Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je za celo Leto 1 gld., za pol leta Ô0 kr. — Naročnino íd dopise sprejema J. Kra|ec v Novem mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice* natisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
O občinskilL stanOTuikili.
A Občani in vnanji. — V občini se razločujejo: 1. občani, 2. Tnanji. Občani so ali: a) občinski domačini, to bo tisti občani, ki imajo v občini domovinsko pravico, ali b) občinski dru-žniki, to BO tisti občani, kteri v občini nimajo domovinske pravice, pa vendar v nje ozemlji posedujejo kakšno hiSo ali kakšno zemljišče, ali kteri plačujejo v občini od samostojno-zvrševane obrti ali zaslužka direkten davek, aH kteri v občini stanujejo in v nji od kakšnega druzega dohodka plačujejo davek. — Vnanji v občini so tisti, kateri v občini stanujejo, ne da bi bili občani,
H Občinski meščani, častni meščani in častni občani. — Po mestib in trgih se imenujejo tisti občinski domačinci, katerim je občina podelila meščansko pravico, meščani.
Mestne in tržne občine smejo kot županije avstrijskim državljanom, kateri so si za državo, deželo ali obČii o pridobili zaslug, podeliti Častno meščanstvo ; druge županije smejo taiste iz istega uzroka imenovati za Častne občane.
O pravice vseli občanov. —Vsak v občini ima pravico: a) da se mu varuje njegova
oseba in kar je njegove imovine v občinskem ozemlji ; b) da uživa splošni rabi namenjeno občinsko blago in občinske naprave po meri dotičnih nredeb.
Pravice občanov, meščanov, častnih meščanov in častnih občanov, kakor tudi vnanjih v občini. — Občani (občinski domačinci in občinski deležniki, družniki) imajo pravico nemočenega (mirnega) bivanja v občini ter se po določilih obfinskega reda udeležujejo njenih pravic in koristi.
Občinski domačinci imajo pravico zlasti, ako obubožajo, da jih podpira občina po meri njih potrebe in po namenu naprav obstoječih za pre-skrbovanje ubožcev.
Meščanom je poleg te pravice občinskih đo-mačincev pridržana še volilna pravica v občini brez ozira na plačevanje davka, kakor tudi pravica do preskrbovanja iz ustanov in zakladov njim namenjenih.
Častni meščani in častni občani imajo pravice občinskih družnikov, ne da bi imeli tiste dolžnosti kakor le-ti.
Vnanjim, kateri se izkažejo o svoji domovinski pravici, ali vsaj spričajo, da bo storili, kar
oilutú.
Kje M ćlovek denarje dobil?
(Dalje.)
Med takim in enakim pogovorom je naŠim kmečkim možem — ki so sedeli okoli oreha — čas potekel in solnce se je bližalo zatonu. Že so se hoteli raziti, ko zapazijo Božiča, ki se je vračal od večernic domu. Vprašali so ga takoj, če je bil .v šoli pri pcgovoi'u o posojilnici.
Namesto njega oglasi se koj po nepotrebnem Janez Slovenčev prav zaničljivo: „Vsaj je vam Božič že denarjev prinesel iz nove slovenske špar-kase, ha, ha!" Možje bi bili pa vendar radi kaj izvedeli od Božiča o novi posojilnici. Ni jih gnalo ravno zaupanje do Božiča a!i spoštovanje do njega. Zamerili bo mu, da je on edini imet „Novice", če tudi je bil slabĚi in manj premožni kmet. Ali ta pot je bila radovednost, da so ga začeli iz-praševati, kako bo e posojilnico.
Božič je še le potem začel pripovedovati, ko je Slovenec stopil v bližnjo svojo hišo. Pravil je: „Težko bo Šlo z novo posojilnico. Zbralo ae nas je bilo iz cele fare kacih 40 ljudi, največ kmetov, pa tudi osebenikov nekaj. Prišli so seveda gosp. župnik, učitelj, pekar Ivančič, štacunar Piskovič; bogatega župana in njegovega svaka Zidarja, ki tudi na denarjih sedi, pa ni bilo,"
„O ta dva Bama pogojujeta, pa na visoke obresti", oglasi se Martin Levičarjev, „kaj jima treba posojilnice". „Ne moti Božiča", zavrne ga Vodopivec,
„Naj prvo so nam gospod župnik", nadaljnje Božič, razločili, kako so slabi časi nastopili 2a kmete, kako je ta pa uni v denarni atiski, kako bi rad dobil na posodo, pa nikjer ne more dobiti, kar pri kakošnem oderuhu ali pa v hranilnici, kar ga silno silno drago stane. Na tujo pomoč se človek ne sme zanašati. „Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal", to mora biti naš pre-
je treba, da dobé tak izkas, obSma toliko časa ne Bine braniti bivanja v občinskem ozemlji, dokler oni a svojimi vred neomadeževano živé in dokler niso nadležni javni milodarnosti.
Ako misli Tuanji, kateremu sme občina postaviti primeren r(5k, da predloži omenjeni izkaz, da se mu je v tem ozira z odredbo občine zgodila krivica, sme iekati pomoči pri političiiera okrajnem oblastvu, zoper kterega razsodbo je obema strankama dopuS^na pritožba na politično deželno oblastvo kot zadnjo stopinjo.
jf] Dolžnost občanov in vnanjih. — Vsakdo T občini je dolžan izpolnovati, kar je občina zaukazala v svojem zakonitem področji. Občani morajo vrhu tega nositi občinska bremena po zakonskih določilih.
F Domovinska pravica. — Domovinske razmere so določene po državnem zakonu z dne 3. decembra 1863 Stev. 105 d. z. 1.
Domovinska pravica občinskih domačincev se razteza na ves obseg dotičnega županijskega ozemlja.	A. Kupljen.
