ildbl. k. k. Hofbibliothek, Wien St. 23. V Gorici, 9. junija 1876. „So6a" izhaja vsak Cetwtek ia Telja t poSto prejemana ali v Gorici na dom. poliljaiia: Vse leto ...... f. 4.50 Pol leta.....„ a.30 , ulemi (turSki duhovtii) po djamijali in grout topov nazaanjali ljudstvu,' da je do-bilo novega vladarja. Dmgi dan, 30. maja je Murad precej ob zou vstal in se podal z velikim spremstvom in pompom v bliz-njo mo§ejo, kder se je prepasal z mecem Moliameda in od tarn podal se je sopet v rezidenco, kder je na nekem dvorn sprejemal klanjajoSe se mu turske veli-ka§e. Govorilo se je, da odstavljenega sultana so velikaSi zadavili; a to govorico so turSki ministri pre-klieali, fie§, da bivSemu Sultanu se nij zgodilo ni^ 2alega in da je sam pripoznal novega vladarja. Ta vest seje zdeia svetu toliko bolj neverjetna, kertmika vera(koran) zavka/.uje, da no siuvtu bitj ziva dva kali-fa (verska poghivaiju) in H ise keslaj prip^ti tak slu-Caj, da je treba eaega umoriti. Minihtri novega sultana so proglasili, da bode nov vladar vpeljal evrop-sko eivilizaeijo, da l)od<» sklical jiek dtzavm zbor, od-piavil serail (muogozenstvo) in sploh postopal po ev-ropskeiu kopitu. Doslodno m tony ravnali, l'e m Midi porokili, da Abdul Aziz Se ^ivl.—* A to je bjla grda la2, kajti deaes porofiajo ofieijozui telcgnuoi, da si je odstavljeni sultan prereza! zile ¦/, nekimi Skar-jami, da je toiej v.stni'til se in da so ga uLo filovesno I pokopali zraven njegovega ofieta. Abdul Aziz ko, je to-rej usinrtil po receptu njcgovih m'mistvov, ali nij to galostcii dogodek v Saljivi obliki? Kedo pa bode ver-jel to Turkoni in pa ltjihovim prtjatcjjoin v 1'eAti in na Diumji V—- Heft je v re.snii'i talca; Aiigiezld posla-nik v Carigradu je poraznmljon se svojo vlado in s turSkiuii ministri sklenil, da se mora Sultan, ki pre-ve6 piiHluSa ruskega poslanika, odpraviti in nadome-stiti '/• drugiin, ki bode plesal, kakor bodo hoteli novi ministri, ki sopet stoje bolj pod anglezltem in av-strijskeiu ttplivnm. Kakor ko Blili, je za to spletko vedel tudi avjjtrijski poslanik 7Achy \\\ grof Amlrassy. IleC se je i/AT&ila po srefii in diplomati anglezki in morda tudi drngi so si zadovoljao inancali roko, CeS: „zdaj sino jo zasolili Rusu." — Ko bi bil pa sultan Abdul-A/iz iSe ui zivljt>nju, se je bilo bati, da Igna-tiev sopt.t prekri^a ves raCuu svojim nasprotnikom; zato pa je bilo silno potrebno, da si je Abdul-Medjid prerezal zile, ali da so mu to ljubav storili njegovi najpokorns'jSi sluzabniki in su2nji. Iz vsega se vidi, da anglezki in morda se kaki drugi politikarji v i)>.ie-nu civilizacije sicer grajajo v euomer je/.uite, pa da se oni prav za prav poslu2ujejo po moralnih prinei-pih zavrzljivib sredstev, da le pridejo do eilja. No, situvacija v ovijentn se je zbog tega polit. umorstva, ce se sine tako imenovati, dosti spremenila, tako saj raeunajo Itusiji nasprotoi diplonuiti. Oui menijo: Ruskega posredovanja, Gorfiakovovih reform ne bo tre-ba ve6, ker bo sultau Murad V. vse te refonne izve-dd u lastnega nagiba in bo na ta naCin odstrauil vsako. vtikanje tujih vlasti. Zelja ogrskili in ustavovernih polttikarjevje men-da tudi v soglasju s to politiko in Anglija si ptizade- LISTEK. Tugo xxxo r*. Traged^a v 5, dejanjih. Spisal J. J u r 6 i 6. l. »Slovenske knjiznice" zvezek nam je prinesel nov leposloven umotvor, JurCicevo tragedijo VT u g o-m e r." Iz dveh uzrokov se mi potrebnost zdi o tern najnovejsem literarnem delu slovenskem izpregovoiiti v teh novinab nekoliko besed. Najpreje tako rodovi-ten pisatelj kakor g. Jur&S, ki je slovensko slovstvo obogatil uie s toliko mno^ico izbornih novel in ro-mauov, v resuiei zasluzj, da se omikano slovensko obdnstvo zanimtje za vsako vecje litcrarno delo iz njegovega peresa; a drugid je sTugotaeri4 po svojem notranjem obsegu tako zauimiv, po svojej tehniki ta-tako dovrSeu in po svojem krepkem in jedcrnatem pesniskem jeziku tako izreden umotvor, da se ga mora prav iz vsega svojega srea in iz vse svoje duiSe veseliti vsak iz mej nas, koinur je kaj Mece na tern da se na§a literatura mno^i in razevita. 