za proslavo stoletnice smrti pesnika Franceta Prešerna, ki so jo šovinistični mladeniči razbili, in drugič za planinski ples, ko so nekateri prav Iz istih šovinističnih vrst vrgli bombo v, dvorano. neizpremer.jena, je dejal, nuj to uredimo s sodnijo. Medtem pa se Ljudski dom še vedno nahaja v rokah in pod upravo vladnih oblasti, ki pa so ga izročile kot sedež šovinističnim italijanskim organizacijam. Tako početje oblasti je med slovenskim prebivalstvom globoko odjeknilo ir.1 je zaradi takega odnosa oblasti do slovenske imovine1 upravičeno razburjeno. G. prefekt je svojo Izjavo v Ljudskem domu posplošil tudi na druge naše odvzete gospodarske organizacije, ter dejal, naj tudi zanje uredimo sodnij-skim potem, S tem je prav za prav rekel, r.aj mi le zahtevamo svoje, ter se bomo za odvzete ustanove pravdali leta in leta, toda rezultat vsega bo le afirmacija fašističnega rovarjenja in odvzemanja naših go-: spodarskih organizacij. Krivicam, ki jih je napravil fašizem, se pridružujeje kri-vice-klerofašistične Italije Kolikšna krivica je bila storjena Slovencem s strani fašistov ir. kolikšna krivica se dogaja Slovencem zurudi odklanjanja oblasti po vrnitvi naših gospodarskih ustanov in dvoran za kulturno delo Slovencev v Gorici, ne moremo popisati z besedami. To je treba samo čutiti, kot čuti naše ljudstvo. Ce bi se legu zavedali vladr.e oblasti, potem bi bile fuav gotovo neprimerno bolj uvidevne do naših zahtev in bi prisluhnile zu-htevam Demokratične fronte Slovencev kot edine organizacije, ki se bori za dejanske ir.* zapostavljanje Slovencev v Italiji- Tako pa ostajajo trdi in sovražni do naših zahtev ter jih smatrajo kot nevarnost za obstoj italijanstva v Gorici. Toda naše. ljudstvo, ki se je kalilo in prekalilo v času l.arodno osvobodilne borbe, zna prav dobro ločiti resnico od laži in zato tudi prav dobro ve. da je to samo izgovor, ki opravičuje zapostavljeuje Slovencev v Italiji. Po petletni upravi naših krajev s strani novih italijanskih oblasti je bilar.ca vsega njenega dela še vedno vztrajanje na pozicijah fašističnih uspehov; ne samo to, z vsem svojim delovanjem dan za dnem dokazujejo da imajo najresnejši namen. da slovensko manjšino v Italiji čimbolj onemogočijo v gospodarskem in kulturnem udejstvovanju. Toda kaj takega jim spričo odločnosti Slovencev v borbi za svoje zahteve ne bo in ne sme uspeti. Vo2ni red na goriškem kolodvoru Odhodi: V Trst: 0.18, 7.33, 9.53, 10.50, 14.11, 15.43, 16.20 (delavski skozi Ronke, ukinjen ob nedeljah) 19.18, 22.15, 23.29, V Videm: 5.14, 5.59, u.57, 8.29, 12.35, 14.10, 17.21, 18.42, 20.14^ 22,16. Prihodi: Iz Trsta: 5.51, 6.55, 8.11, 8,27, 12.31, 14.06, 17.17, 18.36, 20.12, 22.14. Iz Vidma: 5.08, 6.15, 7.31, 8.51, 10.46, 14.09, 15.41, 19.16, 22.11, 23.27. Poli sko gospodarstvo - privesek SZ GOSFODAESTVO i----------------1___________| • Voditelji poljske države in Partije menijo, da Poljska ne potrebuje lastne industrije, ker že obstoji sovjetska, od katere dobi proizvode v oni količini, kolikor sama izvozi svojega premoga, ostalo blago pa dobi po „enakopravnih“ svetovnih tržnih cenah Ljudska republika Poljska, ki prav vneto sodeluje pri in-fonnbirojski gospodarski blokadi proti Jugoslaviji, je pre. teklo leto. končala svojo trilet-ko 1947-1949. «Uspeh» ustreza informbirojski politiki voditeljev poljske Partije, katere vrhovni zakon ni graditev socialistične bodočnosti, ampak popolna podreditev držav ljudske demokracije sovjetskemu gospodarskemu in političnemu gospostvu. Povojna Poljska je doživela Izmed vseh dežel ljudske demokracije največje spremembe v ozemeljskem pogledu in s tem tudi v svojem gospodarskem ustroju. Izgubila je svoje yzhodne pokrajine (181.900 km2), dobila pa na zahodu od Nemčije površinsko sicer znatno manjše a industrijsko mnogo močnejše pokrajine: Slezijo, del Vzhodne Prusije in Primorje (101.000 km2). Celotno ozemlje Poljske se je zmanjšalo za eno petino, število prebivalstva pa je padlo od 32 na 24 milijonov. Na vzhodu je Poljska izgubila skoraj vsa nahajališča nafte, kalijevih soli in bazalta, z mejo ob Odri in Nisi pa so se njene zaloge premoga, cinka, svinca, železa, bakra in niklja povečale za 70 odst Ta sprememba je zahtevala popolnoma nov gospodarski ustroj nove Poljske, ki se je iz bivše predvojne agrarno industrijske spremenila sedaj .v industrijsko