Odprto pismo pogorelim Viničakom in sploli vsem, fei imajo slamnate strelie.
(Koneo.)
Taka streha brez vsake popravke stoji lehko nekaj let. Da bi bila pa iSe bolj trdna in lepa, dela se tako le; jemlje se 8 delov negašenega vapna; 4 dele gline in 5 delov peska; vse to se zmeša dobro mej soboj, in s to zmesjo namaže se Tsa streha. Ta zmes je zelo podobna po sestavi hidravličnemu vapnu ali cementu. Ko je streha še mokra, posiplje se z debelim rečnim peskom ali pa z lito opeko, ki je debela kakor grah. Ko se cement posuSi, bode se tu in tam raztreskal;
no to nič ne de: treSČine se zavijejo z drobnim potočnim peskom, ki mu po nekaterih krajih pravijo „svišč". Taka streha je večna ia jako lepa in bolj po ceni, nego katera si bodi druga.
1886. leta, 29. junija bila je prva poskuš-nja take strehe. Nedaleč od mesta Krasaoufienaka, pri veliki cesti, postavili so streho, ki je bila pokrita s takimi plahtami. Pri poskuŠnji so bili navzoČni okrajni glavar (ispravnik), deželni glavar, mestni župan, deželni odborniki, župani iz okolice in več sto prič.
Poskušnje so bile naslednje. 1. Po strehi je hodil sem ter tja kmet: streha se ni upogibala ia nikjer udala. 2. Na streho so položili goreč snop: snop je zgorel, strehe pa se ogenj ni doteknil. 3. Na vseh štirih vogalih strehe naložili so kape slame in jo zažgali, slama je zgorela, streha pa je ostala^ kakeršna je bila. 4. Streho so oblili s petrolejem in ga zažgali: streba je ostala cela. 5. Na streho so naložili celo gromado drv in jih zažgali, da bi videli, ali ne bodo začela tleti stro-pila in preklje: drva so zgorela, stropila in preklje pa BO ostale hladne pod streho. 6. Podstreho so navlekli suhega grmovja in ga zažgali : zgorela so stropila in preklje, streha, t. j. plahte pa so ostale popolnoma nepoškodovane. 7. Na streho so brizgali vodo iz požarne brizgaluice, in sicer 20 veder na 2 tretjini kvadratnega sežnja: vođa strehe ni premočila, da si ta streha ni bila namazana s cementom.
Omenjeni gospodje so, ko je bila poskuŠnja končana, napisali zapisnik in se vsi pod njim podpisali. Druga poskuinja se je delala letos v pričo velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča. Pokazalo se je zopet vse, o čemer sem pisal viâe. Posebno zanimivo pa je bilo, da so realci ob času, ko je
govor. Ta pregovor moramo vresničiti. Združimo se v naši fari, kar nas je boljših mož, v družbo ali zadrugo. Stopimo vsi v kolo z vsem svojim premoŽenjem in poštenjem. Vsak posamezni le malo zmore, ali če se združi nas 20, 30, 40, 50 ali več mož, pa že imamo nekaj kredita. S tako združitvijo napravimo lehko denarno družbo, kakoršna se sme narediti po cesarskih postavah. Treba je le, da si sami sestavimo na podlagi cesarske postave ěe svoje postave ali pravila, ka-koršna bi ugajala nam za oašo faro. S kratka napravimo rekli so, v naši veliki fari hranilnico in posojilnico, kakorŠne že imajo drugod po Slo-venikcm, postavim na Kranjskem: v Ljubljani, na Vrhniki, v Postojini, v Metliki, v Krškem, Cr-nomlji. Imajo jih pa tudi Slovenci na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Po kakošnih pravilih bi tako zadrugo pri nas osnovali" , rekli so gospod župnik, ,sliěah boste zdaj, ko vam bode g. učitelj prebral pravila, katera sva sestavila mi
dva posvetovavSi se še z nekaterimi domoljubnimi možmi. Tako so govorih g. župnik. Ko smo se o teh postavah ali pravilih posvetovali, nav-stale so tako navskriž misli, da bi se bila kmalu vsa stvar razdrla."
„Kakošne neki"? vprašajo vsi radovedno. Božič nadaljuje: „Štacunar pa bogati kmet Bučar iz Pristave, vsaj ga pozuate, sta hotela imeti, da bi bila naša posojilnica zadruga z omejeno zavezo. Kaj ne, tega ne razumete. To je tako: Vsak družabnik, kdor bi pristopil k posojilnici, zavezal bi se samo recimo s 100 ali 200 gld., s katerimi za društvo dobro stoji. Gospod župnik — pomagali so jim pa tudi gospod kaplan — sta pa zagovarjala to, da se napravi zadruga z neomejeno zavezo, to je, da se slehrni, kdor pristopi k društvu, zaveže, da dobro stoji z vsem svojim premoženjem, češ, še le potem bode društvo imelo dovolj zaupanja in kredita. Drugače je premalo kredita in ljudje ne bi hoteli nositi denarja hra-
bila streha oblita b petrolejem in zapaljeno z gorečo slamo, pod streho pili íaj in peli vesele pesmi.
Nočem podrobno opieaTati tkalskega starka — ali kako ae temu tkalskemn stroja po slOTeneki praTi — kajti opisan je dovolj, Če rečem, da je tak kakerčnega ima Tsak tkalec, samo da se dela Teči, kajti plahta Je 1 meter Široka; seveda, dela se lehko tudi ože. Kesnica je samo to le: platno se navija na valjar; v valjarji stavka pa, na katerem se tko Blamnate plahte, dela se raza (špranja), v katero ae spušča plahta, kajti ojia ye ua valjar ne da navijati, ker je predebela. Sicer pa razjasnim z velikim veseljem, če je še kaj treba in ako kdo želi, in jako srečen bodem, ako moj glas ne bode glas vpijočega v puščavi. Prepričan sem, da je treba poskusiti le enemu, in najde se mnogo poBnemalcev. Stavek za tkanje plaht si kupi lehko cela vas vkup, kajti dva Človeka ua dan lehko nadelata 60 metrov dolgo plahto, katera se potlej reže na take kose, kakor je streha dolga. 2elo prijetno bi mi bilo, ko hi drugi slovenski listi ponatisnili ta moj spis na občo korist prostega naroda.	Prof. M. Hoatnik.