2. Od Karla Velikega do Henrika Leva, tedaj blizo 500 let so Nemci uuicevali, klali in morili Slovane, ki so prebivali mej Labo in Odro. nKakor pse pobij vse nevernike slovanske, ki ti p r i d 6 p r e d o & i!'' — je pisal enkrat cesar Oton I. iz Napolja. mejnemu grofu Geronu. In Geron in njegovi nashdniki so vestno izpoinjevali naroCilo v*»-likega nemSkega cesarja. S prt'tvezo, da bote Siriti sveto veto mej poganskimi poblabskimi Slovaui, so j pomikali nemSko mejo od rodu do rodu veduo dalje proti slovanskcmu vzhodu. Kr^anska ljubezen, Clo-vekoljubje, pravica in poStenje nijso bile tiste C«duo-sti, ki so voclile krsCanske Xemce v boj zoper neje-verue, Slovane. Gospodarju Ncmcu je bilo zoper slo-vanskega uekrsCenega psa vse dovoljeno. Kaj Cuda tedaj, C'e je krepki, jedini, brezobzirni, gospodarstva in plena ieljni Nemec na posted premagal in \mieil mebkega, v malih zadrugali 2iveLega, lehkovcrnega in miroljubiiega Slovaua. Delele, ki sedan danes jedro pruskej drzavi in nemskemu carstvu, so bile nekdaj slovanske! A u^e sto in sto let ondotnji narod nij vee slovansk narod, samo nekatera krajevua imena nas se spominjajo, da nekedaj so oudi prebivali slovauski rodovi. katere so Nemci ali s krvavim meCcm i 2e-lezno pestjo unieili ali pak potujcili. In v te krvavc in osodo polabskih Slovanov o-dloeilne boje, za kakib 936 let nazaj.je g. JuvLi6 po segel smclo roko ter o teh casih v })Tugomeru" se svojim ^enijalnim peresom narisal nam velicansko po-dobo iz togepolno zgodovine slovanske. 3-Povcst Jureieevej novej tragedyi je ob kratkem ta — le: Geron, ncmSki knez v polabskej krajini, katere- va, da bi za-njo pridtihila tudi Frauco/e in ItnHjune Situvacija bi bila po tent podobna onej leta 1851, ko se je pripravljala kriw«ka vojska. Kakor tistikrat ima tudi zdaj Avstiija veliko odva^aost in morda je odvin-na nje dobra alt slaba prihodnjost od tega, kako se bode odlo&la. Vse ka^e, da Nemika v tern slufiaju bode ostala na strain Ruske, kar vtegne upljivati tudi na Avstrijo, da ne bode sopet zavzela novantPga stalisca od leta IBH5, akopram bi bila v tern sluc'aju naravna po^lculiea niiiiisterska kriza. VprflUft so, kaj bo ltngfja zatela, kako bode postopala v ofiiglod no-vim dogodkom V Ilusija mora tako postopati, kakor jo pvimerno Cesti prve velevlasti in pa interesom sosed-nili Slovanov v Orijeutu; druga&t bi morala 2rtovatl za dolgo Lasa ves upljiv v Kvropi. Gotovo je, da bode to tudi storilain vpralanjo jo le to, kako in kedaj ? — Se nijso vdevlasti pripo-znnlo novega tiirskoga vladarja i» mogofie jo, da bode uLe to nraianje prouzro6ilo veliko nasprotja inoj velevlastinii. Zdaj pa je tudi pra&inje, fie bosto Srb-ska in Ruinuiiska pripoznali novega vladarja in U ne boste porabili prilike, da se popolnoma odpovesti turftki suzereuiteti, kar je Srbija u^e na pol storila s tern, da nij platfala letoAujega ttihuta, Ruskemu uplivu se je zabvaliti, da je Srbska vojska zd«j popolnoma prinravljena na rat in da stoj6 njej na celu skuSeni ruski generali in oftdrji; vidi se iz tega, da bode Ilusija ree naprej porinila po Srbiji, in fte nij uie mej Avstrijo in Rusijo dogovorjena razdelitev Tur-Ske, bode Rusija dosegla od velevlasti vsaj to, da i.