agrarno deželo. Industrijska zmogljivost Polj-ske se je skoraj za dvakrat povečala, saj je dobila v bivših nemških pokrajinah 235.000 industrijskih področij, med njimi 1500 velikih. Kaj pa so informbirojski voditelji sedanje Poljske napravili, da bi zboljšali družbeno gospodarski ustroj države? Sele leta 1947 so začeli z agrarno reformo. Posestva nad 50 ha. na zahodu samo nad 100 ha, so prišla pod agrarno reformo, a še ta ni bila izvedena dosledno in do kraja. Se sedaj je najmanj 20 odst. obdelane zemlje v rokah kulakov in cerkve, okrog 900.000 gospodarstev je dobilo manj kot dva hektarja zemlje, od katere seveda ne morejo živeti, dečim obstoje po drugi strani gospodarstva nad 50 in 100 ha. katerih lastniki n« morejo obdelati svoje zemlje. Veliko število kmetov jc še vedno obremenjenih z raznimi hipotekarnimi in bančnimi menicami, ki jih po podržavljenju bank država brezobzirno izterjuje. Do leta 1949 voditelji poljske države niso prav nič storili, da bi vsaj ublažili izkoriščanje kmetov po kulakih in cerkvenih 'latifundistih. Država ni znala povezati kmete s plan-sk > proizvodnjo in ni ničesar storila za pobijanje kapitalizma na vasi. Ko so končno začeli sklepati proizvodne pogodbe s kmeti, ni dosegla večina sklenjenih pogodb plana niti po P"vršini kontrahirane proizvodnje, niti po količini. Sele sredi lanskega leta so začeli ustanavljati kmetijske obdelovalne zadruge, v katerih pa je od 16 milijonov kmetov včlanjenih komaj 10 odet. Ako upoštevamo še ogromne izgube, ki jih je povzročila vojna živinskemu fondu, potem bo vsakomur jasno, da je položaj kmetov na P.oljskem vse prej kot rožnat. TUdi podržavljenje industrije je bilo izvedeno polovičarsko. Podržavljena so bila samo pod. jetja z nad 50 delavci v eni izmeni in šele kasneje tudi podjetja s 25 delavci v eni izmeni. Privatni kapitalistični sektor obsega vsa gradbena in industrijska podjetja: 18 tisoč industrijskih podjetij z nad 200 tisoč delavci, nad 150.000 trgovin, to je 70 odst. blagovnega prometa na drobno, kulaška gospod rstva, ki proizvajajo še vedno znaten del tržnih presežkov, cerkvene latifundije V Franciji narašča zanimanje za Jugoslavijo rrancoski novinar Louis Dal-s, ki je pred kratkim obi-il Jugoslavijo, je imel v dvo-ii Mutualite v Parizu preda, nje, v katerem je razložil ije vtise z obiska v Jugosla-i. Dalmas je poudarjal zlasti iatke o skrbi ljudskih oblasti Ivgoslaviji za izboljšanje živ-nja delovnih ljudi in napore popolno uresničitev scciali-ine demokracije. Občinstvo, ki je napolnilo orano do zadnjega kotička, zelc pozorno sledilo Dalma-;emu predavanju in se je po idavanju udeležilo razprave, rviln. udeleženci so obsedli". ati jugoslovansko ifi konfrare-lucionarno gonjo Kominfor-i proti Jugoslaviji in pouda-i, da je častno naloga vsen štenih in naprednih ljudi na etu, da z vsemi silami širijo snico o socialistični Jugosla- 'reden je Dalmas začel pre->ati, je poizkušala skuvini-inlormbirojcev prirediti pro-goslovanske demonstracije, vzoče občinstvo je zelo od-no odgovorilo in Uh vrglo dvorane. (400.000 ha) itd. Razen tega so bila ustanovljena že državna kapitalistična podjetja na podlagi posebnih pogodb med državo in kapitalisti z obojestransko udeležbo kapitala in razdelitvijo zemljišča. Med taka podjetja spadajo zlasti ustanove za odkup žita in živine, za prodajo industrijskega blaga in celo izvozno-uvozna podjetja. Sele po teh polovičarskih ukrepih v industriji in kmetij, stvu ter skoraj nobenih v trgovini, so bile z velikim hrupom postavljene osnovne naloge na triletni plan 1947-49. Kadar človek sliši besedo planiranje, misli seveda na socialistično planiranje, kakor se izvaja v Jugoslaviji. V poljski triletki sploft ni mogoče govoriti o kakem socialističnem planiranju. Izdani niso bili nobeni ukrepi, da bi se zadružni in privatni sektor povezala s planom, kar je imelo porazne posledice. Poljski triletni plan določa za leto 1949 povečanje proizvodnje premoga na 77.5 milijona ton nasproti 38 milijonom 'leta 1938. Toda Slezija, ki je za Porurjem najmočnejši bivši nemški rudarsko industrijski bazen, je dala letno najmanj 40 milijonov ton. Ako torej seštejemo proizvodnjo Poljske y starih mejah in pro. izvodnjo bivše nemške Slezije, dobimo 78 milijonov ton premoga za leto 1938. Proizvodnja premoga za leto 1949 torej ne bo dosegla niti