Viničaki! in drugi nesrečni pogorelci! kar naš rojak iz Euskega v „Kmetovalcu" piše, ni nič težkega, slamo imate, ilovice imate, samo malo več dela bo treba, da si svoje slamnate strehe spletete ali stekate. MoŽki morate narediti statve za tekanje, ženske i možki lahko stekate to slamo. To delo ni umetno; ni umetnost, ono stekano slamnato štorijo v jami, z redko ilovico napolnjeni, pohoditi in posuĚiti in te slamnate koltre ali odeje na šperovce in preklje nabiti in dobro pritrditi, da je veter ne odtrga. S tem si bote preskrbeli dobre strehe, ki so pred Ognjem varne in nikdar ne bote vfč prišli v tako nesrečo.
Kaj je noTega po avstrijskem cesarstvu?
V državnem zboru se pretresoje proračun. Pri tem se oglaša jako veliko govornikov, ki po-vedó sicer marsikatero resnico, vmes pa kvasijo vsakovrstne bedarije ter se zlasti liberalni in judovski poslanci osebno napadajo tako, da je grdo. Veliko - nemžki kričač SchOnerer, ki pa sicer tudi zoper Jude razsaja, je bil na štiri mesece obsojen, ker je bil v uredništvo nekega judovskega časnika šiloma pridrl. Zgubi plemstvo in za pet let poslanstvo.
Slovenski poslanci se pa na Banaji hvalevredno vêdejo. Njih govori so čvrsti in krepki. Potegujejo se posebno za svoje slovenske volilce. G. Pfeifer je govoril o zdravstvenih zadevah , gg. K1 u n in dr. G r e g o r e c posebno o Šolstvu, g. Hren o cestah. (Iz poslednjega govora prinesemo na drugem mestu prihodnjič.
Zoper proračun naučnega ministra se je hotelo veliko poslancev upreti, a ministerstvo jih je potolažilo in obetalo osobito slovenskim poslancem, da se bode oziralo na zboljšanje slovenskih razmer zlasti po deželah, zunaj Kranjske. — Če li hode res kaj kruha iz te moke?
Poljski poslanci se nekoliko upirajo zoper nov davek na špirit, ki se namerava naložiti. Poljake, ki veliko Špirita izdeljujejo, zadel bode ta davek tako hudo, kakor Dolenjce, ki so z novim dacom na žganje hudo udarjeni.
Na Ogrskem hočejo Madžari vse pomadža-riti, tako, kakor so včasih pri nas na Slovenskem (vsaj še tndi zdaj niso čisto odnehali) hoteli vse ponemčiti.
nit. Ko bi pri nas bili bogatim, da bi nas 20 ali 30 zložili vsak po 1000 gld. koj v gotovini; potem bi že šlo. Ali mi smo večinoma majhni posestniki, ki nimamo veliko denarja na razpolaganje. Tako so nas prepričali pač, da smo privolili, da se napravi posojilnica z neomejeno zavezo.
„Ali si tudi ti v to privolil"? vpraša radoveden Vodopivec. „Le poslušajte", nadaljuje Božič. „Potem se je sklenilo, da slehern zadružnik ali ud plača 1 gld pristopnine, ki se mu ne povrne več. Zaveže se nadalje vsak ud, da plača v posojilnico v dveh letih najmanj 13 gld., če tudi le 60 kr. vsak mesec.
„Ali ni škoda za denar" I oglasi se Slovea-iev Janez, ki je bil zopet pristopil. „Ta denar" — zavrne ga Božič, „ostane njegov in on dobiva Se celó obresti od njega. Sklenili smo namreč, danes, da bode posojilnica 5 procentov dajala tistim, ki bodo denar hranit prinašali, 6 odstotkov
bode pa posojilnica jemala od tistih, ki bodo na posodo dobili od nje".
„Kako se bo pa na posodo dobivalo"? se-žeta govornika v besedo Peterlin in Vivoda, ki sta tako silno denarja potrebovala, prvi za davke, drugi za obutev (obuvalo). „Najprvo moraš biti" je bil odgovor, „društvenik pri posojilnici. V društvo pa ne bode vsakdo sprejet. Gospod župnik so odločno zatrdili, da se bodo le poštenjaki sprejemali in taki, ki imajo kolikor toliko svojega premoženja, in ki ne čepijo do brade že v dolgovih. Če BO t« sprejeli enkrat v zadrugo, potem moraš plačati 1 gld. vstopnine in vložiti nekaj denarja, recimo mi smo sklenili, najmanj 12 gld.
„Čudno, če imam denar, pa ga ne bora šel na posodo prosit", oglasi se eden šaljivec. Drugi resnobnejŠi mož pa praša Božiča: „Ali bode posojilnica dajala denar na grunte? Ali bo dolžoik moral podpisati dolžno piarno ali ka-li?"
Kaj je novega po širokem svetu?
Srbi imajo zopet nove ministre, ki so našemu cesarstTu prijaznejši, nego so bili prejšnji. Vendar ne kaže, da bi se utrdili. Doli ni prave edinosti; drug je zoper družeča — pri tem pa gre z državo rakovo pot.
Na Francoskem pridobiva zaani general Bu-lanžé vedno veS prijateljev, ker se vzdiga zoper gnjil državni zbor. Nekateri pa mislijo, da hrepeni, kakor nekdaj Napoleon, da bi dobil sam najvišo oblast v roke.