>. ne mesajo v jutrove zadeve in da puste naravnimde-dMSem Tmike, naj zapode" Turdna, od kodar je pri* $q1. Ruski upliv je msiida tudi pomagal, da se je skiopila zveza mej fcemi dedid, ki so Srbska, Cruogo-ra, Riimunska in GrSka. Rusiji ne bode te^ko dosed to in tako povraitt kramarskemu John Boulu «a-uSnieo, katero je on domnevno zasolil Ignatievu. Kakor pa so eilji angleike politike popolnoma nemoral-ni, ker materijalno sebiCiu, prav tako so tudi sred-stva te politike ostudna in ono slepenjc s turSkim parlamentom, rrfoimami itd. je gol humbug, Tu-rek nij sposobeu vrediti na pravni podlugi svojo dr-zavo, saj to je se drugim tukozvauiin kuituruiin dr-^avam prav te^avno; turska ddava sloni na podlagi mu je njegov gosnodar cesar Oton 1, strogo narocil, da mora ukrotili ali pa unidti polabske Slovane, je bil tako Brecon, da je v malem boji ujel Tugouie-ra, najveljavneJBega, najhrabrejsega, in najrazumuej-Sega kneza Slovanskega. Dve leti ga drzi v lahkem zaporu, iz katerega mu na posleduide. Cesarja Otoha ta novica silno osupne, zatorej po§ljc Hildeberta, pr-vega biskupa nem^kega v Geronov ostrog, da bi poiz-vedel, zakaj Geron tako nevarnega sowa^nika, kakor je Tugomer, nij bolje strazii, ali ga nij krstil ali zakaj mu nij glave vzel. Geron cesarskemu slu kratko odgovarja; „Jaz sam sem Tugomeru priliko Uiti dal da sam nij zual o tern. Lokavo smo ga pripravljali tu. Nagorov kvivib poln je gel od tod. Koristil nam §e bode ter namere Podpiral na^e, ne vedo6 kedaj. Jas sem o tern poslusal moder svet Izvrstuega mo^a, ki je naseljen U^e mnogo.let v srediui mej Sloveni, Ter zna tarn narod in ljudi slovcnske, Katcri npajo mu kakor svojcu; Ime je znano, G r i p o zove se." In Geron je s tern pokazai, da nij samo hraber vojak, nego tudi zvit in prekaujem diiavnik. G r i p o, nemski naseljenec mej Sloveni in Geronov ogleduh si je znal svojim previduim vedeujem pridobiti mnogo prijatcljrv mej Sloveni. Tugomeru n. pr. je naivee Gripo pomogel, uaje useliz nemSkejece. To se ve", da vseje delal v porazumljenji z Gerououi, . ¦ # ^lotana in ta ne dopuSca evropske civilizaeije. — Na Balkanu je slovanski element erainentno kulturm element in zatorej ne bode nihce zaviral,daSlovam tam prevzamejo voditeljstvo. Danes torej ne more vet tn-umfirati anglezka nemoralna, kramarska pohtika, da-nes ima ruska yolitika za seboj evropske smipatye, ker je moralna in sloni na principih prava, naroduo-sti in svobode. Zatorej pa je tezko misliti, da bo Mn-rad s poraoejo intrig anglezkih odstranil nevihto, kate-ra preti TurSki. Saroo da bi tudi Avstrija pravo za-dela in postopala primemo svojim interesom, kajti Se en napaeen korak in nevarnost je najveca za njo, in tega se mi, kot odkriti patrijoti, naj bolj bojiwo. Dopisi. V Gorici, 8. junija. (Volitve v mestni zbor. — i Bazno.) Mtstne volitva so dovrSene; zmagala j*' v vseh razredih nkmte*A* stranka; a zmagala nij s kandidati svoje stranke, ampak postavila je v vseh razredih take kandidate, s katerimi morajo biti zado-vojjni drloina Nwnci, klerikalci iu deloma tudi vlada. Naj?ftinej$a bila je voliU-v v II razredu, kder je bil postavljen kot kandidat vladno-konservativne stranke tudi Slovenec dr. Tonkli. Vkljub terou, da so Ison-cevci posluzevali so eudnih sredstev in da so po mestu raznesli, da Tonkli ne prevzame kandidature in vkljub temu, da so bili volilni imcniki tako sestavljeni, kakor je hotel in Mel vodja Isonceveev, je vendar Tonkli dobil izdatno manjsino (od kak.h 360 glasov 110 do 112). Tndi v prvem razredu bi bil kak Slovenec dobil prav dosti glasov; pa vlada nij hotela vec me-sati se, ker je bila zadovoljna s kandidati nasprotne stranke, ki so vsi manj ali vec vladni. Sinejati smo se morali, ko je „Isonzo* pel sebi slavo, ces, da so slavno zmagali. Mi pa pravimo, da zmaga s popol-nem zitovanjem svojih principov, nij nobena zmaga, ampak znamnje propada, kajti