predvojne višine. Podobčn je položaj s surovim železom, jeklom, koksom, železniškimi vozovi, lokomotivami in z ostalo težko industrijo, katere znaten del je dobila Poljska s priključitvijo zahodnih pokrajin. Izdatki za investicije še jasneje kažejo, da Poljska ne gre po socialističnem razvoju, kakor bi morala iti. Leta 1938 se je porabilo za investicije 13.3, leta 1946 okrog 23, leta 1947 nelcaj nad 22, leta 1948 pa samo še 20.4 milijard zlotov. Investicije torej stalno padajo, kar je seveda popolnoma v skladu z inform-birojsko politiko, ki ne dopušča, da bi se Poljska* razvila v krepko, industrijsko državo. V jugoslovanski petletki znaša indeks investicij za 1950. leto 516, ; ko se vzame baza 100 za leto 1946, na Poljskem pa je dosegel, indeks 87.7 nasproti 100 v letu 1946. Kakor torej vidimo, je bila na Poljskem osnov- na naloga prilagojevanja gospodarskega ustroja države izvršena samo s spremembo mej, ker se je s tem industrijska zmogljivost države podvojila, kmetijska zmogljivost pa se je zmajšala za 17 odst. Poljsko dr. žavno vodstvo je namerno pod-planiralo v triletki, da je skrilo svoj oportunizem pred ljudskimi množicami. Z drugimi besedami: voditelji poljske države in Partija so se postavili na stališče, da Poljska ne potrebuje lastne industrije, ker že obstoji sovjetska, od katere more dobiti proizvode v oni količini, kolikor sama izvozi svojega premoga, ostalih surovin in polizdelkov po «enako-pravnih« svetovnih tržnih cenah. Ko so tako «pred rokom« izvršili in celo presegli triletni plan na vseh sektorjih, so izdelali osnovna načela za šestletni plan 1950-1955. Na kongresu združitve obeh delavskih strank dne 16. decembra 1948 je minister Hilarij Mine takole obrazložil osnovne naloge poljskega šestletnega plana: «Naše osnovno načelo je postavitev temeljev za socializem, ne pa naravnost izgradnja socializma. Izgradnja socializma pomen; popolnoma likvidirati kapitalistič. elemente in zapreti izvore njihovega ustvarjanja. Toda zapreti izvore ustvarjanja kapitalistov, Ju nastaja iz malih gospodarstev, pomeni popolnoma izvesti prostovoljno preobrazbo malih gospodarstev v socialistično gospodarstvo, ■kar pa je v šestih letih nemogoče«. Voditelji poljske Partije in države so očitno pozabili, da , so v Sovjetski zvezi zgradili, socializem v pogojih velikih nasprotij med osnovnimi razre. di in celo v pogojih taktičnega, dopuščaja razvijanja kapitalističnih podjetij — doba NE ■ PA. In tedaj so govorili o izgradnji socializma, ne pa o po-stavi janju temeljev socializma. Zakaj pa je govoril Mine o postavitvi temeljev, ne pa o zgraditvi socializma? Očitno zato, ker informbirojska centrala noče, da bi Se kdo osamosvojil y izgradnji socializma. Za geslom «postavitev temeljev socializma« se prav za prav skriva želja, da se Poljska ne osamosvoji, da ne razvije preveč svoje industrije, da ostane še nadalje ne samo v političnem, ampak tudi v gospodarskem pogledu navadna sovjetska gu. bernija. P.rav zato se je tudi Poljska odločila, da bo v šest-letki zmanjšala tempo porastka svoje industrije, ker je bil baje tempo v triletki «zelo velik«. Poljska ima danes vsekakor večjo in boljšo tehnično in ma. terialno podlago, kakor pa jo je imela Jugoslavija 1947, ko je začela svojo petletko. Kljub temu v Jugoslaviji tempo izgradnje industrije in tempo proizvodnje naglo narašča, do-Čim bo Poljska v šestletki zmanjšala tempo porasta indu. strije. Kako pa je s kmetijsko proizvodnjo? Ob koncu šest-letke se mora povečati za 35 do 45 odst. v primeri z letom 1949. Ker pa kmetijska proizvodnja leta 1949 še daleč ni dosegla predvojne ravni, bo torej lr*a 1955 ob koncu šestletke šele neznatno presegla predvojno raven. Proizvodnja premoga bo znašala leta 1955 97 milijonov ton. V predvojni Polj- ski je znašala leta 1929 proizvodnja premoga 46 jpilijonov ton, v bivši nemški Slezi ji 40 milijonov, torej skupno 86 milijonov ton. Leta 1955 bo terej proizvodnja premoga na Poljskem povečana komaj za 12 odst. napram proizvodnji v dobi kapitalistične konjunkture. Kakor triletka, tako ima tudi poljska šestletka predvsem demagoško obeležje. Geslo o skladitvi poljskega gospodarstva z. .gospodarstvom Sovjetske zveze demobilizira poljsko delovno ljiidstvo v izgradnji socializma, in prav to ustreza voditeljem VKP(b) jn njihovi informbirojski centrali. Samo z