Na Rumunskem še vedno nekako vre; prej BO se kmetje upirali, a zdaj je nekdo streljal v kraljevsko palačo in se kralju grozil.
Nemški cesar Friderik še vedno visi tako tako reko6 med življenjem in smrtjo; dolgo vendar nikakor ne bode živel.
Dalo bi Be pač še kaj povedati — ali tiakar se uže jezi, ker mu manjka prostora!
Piše se nam:
SkrjanĚB. — Zelo čuden in skoraj neverjeten d .godt;k poroča se nam iz Škrjaaia pri Novem mestu.
Dne 24. aprila letoĚnega leta, pripeljala sta sinova g. J, AbÊana posestnika na ŘkrjauĚem, dobro naložen lojtrnski 12 centov težak voz listja domov do njegove listnice. Prevrneta ga potem v listnico ne vedć, da se je tu po tleh valjat naj mlajši sinSek, 16 mescev star otroëiiek Ahčanov, na katerega je padla žali Bog, ta velika peza. Oèe zgrešil je takoj otroka, vpraša straboma po njem in dobil je za odgovor: gotovo je padel listni voz na vbozega otročička. Ves prestrašen ne ve skrben oče druzega storiti, kakor hitro pomoči iskati, da reši ako je še mogoče življenje nedolžnega otroka. Poprosil je èest moSnih mož, da sn mu pomagali vzdigniti voz, ter poiskali v Ustji malega sinčka. Našli so ga — pa Čuda! akoravno je padla nanj taka peza se mu niti uaj manjša kvara ni zgodila. Z veseljem ga pobere oôe, ter ga prinese čisto zdravega svoji ženi v hišo. Tukaj velja v resnici star pregovor, da ni nesreče brez sreče. (Kje pa je angelj varuh? — ta je bil rešitelj !) Gosp. Ahčan izrekuje javno Častitim vrlim možem posebno pa Obrstu in JeriČku iskreno zahvalo za liitro pomoč, katero so mu akazali prijateljsko v trenutku, od katerega je bila zavisna rešitev življenja njegovega otroka.
Žužemperk. — Častiti gospod urednik blagovolite tudi iz našega kraja vsprejeti kratek dopis. Dne 3. majat, 1. je priredila podružnica ev, Cirila in Metoda za Žuiemberk in okolico „besedo" v prostorih g. Frana Florjančiča, načelnika krajnému šolskemu svćtu. Čisti dohodek je bil namenjen v prvi vrati revni šolski mladeži našega kraja in v
drugi vrsti blagim srrham družbe sv. Cirila in Metoda. Namen je bil toraj povsem blag. Vsled tega se je častito občinstvo tudi mnogobrojno udeležilo te lepe slavnosti. Počastila nas je tudi vrla gospoda iz Zagraca. Prostori so biU napolnjeni. Vendar pa je ostalo še toliko prostorčka, da bi bili našli primerno mesto tudi oni gospodje, kteri BO se odlikovali s svojo odsotnostjo, akoravno so v prvi vrsti poklicani, delovati za duševno in gmotno blagino nežne mladeži
Zanimivi spored besede se je izvršil v vsakem oziru nepričakovano dobro. Dopadli so nam možki in meŠaui zbori. A nad vse nas pak je iznenadilo nastopanje nežne šolske mladeži ! Kako lepó je prepevala nežna mladež, to bi zamogel Vam jedva opisati ! In kako vrlo so de'ki deklamovali! To je bila nebeška slast! Na zvršetku besede je bila gledališka predstava. Igrala je šolska mladež. Igranje je bilo povsem vrlo in je pričalo o razumnem navodu, kojega dobiva nežna deca od odgojevateljev. Vsa čast in hvala občespošto-vaneinu in ljubljenemu gospodu vodji naŠe četve-rorazrednice ! Žalimo le iz srca, da bi bila nam večkrat ta prelepa prilika naslajevati 3s tem obla-Ževalnim potom.
Spominjati bi se moral ta tudi dveh častitih osob, kteri ste pripomogli k vrlemu vspehu petja nežne dece, a radi pojavljene nju skromnosti mi ni dovoljeno.
Po dovršenem sporedi „besede" se je pričela živahna veselica. Pri tej mi je omeniti vrlega govora g. dr. Volčiča, v kterém je stoprv on pojasnil si. občinstvu namen družbe sv. Cirila in Metoda. — Koncem današnjega dopisa obveščam tudi, da smo imeli v našem prijaznem trgu letošno zimo mnogo zabave. Kajti vrlo bralno društvo je vedno skrbelo za svoje častite članove ter jim prirejevalo veselice. Na željo nekega gospoda naj bode še dostavljeno, da so se v našem trgu to zimo bili nastanili potujoči komedijantje, kteri so mnoga pota razveseljevali radovedno ljudstvo s svojimi burkami.
Iz Št. Ruperta. — Ko prebiram drage mi „Dol. Novice", nahajam v njih dopise iz raznih krajev. Večkrat sem že premišljeval, zakaj ni iz naše fare nobenega dopisa. Res se meni čudno zdi, da nimamo pri nas nobenega dopisnika. Saj je naša fara velika in sloveča, pa se nič ne zve od nas. Iles je sloveča, pa vendar nam še nekaj manjka. Da vara kar ob kratkem povem: V Št. Eupertn nimamo nobenega živinskega sejma, da bi bil kaj prida, imamo sicer tri sejme v leta ali za živino ni nobeden nič prida Zadnji sejm smo imeli drugo soboto po veliki noči, pa so bile samo tri krave na prodaj postavljene. Večkrat se ljudje pritožujejo zavoljo tega. Ali ljudje si ne morejo pomagati. Po mojih mislih hi se pa Še
pomagalo. Pri cas je treba ravno tako narediti, kakor nam Btari ljudje pripovedujejo, da so bili fltorill v naši sosedni fari na Dolih. Tam gori so imeli tudi nekdaj slabe sejme, ali njih, za vse dobro uneti gosp. župnik jim je pomagal, da so «daj dobri. On je immreč neko nedeljo oznanil svojim faranom, ko je bilo ravno pred sejmom, da naj vsi ljudje cele fare priženejo vso živino na sejm, kar je moreijo vzeti brez posebne škode od doma. In ljudje so ubogali in prignali veliko živine. Dvakrat so res prignali zastonj, ali potem, ko so pa ljudje zvedeli, da pride veliko živine na sejm, so začeli iz vseh strani živino goniti in tudi dosti kupcev je prišlo.