nesamostojnimi deželami je namreč v gospodarskem pogle. du mogoče voditi »enakopravno trgovino« po svetovnih cenah, ki ji pravijo v Moskvi «pqmoč malim državam«. (Po «Vjesniku»). Ali bodo prenehale ovire za tranzit skozi Trst? Na začetku leta 1950 opozarjajo dunajski uradni krOgi, da se bliža konec ERP-pomoči avstrijskemu gospodarstvu. Popoln peuspeh glede izvoza avstrijskega blaga narekuje drugačno gospodarsko politiko. Ni se več mogoče opirati na gospodarsko «strukturo» ali «ko-njunkturo», marveč treba gospodarsko neodvisnost in socialno «sprejemljiv» življenjski standard. Razvrednotenju šilinga mora slediti primerna politika glede valute, državnega preračuna, cen investicij in zunanje trgovine. Dunajski krogi računajo na popolno svobodo medevropske trgovine. Ker je Avstrija navezana na izvoz, se mora na to pripraviti, da ne pride do težav pri tolikih dr-žavah-tekmecih. Valutna politi- šiling nasproti drugim valutam. Podobno kakor drugod, gre to rej za deflacijske tendence, ki naj zmanjšajo vsoto denarja v obtoku ne glede na potrebe proizvodnje in na ugodno razmerje med cenami in mezdami. «Stabilizacija» valute zahteva, da se takoj odpravi državni primanjkljaj, ki znaša okrog pol milijarde šilingov. Investicije bo treba v bodoče kriti iz tekočih dohodkov, ker ne bo več fondov ERP, ki bodo na razpolago le še za pospeševanje izvoza. Pri investicijah bodo dajali prednost tistim, ki pomenijo okrepitev plačilne bilance, bodisi da okrepe izvoz ali pa zmanjšajo uvozne potrebe z dolarskega področja n. pr. poljedelskih pridelkov. Vladni uradi se boje «osvoboditve» ka bo šla za tem, da okrepi medevropskih izmenjav, ker bi Vranski kotli v Tudi Norveška, Švica, Nizozemska, Belgija in Švedska bi rade imele uranske kotle Marsikdo, ki z zanimanjem sledi pisanju vseh mogočih časopisov, se sprašuje, ali razpolaga samo Amerika z uranskimi kotli, ali pa jih imamo morda tudi že v Evropi. Vsekakor bomo skušali v tem članku odgovoriti vsaj, kolikor nam je znano, na to zanimivo vprašanje. Združene države Amerike so vsekakor daleč pred vsemi drugimi državami glede izkoriščanja atomske energije. Lansko leto je kongres zopet določil 17,5 milijona dolarjev komisariatu za atomsko energijo. Pet najvažnejših podjetij komisariata so: 1. Los Alamos, središče za izdelovanje atomskih bomb, ki ima en uranski kotel: 2. Argonne (Chicago) z dvema poskusnima kotloma; eden je grafiten in na zračno ohlajevanje, drugi pa ima težko vodo za uravnavanje in ohlajevanje. Tretji kotel posebne konstrukcije je v pripravi; 3. Clinton (Oak Ridge) z grafitnim kotlom/ za zračno ohlaje- liho bodo spremenili v plodno pokrajino 2e sedaj v prvi petletki začenjamo z obsežnimi melioracijami na liški planoti s čimer se bo močno izboljšalo gospodarsko stanje v Liki. Neplodna zemlja obsega več tisoč hektarjev, kar predstavlja eno četrtino vse orne zemlje v nekaterih okrajih (gospič-kem in porušičkem tudi 50 odst.). Ta neplodna zemlja je prava posebnost. Je zelo bogata na humusu in je na videz podobna oni zemlji v Vojvodini. Tekom stoletij se je ta zemlja izpostavljena vodi, izprala in ima sedaj premalo važnih a-norganskih sestavin. Zato je najvažnejša kalcifikacija tega ozemlja in točno izvajanje vseh ostalih agrotehničnih u-krepov. Vsa sredstva za dela so že planirana in takoj spomladi bodo začeli z delom. Zgradili bodo tudi posebno znanstveno raziskovalno postajo, ki se bo bavila s temi problemi. Kalcifikacija bo letos zahtevala okrog 3000 vagonov apna in ves ta proces dovoza apna bo treba mehanizirati, če hočemo meliracijo še letos izvršit* V ta namen bodo zgradili nekaj žičnic, ki bodo služile za prevoz apna in tudi v druge gospodarske namene. Vzporedno s tem bomo rešili tudi vprašanje gozda. Nastali bodo novi gozdni pasovi in tako bomo pojačili tudi vpliv pa neprijetno podnebje. Na Jadranu se že pripravljajo za turistično sezono Na vsem severnem Jadranu se že pripravljajo na novo turistično sezono. Ob koncu marca pridejo gosti v trinajst največjih letoviških krajev reške oblasti. Ustanovili bodo posebno oblastno podjetje za preskrbo in storitve gostinstva. Med nr-jpomembnejšimi pripravami na letoviško sezono so Stavkajoči! Čitajte na 2. strani našega dnevnika navodila za razdeljevanje hrane. ureditve in popravila velikih r.cdobniih hotelov ter pečitni. ških domov, ki jih bodo letos odprli. V Lovranu obnavljajo eno največjih kopališč na Jadranu, Kopališče bodo odprli maja. V vseh letoviških krajih bodo prirejali vso sezono številne kulturne prireditve, na kar se že pripravljajo. Zdaj imajo v reški oblasti 54 letoviških krajev, ki morejo s svojimi hoteli in počitniškimi domovi sprejeti nad 11.000 gostov. Ker bodo odprli že številne preurejene hotele in domove, se bo zmogljivost povečala na 13.500 gostov. Na Reki zdaj gradijo velik hotel, ki bo imel okrog 30o postelj. Skupaj s prenočišči v zasebnih hišah bodo imeli v reški oblasti o-krog 16.000 postelj za goste. V Opatiji obnavljajo štirinadstropni hotel «Palme», ki bo imel okrog 200 postelj. Razen tega popravljajo še tri druge hotele, tako da se bo število postelj za goste v Opatiji povečalo za nad 500. v Lovranu bodo pridobili približno sto por stelj. Na Lošinju pa bodo mogli hkrati sprejeti nad 1000 gostov. Nova vrsta ovce, ki da 10 kg volne na leto Nedavno so razdelili državnim kmetijskim posestvom in kmečkim obdelovalnim zadrugam na Hrvaškem novo vrsto selekcioniranih ovac pasme ((Cigaja«. To vrsto so selekcionirali na državnem posestvu «Proleter» v Ccuki, kjer so vzgojili 3 križanjem 635 ovac, med katerimi so nekatere, ki so preteklo leto dale do 10 kg volne. Navadna ovca pa da povprečno 4.2 kg volne. Nrjvečje zasluge pri selekciji '«Cigaja» ovce ima dr. Dragiša Nikolič. Ta ovca , je prikladna za žitorod-ne kraje, selekcionirajo pa ovce tudi za kraje, kjer so narav, ni pogoji drugačni, kakor n. pr. v Liki, Gorskem Kotaru, v Istri in Dalmaciji. Vsekakor bo nova vrsta ovce lahko mnogo pripomogla k večji proizvodnji volne za načo tekstilno industrijo. vanje, proizvaja izotope za ameriške univerze; 4. Brookhaven (Eastern Kong Island) se pravkar gradi. Imel bo poskusni kotel srednje moči (preračunan je na 10 milijonov dolarjev) in kemijske, medicinske, biološke in industrijske laboratorije za 200 do 500 znanstvenih delavcev (ustrezne gradbene stroške cenijo na 50 milijonov dolarjev) in; 5. Knolls (Schenectudy), ki bo prav tako odprl svoje laboratorije tujim znanstvenikom in tehnikom. V Ameriki je od lanskega poletja še en uranski kotel s težko vodo in sicer v Chalk Riverju v Kanadi, ki za sedaj proizvaja bi uranske kotle uporabila kot vir energije. V Franciji, kjer sta I. Joliot-Curijeva in Jugoslovan P. Savič odkrila pojav atomske razcepitve ih ki je bila ob začetku druge svetovne vojne na vodilnem mestu pri proučevanju atomske energije, so ob koncu vojne po ameriškem zgledu ustanovili posebno komisijo za atomsko energijo, kateri stoji na čelu P. Joliot-Curie in v kateri so poleg zastopnikov vojske Irena Joliot-Curiejeva, Perrin in Pierre Auger. Za sedaj gradijo v stari trdnjavi Chatilon samo manjši kotel z grafitom. Njegova moč bo le nekaj sto vatov. Predvidena pa je že gradnja OGROMNI- V TENNESSU (ZDA) - ZA VANJE URANA. PRIDOBI- samo manjše količine- plutonija in urana 2.35, Za letos- pričakujejo, da bo v Brookhavnu začela delovati prva poskusna centrala za izkoriščanje atomske energije. Proizvajala bo vodno paro in bo imela moč 1000 kilovatov. Druga padobna centrala se bo v dveh do petih letih dogradila v Schenectad!yju. Med evropskimi državami je bila samo Anglija posvečena v tajnosti, s katerimi skriva Amerika problem atomske energije. Ker razpolaga , s potrebnimi surovinami (v dominionu Kanada) in tehničnimi sredstvi, je že zgradila dva atomska kotla, oba v Harvvelu pri Oxfordu. Prvi imenovan Gleep po začetnicah naziva »Graphite low energy experimerital pile« (Manjši poskusni kotel z grafitom) je začel delati poleti 1947, drugi, večji in prav tako z grafitom in na zračno ohlajevanje toda z močjo nekaj kilovatov, ki je začel obratovat! ' že ob koncu lanskega leta/ Oba sta prvenstveno določena za proizvajanje radioaktivnih prvin v zdravstvene in znanstvene namene. Ze sedaj pošilja Anglija take proizvode tudi, v druge države. Letos pa bo gotov velik kotel za proizvajanje plutonija v Sellafieldu v severozahodni Angliji. Anglija ima nedvomno-mnogo večji interes kakor Amerika na tem, kako večjegafkotla, podobnega kotlu v Oak Ridgtu v Ameriki. Izvršitev; tega načrta pa je odvisna od potrebnih surovin in veliko vprašanje je, ali zadoščajo ležišča uranove rude v Sami Franciji in na Madagaskarju za izpolnitev tega načrta. Tudi Švica