Tudi pri nas je treba enako storiti. Ko bi domači farani veliko živine nagnali v sejm, in potem pa v kakem časniku naznanili, — tudi v Dol. Novicah bi bilo dobro naznaniti, — koliko da pride Sivine skupaj, potem bi pa tudi drugi začeli naš sejm obiskovati z živino in kupci bi prišli. — Zdaj pa še to naznanim, da bodemo, če bomo vsi srečno doživeli, imeli letos zlato mašo. Kakor pripovedujejo, jo bodo 15, avgusta brali naš mnogo spoštovani g. župnik.
Iz severne Amerike, — Z veseljem prebiram Vaše cenjene „Dol. Novice", ker so meni tako prijetne, kakor kralju Davidu njegova harfa, da jih prebiram in ae z njimi kratkočasim. Kadar jih berem, zdi se mi, da sem doma med svojimi dragimi slovenskimi rojaki, in to je moje edino veselje in zabava v tem amerikanskem divjem kraju.
Dalje Vam pišem, da smo imeli zimo jako jako hudo tukaj v Minesotl iu tudi dosti delavcev Kranjcev je bilo po zimi brez dela, nekaj zavoljo hude zime, nekaj ker jih je kompanija sama preč dala, nekaj pa tudi zavoljo nevarnosti niso hotU delati, ker je posebno po rudnikih tako nevarno, da malo kedaj mine dan, da nebi kterega do smrti, ali pa na eni ali drugi način telesno poškodovalo, in zdaj na spomlad je pa še bolj nevarno, ker se zemlja taja in se vedno doli posiplje.
Tako je tudi po drugih krajih Amerike. V Montani in Coloradi je bilo dosti Kranjcev brez dela, ali tolažijo se, da se bo zdej na spomlad odprio delo po tovarnah in rndokopih. Kako težko je to posebno za Kranjce tam ; kadar ni dela, se ve, da tudi ni zaslužka, posebno pa je še to najhujše, dokler se toliko Angleščine ue nauči, da Bi vsaj delo izprositi zna ter tudi da zna povedati, kaj da zna delati. Koliko je tam Kranjcev, ki BO prav izvrstni rokodelci, n, pr. ; tesarji, mizaiji, kovači itd., ali ker ne zna angleškega jezika mora tako rekoi svoj talent zakopati, in čakati na milost trdosrčnih Angležev, da mu vsaj kako težko rudo premetavat dá ali pa ga dene v strašne, po
500—600 in še več čevljev globoke jame, ker imajo siromaki vedno vsak trenutek smrt za petami.
Tako dragi rojaki je z Kranjci v Ameriki; le malo jih je srečnih tako, da bi si svoje krajcarje z lahka zaslužiU, ali dosti jih je pa ki se morajo tam še eukrat bolj mučiti kakor doma, in koliko se jih kesa, ki so prišli y Ameriko, ali pomagati si ne morejo.
Nekako tako se tudi meni godi, ki Vam te vrstice pišem, zatorej Vas prosim, g. urednik, k» bi mogle najti prostor v Vašem cenjenim listu. Ne bilo bi samo meni jako vstrežeuo, ampak bi mogoče bilo še marsikomu, kteri hrepeni po tej obljubljeni deželi, da bode ostal rajši doma in toliko bolj pridno delal po svojem gruntu, ali se svojega rokodelstva bolje poprijel ter tako se lepa pošteno preživi! doma med svojimi domačini.
Še marsikaj bi Vam imel pisati, pa naj to za zdaj zadostuje, ako Vam s tem vstrežem. Vam lahko še kterikrat kaj sporočim iz severnih krajev. (Prosimo. Vr.)
DomaČo vesti.
(Presvitli cesar) je podaril za šolo t Črnomlji 300 gld.
(Premembe.) Č. g. Martin Končnik, župnik v Javorji, dobil je faro Cerklje na Dolenjskem. G. Fr. Žagar, farni oskrbnik v Ja voru je umrl. G. Tratuik, ki je bil pred leti davčni nadzornik v Novem mestu, priSel je kot višji dav. nadzornik nazaj. G. Avguštin, njegov prednik, je šel v pokoj in se v Ljubljano presehl. Umrl je č. g. Ševelj, vpokojeui župnik v Starem Logu na Kočevskem.
(Šolske novice.) Za 3. učitelja pride na Toplice g. Potokar iz Cerknice. V Šenpe-tru pri Novem mestu je gosp. Jazbec pomožni učitelj in v Topli rebri g. M. Hiti. Za Pod-steno v Poljaniški fari iščejo pomožnega učitelja za ondotuo šolo za silo ; imel bo nagrade 280 gK (Sprejme se namreč tudi neizpraSan prosilec.) G. učitelj Vrančič ostane v Zagradcu in g. Završni k v Selu pri Žužemberku.
(G. Pavi Zupan) iz Novega mesta postal je doktor prava.
(Odlikovanje.) Gosp. J. Globevnik, davkarski sluga v Trebnjem, dobil je od cesaija sreberni križec za zasluge. Služi Že 60 let.
(Učitelji) so zborovali 3 maja v Kostanjevici; k zboru so bili prišli tudi nekateri domači odlični gospodje; govorili so o potrebi boljše domače izreje, o sadjarstvu in dr. Ogledali so si tudi velik šolski vrt in državno trtuico, ki sta oba lepo oskrbovana.
(Poljedelsko ministerstvo) odpošlje tudi letos g. P u ti C k a, da nadaljuje preiskavanje
podzemeljskih jam in vodotokov na Notraujskem. Začel bode pri jami „Pod ateoami", katero bode iztrebil, v tako zvano "Winklerjevo jamo pa naredil predor, da se voda hitreje odtaka. Potem bode preifikaval podzemeljske vodotoke mej Eibnico in Kočevjem.
(Pri Eačni) se je pod vodstvom deželnega inženerja Hraskega začel kopati predor v podzemeljske jame. Ko bode dodelan, opati je, da ne bode več povodnji v Račenski dolini, ker bode voda sprofci odtakala v velikanske votline mej Kačno in Krko.
(V Kibnici) bode kmetijska družba 19. t. m, prodajala štiri bike muriškega plemena.
(Eadeška kmetijska podružnica) ja razdelila lani 85.000 sadik gozdnega drevja.
(Požarne straže kranjske) so zborovali 6. t. m, v Ljubljani in osnovale zvezo.
(V logaškem okraji) se Že zdaj pripravljajo, kako bodo v jeseni praznovali Štirideset-letnico vladanja naĚega presvetlega cesarja. Na Dolenjskem so v ta namen letos spomladi v nekaterih krajib več drevesc posadili. Županstva bi dobro storila, da bi t ta spomin sklenila, naj šlehem ženin zasadi nekaj dreves takrat, kedar se ženi, drugače mu županstvo odreče pravico ženitve.
(Izlet.) Na binkoštiio nedeljo to je 20. t. m. priredi „Dolenjsko pevsko druStvo" v zvezi z „Dolenjskim sokolom" velik izlet v Metliko. Program je določen tako : Ob 4. uri zjutraj «dhod iz Novega Mesta. Ob 9. uri prihod v Metliko. Ob 10. nri udeležitev pri sv. maši. Opoludne skupen obed. Popoludne ob 3. uri: pevski koncert, telovadba, godba in ples. — K temu shodu zagotovilo je svojo udeležitev KarlovSko pevsko društvo „Zora" iu nekaj členov „Hrvatskega sokola" iz Zagreba. — Kdor želi udeležiti se tega izleta z vkupnim vozom in skupnega obeda, naj se blagovoli javiti pri gospodu Krajcu v Novem Mestu.
(Veselico) z godbo in petjem je imelo to nedeljo krško bralno diultvo.
(Nemščina v slovenskih šolah) ni da bi se morala uČiti. Tako je naučno ministerstvo odločilo na pritožbo slovenske občine Šmarij-Bke pri Celji ter reklo, da tistim učencem, katerih fitariŠi tako hočejo, ni treba učiti se v ljudski Žoli nemŠiČne. Pač res, otroci, ki doma ostwiejo, naj se navadijo najprvo druzih potrebnejših reči,
(Iz Št. Janža) došel nam je opis, kako se ondi letos šmarnice v majnikn lepo opravljajo T ozaljšani božji hiŠi,
(Nesreča.) Na Igu se je po noči vračal g. Župnik Dol ene c od svatovanja iz Strahomera domov. Pri vasi Staje splašili so se konji, zvrnili voz v mlako poleg ceste in g. župnik Dole-sec pal je tako nesrečno, da si je zlomil nogo.
(V Ratečah) na Gorenjskem je bil velik požar.
(Hrošče), katerih je letos kaj veliko, pobirali so Šolarji kaj pridno. Posebno veliko bo jih nabrali, kakor smo poizvedeli, učenci kmetijske šole v Grimu in meščanske šole v Krškem, ker so dobivali nekaj nagrade za to.
(Več novih spisov) imamo priporočiti. Storili bi to radi bolj obširno, aU mali prostor našega lista nam tega ne pripušča ; — zato spregovorimo le nekaj besedi. — Molitev velik pripomoček k izveličanju". To preljubko delce je spisal sv. Alfonz Liguori — poslovenil pa je knjižico g. prošt dr. Anton Jarc v Ljubljani. Pridejane bo knjižici navadne molitve pri dopoldanskej in popoldanskej službi božjej, tako di) je mala knjižica tudi kot molitvenik popolnoma pripravna. Reči smemo, da je knjiga zlata vredna — priča nam to uže pisatelj sv. Alfonz Liguori. Knjižica je pa tuđi tako okusno opravljena, krasno vezana, da se le čudimo, da stane tako malo — samo 50 kr. Sezite po njej, berite je pridno in nikdarvam ne bode Žal! — „DuŠa popolna" ali molitve, prigovori in zgledi za duŠo hrepeneče po popolnosti, spisal Janez Zupančič. Ta knjiga je Četrti zvezek znane „Dušne pomoči" o drugem natisu, zato nam ni treba posebej priporočati. Kdor je prebival piejtnje zvezke bode segel z veseljem tudi po tem. Knjigo je podaril g. pisatelj Marijanišču v Ljubljani. Zarad blažega namena jo priporočamo še topleje.— „Krščanski nauk za prvence". Sestavil Simon Zupan, katehet. Ta mala 48 strani obsezajoča knjižica je spisana za male šolarje, ki obiskujejo šolo prvo in drugo leto. Da je g. pisatelj pogodil pravo, priča to, da je bil potreben v malo letih uže tretji natis.