hoče imeti svoj uranski kotel, toda za sedaj ne bi imela v njem nič kuhati, kajti prav malo Verjetno je, da bi dobila odi zunaj potrebne surovine, četudi slovesno izjavlja, da bi kotel služil samo v mirne namene. Podobne namene imajo tudi Norveška, Nizozemska in Belgija predvsem Pa Švedska. Toda znani atomski fizik L. Kovvarski, ki je sodeloval pri ustvaritvi atomske bombe in je sedaj znanstveni direktor francoske komisije za atomsko energijo, meni, da nobena teh držav ne bi mogla sama premagati vseh težav. Večji uspeh bi utegnilo imeti tesno sodelovanje teh držav: Belgija bi dala uransko rudo iz Konga, Norveška težko vodo, Nizozemska bi sodelovala s svojo precizno tehniko in Švedska s svojo ts-žko industrijo. Preostaja še vprašanje, kako je S Sovjetsko zvezo. Uradnih podatkov nimamo. Toda naravno je, da tako velika sila ne more zaostajati za nobeno drugo. Dejstvo je, da ima Sovjetska zveza že izpred vojne dober kader najboljših atomskih fizikov. Njih števijo se je v zadnjih 'tetih nedvomo še povečalo. Gotovo je potek vojne oviral delo na tem polju, toda po končani vojni se je tembolj lahko razmahnilo, zlasti . še ker sedaj Sovjetska zveza lahko črpa potrebno rudo iz znanega ležišča v Jachymo.yu na Češkem in je nedvomno našla tudi druge vire na svojem ogromnem ozemlju. Končno imamo izjavo samega zunanjega ministra Molotova ob tridesetletnici velike oktobrske revolucije, po kateri ni atomska bomba več tajnost Angležev in Američanov. Kako pa z Nemčijo? Sedaj je seveda izključena od tekmovanja. Ali ni morda že pred koncem vojne razrešila problema atomske energije? Bila je skoraj na tem, a ga ni utegnila rešiti do konca. Vzrok je bil predvsem v stališču «nemške fizike« proti »židovski fiziki«.. Zato so Nemci zaostali za zahodnimi silami. Leta 1940 so zgradili prvi uranski kotel s parafinom, ki pa še ni dopuščal verižne reakcije. Naslednje leto so ga nadom.estili s kotlom s težko vodo, ki so jo dobivali od družbe Norsk-Hydro z Norveškega. Delo je uspešno napredovalo, toda leL ta 1943 so se pojavile težkoče; najprej so začele primanjkovati surovine, nato je bila uničena tovarna težke vode na Norveškem. Vendar je Nemčija tedaj razpolagala s tolikšno zalogo težke vode, da je lahko zgradila uranski kotel za poldrugo tono težke vode in prav toliko urana. S tem je bila prvič dosežena verižna reakcija. Toda sovražno bombardiranje je delovanje pre-kinilo. Zato so postavili nov kotel v jami, ki so jo izsekali v skali pri Haigerlochu. Februarja 1945 je bil kotel instaliran, a že konec aprila so Američani, zase-dji Haigerloch. Tako se je konec druge svetovne vojne končalo delo Nemcev na področju atomske energije. Pri tem deju pa so težili bolj za tem, da si preskrbijo nov vir energije, kakor da bi ustvarili atomsko bombo. L. C. Novo učinkovito sredstvo za gasen|e požarov Sef laboratorija tovarne sode v Lukavcu pri Tuzli, mladi inženir Aleksander Mošič je našel novo sredstvo za polnenje gasilnih aparatov, in sicer zmes amonijevega klorida in amonijevega bikarbonata, postranskih proizvodov tovarne sode v Lukovcu. Poizkusi so pokazali, da je ta raztopina še bolj učinkovita kakor raztopine, ki so jih doslej uporabljali za gasilne aparate, razen tega vzdrži tudi zelo nizke temperature. jim to prineslo v Avstrijo mno. žico raznega blaga, ki ga sedaj ni dovoljeno uvažati. Zaradi tega že mislijo na to, kako bodo povečali carinske postavke za takšne vrste blaga, (tako postopajo tudi po drugih državah, zato zelo čudno kaže glede uspeha «osvoboditve»). Avstrijski lesni trg je v precejšnji negotovosti. Dunajski in drugi poslovni krogi so ugotovili namreč, da pomeni nova ureditev tečaja avstrijskega šilinga znatno oviro za izvoz lesa skozi Trst, ki znaša 80 odstotkov vsega avstrijskega izvoza lesa. Edino upanje je nova trgovinska pogodba z Italijo, za katero se pogajajo in ki naj bi odpravila sedanje težave . Kaže pa, da razen lesa tudi drugo izvozno blago ni več namenjeno Trstu. Kakor poroča «ATI» z Dunaja, bodo pošiljke jekla za industrijsko ladjedel-niško industrijo, skupno 20.000 ton, odpremljene najprej po 'železnici do Wuerzburga, nato na z ladjami po Renu do Rotterdama, kjer bodo robo vkrcali na parnike za Indijo. Prvi tovor 14.000 ton je že prispel po tej peti v Rotterdam. Avstrijska avtomobilska proizvodnja je znašala v preteklem letu: 1600 tovornih avtov, 3000 osebnih vozov, 480 avtobusov, 5000 traktorjev, in 14.000 motornih koles. To so izdelali v 20 tvornicah, ki zaposlujejo 14.000 delavcev in tvorijo vso. avstrijsko avtomobilsko industrijo. Vladna komisija za zunanjo trgovino je odobrila deželno-vladnim ustanovam v Koroški, Zgornji Avstriji, Salzburški, Štajerski, Tirolski in Vorarl. berški, da sklenejo razne kompenzacijske posle v višini 300.000—500-000 šilingov mesečno, za uvoz tekstilnega blaga. Države s katerimi lahko sklepajo te kupčije so: Italija, Svobodno tržaško ozemlje, Holandska, Danska, Norveška, Portugalska, Španija, Romunija in Švedska. zunani; v letu 1949 Zadnje mesece preteklega leta se je obseg zunanje trgovine CSR močno povečal. Decembra so uvozili blaga v vrednosti 3569 milijonov Kč, izvozili pa za 4479 milijonov Ki. -Nasproti poprejšnjemu mesecu je bil uvoz za 700 milijon op Kč večji, toda še vedno za 910 mi. lijonov pod izvozom, torej aktiven za plačilno bilanco. Češkoslovaški uvoz v letu 1949 je tako dosegel vrednost 39.399 milijonov Kč, izvoz pa vrednost 40.308 milijonov Kč. Uvoz v 1949 je bil za 1684 milijonov Kč večji kakor v 1948 ter se je tudi kvalitativno izboljšal: delež surovin jz pri celotnem uvozu znašal 54,6 odstotkov nasproti 48,8 v 1948. Izvoz se je nasproti 1948 povečal za 7 odstotkov ali za 260 milijonov Kč. Smatrajo, da je iskati izboljšanje izvoza v kvalitetnejši proizvodnji, v reorganizaciji zunanje trgovine in ustanovitvi državnih trgovinskih družb in v sodelovanju s trgovino držav načrtndga gospodarstva.. CSR je v preteklem letu zares razvila čelo malo ofenzivo na svetovna tržišča vsepovsod. Za kvdlitetno proizvodnjo govori uspeh češkoslovaških lokomo. tiv, ki so na argentinskih in drugih južnoameriških progah zmagale konkurenco ameriških in zagotovile naročila iz južnoameriških držav. V Hal par čevljev aa osebo za vsaka Irl lela V Vigevanu prirejajo te dni Ksejem-trg obutve», kjer prikazujejo vse izdelke od najrazkošnejših do serijske proizvodnje. Tam so ugotovili, da so cene nove proizvodnje ne- ........................................................................................................................................................................................................................................ umu...i... SPISAL II. DEL Čaka, da te zazre pre-zvesta in ti zleti na prsi, kjer počije in zaživi sanje, ki jih tiho koprneče sanja vsako noč, vsak dan, vse trenutke#. In ob istem pergamentu je tičalo pismo iz carske pisarne. Kakor meč v zamahu je bilo to pismo. Udarec bo topotnil in zvalila se bo glava črnega zmaja — nesloge in bratomornega boja. Sloveni in Anti se objamejo, vse sovraštvo se prelije v ljubezen, ki zagori v grozno preteč ogenj. Bizanc zatrepeta, njego- vim orlom udarijo na perut sokoli Slovenov. Ob tej misli je junaku vztrepetalo srce. Valovi sreče so ga prepluli,dvignil se je, naslonil s komolcem ob ščit in gledal zlate milijone nad seboj, iz katerih je sijala nanj upa polna sreča. »Bogovi, prizanesite, zaradi naroda, ki vam kolje darove!# Šiloma se mu je oglasil vzdihljaj prošnje na ustnicah. Ustrašil se je svojega glasu. Med vojščaki se je nekdo pre- obrnil. Veriga na meču je zarožljala. Iztok je omahnil nazaj na ščit. Domislil se je tiste noči, ko je neizkušen mladec ležal takisto vrh teh hribcev in prežal na Hilbudija. Vse je drugače odtlej. Tako daleč se mu je zdela tista noč, da jo je komaj dosegel s spominom. Vse je drugače, on sam, njegova roka, njegove misli, le v srcu je nekaj ostalo: hrepenenje po svobodi, ljubezen . do naroda in prav globoko v srcu, na dnu v skritem kotu — mrzli dvomi. Kot mladec je razmišljal: »Volkodlak — Morana — besi — da bi mu škodovali? Zakaj se jih ne boji Hilbudij? Danes dviga isti hladni dvom sikajoče želo: Bogovi, prizanesite! Li res? Kaj resnično zmaguje Pe-run? Kaj ga vodi Svetovit? Ali je res Morana njegov meč?# Čuden strah je objel senca junaku. Zbal se je misli, v listju je zašumelo. «Ce bi Se tek#. In tiha, bojazni polna vera očetov je segla po zelu dvoma v njegovem srcu in mu odkrhnila konico. Po nebu je priplul žareč oblak. Iztoku se je zameglilo pred očmi. »Ce se vozi Perun? Ce ima nabrušene strelice v maščevalni roki?