fCvetje z vrtov sv. Frančiška) je z ravnokar izišlim 12. zvezkom dovršilo sedmi tečaj. Ta vrli listič, ki je pisan za vemo slovensko ljudstvo — zlasti še za ude IH. reda sv. Frančiška, je imel početkpm jako veliko naročnikov: pozneje so se vrinile neke ovire — in naročniki BO večinoma odpali. Sedaj je list zopet na jako trdnej podlag:, zato upamo, da bodo tudi naši vrli Slovenci vnovič segli po njem — vreden je, da se podpira. Glejmo le, kaj je prinesel zadnji snopič: Ob avstrijskem romanju; življenje in delavnost sv. Frančiška Solana, misijonarja; nekoliko o skušnjavah; nekoliko iz misijonov; kitajska puščavnica; iz prijateljskega lista iz Indije; cvetlice iz puščave (nadaljevanje) ; zahvala za uslišano molitev; priporočilo. List stane — 12 zvezkov po 32 strani — samo 70 kr. Naroči se ali pri vredniŠtTu v Kostanjeviškem samostanu v Gorici — ali pa iudi lahko pri vsacem frančiškanskem samostanu.
Razno vesti.
*	(ženske, ki ee same žive). V Avatro-Ogerski je 8000 nčiteljio, 12.000 kapčovalk íq kramarje, 2000 Žonak je na poat&h iu pri brzojavnih uradih itd. Na Angleškem bavi ae 1100 žeask a umetnostjo in književnostjo, 500 a Žaanikarstvom, 122 000 Ji niiteljevaajem, 400.000 a aivanjom. V Bnsiji jo 2000 žensk, ki ae pećajo z nmetnostjo ta knjiŽevstFom, 800 jih je na velikih šolah, 5000 jih je núiteljie in odgojiteljic, 216.000 je livilj. V Švici 50.000 samostalnih trgovk. V Italiji dela samostalno nad 6 milijonov žensk, 2100 se jih bavi z umetnoatjo, 45.000 je učiteljic, 110 000 jih je v tovarnah. V Londonu je 26 ženskih zdravnikov.
*	(Ali je kdo na videz mrtev) ali v resnici, lebko se prepričamo z žarečim (razbeljenim) železom: na koži mrtveca ae mehnrji ne naredé. Ogledi mrličev lohko to poskasijo, ako bi dvomili o nastali flmrti. S tem ae ognemo grozni nesreči in smrti, ko ae TĆasih pripeti, da se navidezno mrtvi pokoplje.
*	(Poplačano zanpanje.) O pokojnem škofu T Bordo (meato na Francoskem) se pripoveduje, da ga je prišla stara nboga judovska žena miloščine prosit. Škof vpraša sinžabnika: „Koliko je stara?" Sluga pravi: „Sedemdeset let". Škof ukaže: „Dajte jej 25 frankov". Sluga odvrne: „Vaša milost, ali ne bode to preveč, žena je judinja". Škof ga zavrne: „Dajte jej 50 frankov;" zaupanje, katero ima v kriatijana, uaj so poplača.
*	(Dobro plačan zdravnik) je Anglež dr. Mackenzie. Kakor se iz Londona javlja, dobil e dr.
o cesarja Friderika e po našom računu d. Tft vsota vzbu-
sefa, Dobovcn Richard Johann, Neubau — Mika Math., St. Veit — Goriáek Ursa, Triest — Selakovič Gabriel, Capodístria — Godrausič Johann, Carlovac
—	Rozman Ivan, Trobaji — Grandovie Joseí, III. Co.
—	Stiegel Johan, Biatra ~ LindiČ Meta, Teržiá (2) — Kalilnig Johann, Gottachee.
Loterijske srečke. Tr«t 5. maja	32 30 23 64 59
Gradec 12. „	8ft 34 26 5 49
Vodstvo deželne vinarsko sadjarske in poljedelske šole nii Grmu naznanja:
1.	da ima naprodaj 20 hektolitrov Itnaga belega vina iz Trške gore leta 1888.
2.	da ima Ëistokrvnegi bika najboljšega sviokega plemena.
3.	da ima čistokrvnega marjasca najbalj-aega angleškega jorkàir plemena, [7tî—I]
Mackenzie za dosedanje zdravljen ni. 8000 funtov šterlingov, kar z ozirom na ažijo nad 100.000 g dila je v Nemčiji nevoljo, a kdor zna, koliko dr. Mackenzie navadno služi, ne bode se čudil temu. Nek Američan plačal je Mackenzie-u, da ga je jedenkrát v Ameriki obiskal, 25 000 dolarjev, neka bogata Angleákinja, ki ga je poklicala v Cannes, plačala mu "e 1000 fantov šterlingov, to je 12,600 gld., da jej e eamo jedenkrát pregledal grlo. V Londona vspre-emlje Mackenzie po 100 bolnikov na dan, aeveda same bogate, ker vaakdo plača za vizito najmanje 6 funtov šterlingov, to je nad 60 gld.
* (Zaderike ali špice), ki ae Človeku ▼ kožo zaderejo, so zel6 nevarne, naj si bodo lesene, Železne ali steklene. Ako so globoko v mesa, ^neČe jih včasih človek izdreti; čel se bodo zarasle. Špica íaraSéena pa ne miruje in dela včasih veliko bolečine, pa morebiti ae le Čez tedne in mesece. Prigodilo se je, da špica áivanke ni delala v začetku v palcu, kamor so je bila zadrla, nič bolečin; a oseba jo čez ka-cih 6 mesecev ua neznani bolezni umrla in našli so ápieo v srcu.
Listnica uredništva.
Oosp. P. T O, Hvalo. RttĚnn ae vjema.
^ Travniki V najem!
Stpužkl in Volarški travniki se bodo r nedeljo 27. maja ob 9. uri dopoldne v Volavôah,
ob 3. uri popoMae ua Strugi po javni dražbi T najem dali.
Dobrega krojača
iu dobrega čevljarja
potrebuje Obftintvo Semîé. Najemšina po jako nizki ceni. Kaj več se izve pri trgovcu loanu	»
Semiiu.	[78]
iz dobre MSe, kteri ima vsaj eno latinsko šalo ali realko se sprejme v prodajalnieo. — Več o tem pove
[70-1]
vreduištvo „Dol. Novic".
Pôd z malim vrtom
tik mesta ob cesti v Ločno iu
mala njiva,
tudi blizo mesta» ob Ločenski eesti
je na prodaj.
Več pové lastnica Franfiiška Seîdf, lîudolfovo b, št. 99.

v mesecu aprilu v Novomesto vraóujoča se pisma:
Michael Hartol, Meidling — Dr, Pincns, Berlin
—	Lenarčič Frz., Salzburg — Rus Jakob, Colnmbus
—	Macelte Johau, Dclavarre — Gruutar Frz., Šmarjah — Hugo Furst Wind. Gràtz, Wien — Scbrei Anton, Vrbauja — Arko Anton, Greaíen — Kraskovio Ant., Triest — Sgane Anton, Snhopolje — Stanť! Franz, Misigan — Sime Anton, Misigan — Zugič Jo-
Zobozdravnik
A.Paichel iz Ljubljane
bode od 26. maja do 3. junija 1888 v Novem mestu (Rudo]ft)vo) v gostilni při „Solncu" (Gasthoí zuř Sonne) vsaki dan od 8, are zjutraj do 4. nre popoludne ordiniral.
Ustavlja umetno zobe in zobovju brez vsakih bolečin, ter opravlja vse zobne operacije, kakor plombiranje itd.	IH—1]
Poštenega, pridnega
Hprejineni precej v svojo apecerijsko prodajalnico v ak, sli pa ako bi bil v kupčiji že izurjen, tudi za pla^o. Zahtcvnm pošteno in vljuduo obnaSanjo in vûaj toliko znanuati, kar ec zamore pridobiti v ljudski boU.
[73]	Franc SušteršiČ,
trgOTec T Ďrnomljii-
nad 150 vedrov, se ceno prodajo v [71—1]	V Bnjuofii poleg Novomesta.
Mlin in žaga v najem!
Popolno ua ntivo popravljeni mlin ic Žaga na nekdaj Uinkelnovcni posestvu na Grosupljem v Daj-ogodncjšeni kraju na ra^kriiji cest ležtć dá se od 1. junija t. 1. pod ugodnimi pogoji v najem.
K mtinn in žagi doda se, ako bi to najemnik želel, 80 njiv in travBikov.
Ta mlin in žaga ee eventuelno tndi proda proti plaćiln na etiriletue obrolfe. — Pogoji so zvedo pri
Ant. Knez-Uf trgovcu
[72—1]	T Ijiilljani, îliirijo Tiîrc/ije festu.
Zidarskega učenca, E
15 do 20 let starega, aprejmo zidarski mojster blizo Kovega mesta. — Kje pove vreduiijtvo „Ool. Novie".
Posestvo na prodaj!
v Kaplja-vasi h. št. 8, fara sv. Trojica bc prodaja prostovoljno: posestvo, 16 johov veliko. Zemljišča: njive, travnik, sadni vrt in hosta. Poslopja: zidana hisa, kostolc, skedenj, avisli, kašča, 2 kleti, hlev in 2 svinjaka.
Hiša na prodaj!
Pri Sv. Trojici ae prodaja iz prosto roke biaa št, 21. poleg ceste /, dvenia kletima, vrtom iu zelnikom. — Natantio ae istvć pri lustmkn
Alojziju Plantariču,
[4G-3]	Sv. Trojica 5t. 26.
Pravi mavec (gips),
kateri je obřtzimn kc t najboljši iii mnogo
bolj zdaien ko vaaki drugi, dobiva se po
najnižji ceni v Kranji pri
Ivanu Miijtličii,
glawia zaloga dovskcga viavca.
Zalogo piva v Krškem
odpreta 15. t. m. po isti ceni kakor v Gradcu (pri-raùnnsi edino ie vo/aic atroške)
[63-2] Vekosfav Janež in Anton Jugovic.
Spretna kuharica
se takoj sprejme za vse poletje v [62-2] Toplico pri Novem mestu.
Kranjske in nemške detelje,
P^ očišćeno seme pređenca (žide),
preiijsU lips za ňeteljo íd umih
tako tudi
cemtnt za zidanje vodnjakov
se dobi pri Franu Kastellcu,
trtroTcn v KandlJI,
[33-51	priporoča tudi
železnino in špecerijsko blago.
Jože Stizeiba v Ljubljani
kupuje vedno no najvlâji ceni:
iesminjevo Ijiibje, jeternik, Êmeriko (teloh), sladko ali šent-janžove koreninice
in razna druga zelišča.
Ï Novem mestu sprojeiua lilago ii prijaznoati goapa Marija Rahrmann. fQi	[12-6|
Ç^ 1. ninja se otvorijo
rudninske Toplice pri Novem mestu.
Za oknme jedi in ])ija£o, siara dobra vina. je í.7íTÍ)ÍJíiJit>. Za prav obilni obisk se priporoča
[fi3-2]	Avgust Kulavic,
najemnik in topliSki zdravnik.
1 '
«
v Rudolfovem,
priporoča slavnemu mestnemu kot kmečkemu ob-CinstvTi svojo veliko zalogo storjenih oblek ' po najrtiiji ceni.
Kîiviio tako se tudi priporoča za vsako- ' vrstna v tej stroki spadajoča dela.
Za solidno in izvrstno delo se garantira.
To priporočilo naj velja So posebno za belokran]-6ko občinstvo, za katero se bode gotovo vsigdar z vese-llem potrudi).	2]
OdfOTomi urednik, izdajatelj in laložnik I. Krajec.
Nnyotneiito, — Matiflcil J. Krojoc.