# Zopet se je dvignil, segel po meču in prisegel neizmerne obete Perunu in Svetovitu. Ali v tistem hipu, ko je zatisnil oči, se mu je tiho približala Irena z blagovestjo v rokah. Iz knjige je gorel plamen ljubezni in ožarjal njen obraz, ki se je smehljal v globoki veri njegovim dvomom. Tiho so se zgibale njene drobne ustnice kakor nekdaj v čolničku. Zdelo se mu je, da so še pordele od njegovega poljuba. Kakor od daleč, izpod neba, je potrkal njen glas na njegove prsi in govoril kakor nekdaj: «Veruj, Iztoče, veruj resnici in Kristusova ljubezen napolni tvoje srce!# Odprl je oči, desnica je zakrilila proti njej, da bi Jo stisnil k sebi kakor tedaj na Epafro-ditovem vrtu pod oljkami. Ali roka je trčila ob mrzlo nožnico, Irena je izginila, krog njega so hropeli v trdnem snu vojščaki. Iztok je vstal truden od misli. Z dlanjo je potegnil preko čela. Spanec se je poslovil od njegovih trepalnic. Zavil je s tihimi koraki v šumo, da bi se razhodil in umiril. Tedaj se je oglasilo govorjenje, smeh, hrestanje suhih vej. »Anti!# Potegnil, je meč in obstal na mestu. Razveselil se je,‘ da udari v boj im prežene težke misli. Po šumu je sodil, da je malo mož. Zato ni poklical spremljevalcev. Glasovi so se bližali, veseli in razposajeni. Iztok je prislu-škal. Kmalu pa je vtaknil meč v nožnico. Prihajali so njegovi ogledniki. »Kako?# je nagovoril prvega, ki je stopil predenj. «Brez nevarnosti! Nekaj starešin in pest vojščakov. Samo pet ognjev si kurijo!# »In poslanci iz Bizanca? So odšli? Nimajo spremstva s seboj?# »Viljenec jih gosti in se širo-kousti. Komaj deset oklepov smo ugledali#. »Dobro. Lezite počivat. Ob prvi zarji odrinemo!# Petorica je legla k vojščakom. Tudi Iztok je sedel na trhlo deblo, se naslonil ob meč in ’ zadremal. Preden so še zažareli nekateri ii rumeni listi vrh brd v sončnem svitu, so Sloveni odjezdili proti Turrisu. Ko so zableščali šlemi pred na pol porušenim zidovjem, je kriknila straža in zatrobila v rog. Zbor Antov je planil iz spanja, preplašen in zbegan. Čuvar je naglo prepoznal Iztoka in zaklical obupan preko ležišč njegovo ime. Drhtavica je zgrabila Ante, carski poslanci so pobledeli in vzdihali: »Usmili se nas, Gospod, usmili se!» Vse je bežalo na obzidje, vsak je dvigal kopje, nekaj strelic je prifrčalo Slovenom v pozdrav. Tedaj je Iztok velel vojščakom, da so zaostali; pozval je dva najstarejša borca, zamahnil z roko proti ozidju: »Mir, mir bratom!# in zajezdil z njima skozi porušena vrata v Turris. Anti so strmeli z izbuljenimi očmi,, polnimi sovraštva na ponosnega Slovena, ki je sedel v sedlu kakor kralj, prihajajoč med sužnje. izpremenjenc kljub nižjim c<’ nam surovin. Krivdo vale y,n' dustrijci in trgovci na daVC® oblast. Na razstavi je ph?i zal «Pirelli» nov izdelek, i novan «coria«, ki nadome'0\ podplatno usnje. To je meša"1' ca kavčuka in 18 drugih sest1, vin. ki ima vse lastnosti 9& jastega podplata, obdelovat® j šivati pa se da kakor krufl* tl tudi italijanski stroj za «vrl qe» izdelovanje copat: Oti!« niziranje podplata pri 1600 s’1' pinjah. Ugotovili so sicer dober a1' predek industrije obutve v j liji in zadovoljiv izvoz, t®4 krizo povzroča notranja J* trošnja, ki je celo v primeti*j predvojno za trikrat 7naWs4,| pred vojno je prišel na p®*! valca letno 1 par čevljev, & daj pa komaj 0,30 para, t-1' par čevljev na osebo vsaka leta. .tri Poseben odbor Konferenca britanskega i**1 perija, ki se je končala 14-pt-”1-v Colombu, vsaj na videz ** prinesla pomembnejših poli** nih sklepov. V uradnem sl* . ročilu o zaključku pa čitar'11 S med drugim: eSvetovna šanja so nedeljiva, toda trenzH no je žarišče svetovnopolit^j nih dogajanj Azija. Na komj rencah, kakršna je ta, ne sPrl’ jemajo obveznih sklepov, toi' kot rezultat dragocenih ra-5f varov bodo prejele vlade monivealtha v preučitev na?' te o pospeševanju gospoaars*®.I ga razvoja Južne in Jugovzh°“| ne Azije. Eden med njimi Prj'j poroča ustanovitev posvetov*; nega odbora, v katerem bi ^ delovale vse vlade Com®001 wealtha». Glede stališča Velike ni je nasproti Zapadni EvroN j ki zadeva predvsem gospoia I ske odnose in načrte o sim | gracijin, pravi sporočilo, da s°' bili delegati »soglasni v nju, da taka politika ne 11 sprotuje ohranitvi trailciona-0 nih zvez med Veliko pritanil , in drugimi deli Com®0,llt’ ‘ tha». To pomeni, da se bo don še naprej čim bolj dr-staferja načela «splenaxd lations nasproti načrtom o j spodarskem združenju Z