gotovo je, da bode pro-padla zdaj zvonec noseca stranka, kakor hitro bode postavila pronousirane liberalne kandidate. Zahvaliti ima ta stranka svojo cudno zmago okolSSini, da je klerikalna stranka bila passivna in da je vlada morda premalo pazila na to, kako so sestavljeni imeniki. Nam je znano, da nekatere osobe vsako leto volijo v kakem drtigem razredu; predlansko leto volile so v III; lansko v I. in letos v II. razredu in vendar se nij pri teh osebah glede cenzure prav nic spremenilo. Na tak naein lebko vsakdo zmaga. Nepotreben pa je Isoncev napad na Slovence, ties', da so mestjani vse zile napeli iu vsi prisli na voliSce samo zarad tega, da ne pride Sloveuee v inestni zbor. S tern sopet kaze, da se Italijancici goriski straSno boje Slovencev. Slovenec na magistratu: Ha-nibal ante poitas. Ne boj se brate; pride cas, ko se bode zgodilo tudi to; pocasi, ali sigurno napredujejo Slovenci v Gorici. Da pa slovenski renegatje crtijo bolj Slovenca, nego Neinca, to je povscd znano, saj take ljudi vodi slepa strast in zali jih videti, da na-preduje reL, kateri so protinaravno obrnili hrbet. Ko-necuo eno prasanje: Kaj bi bilo z vami Italijanciei ko bi Slovenci povracali enako z enakeni? Slovenski 2»yi Vas vecinoma reds, Vi ste popolnoma odvisniod Slovenca in vendar ga tako sovraSite. Se li ne bojite, da se bo Slovenec zdrainil in z Vami postopal, kakor zaslu&te ? Slovenske narodujake caka vazua in teika naloga; treba je v prvi vrsti skrbeti za blagostan na-roda in za njega dusevni napredek, po tern se bode Slovene same vidimo po Tugotnerjevi vrnitvi iz robstva razcepljene in nejedine. Gercn ob meji pri-pravlja mocan ostrog, znamenje, da namevava spet kmalu planiti v Slovansko zemljo. Sloveuje sklicejo zbor, da bi se posvetovali, kaj jim je storiti. Jed-na stran — stari, izkuseoi neupogljivi M e s t i s 1 a y jej je voditelj — hoce vojno z Nemci. Mestislav Nemcem nicesa ne upa. „Pred leti od zahoda so pridrli Na nase meje in se usipali Z orozjem v roci v naso lepo zemljo, Slovenov podavili so brez cisla Unicili rodov premnogo nasih. Pozigali, pleaiti, silovali Device ter v zelezji odvajali Mladenice vjete in moz6, A t neinskej zemlji tlafiiti jih v suznje, V rob6tnike krvavo trapljene; In s tega slavno zdaj „ime slovensko," Ime cestitih slavnih naSih otcev U Nemcev hlapcevsko ime I Sloven — Ter suzenj isto znaci jim. In ti Sloven nesramni, rob in sluga, Ki nema§ nic ki-vi, obraza nifi, Ti pojdi Nemcem klanjat se. jaz net*— Tudi krscanstvo si je uze pridobilo prijateljev t slovenskih pokrajinah. KrScausk misijonar Zovolj je sam Sloven, a v Nemcih kr&en in vzrejen, je zdaj v svejem svetem ognji za krsfiansko vero ne ved6 samo slepo orodje, s katerim Nenci poganske Slovene razdvajajo. Zovolj se nam kaze samo navausenega lehko otresel svojih pijavk in sovraznikov. Le ener-zije, razne volje je treba. Nase politicno drnStvo ^Sloga" se mnozi; razun nekaterih po ^Sloveneu'1 zuanih intransigentov, popri-jeli so se ga Slovenci obeh poprej§njih strank. V krat-keni bodeobCni zbor .^Soce* in BGoricett, da sesklene razpust obeh diustev in morda prav tisti dan bo tudi obeni zbor BSloge* z jako zauimivem diievnem redora. Nadejati se je, da bode novo diu§tvo uspesno delalo, edbor naj bode marljiv, pa briga naj se ne za ljudi, kateri iscVjo prepi* a tout prix. Pred nekimi dnevi dez in zima, en par dnij si-m pa imamo v Gorici ve-liko vrocino; kakor smo uzeenkral rekli: iz ekstrema v ekstrem. ___________ IZ Godce, 3. junija. (Izv. ilop.) Konmj leto dug obstojeiv gojzilno diustvo za Kranj^ko in Pri moisko je pod pn>daedui»tvoni deielnega gojzdnega iiiiipektorja Salzer-ja zborovalo due 25, 2t> iu 27 maja v za ta naiin»n okinfanih prostorih goriSkega strelnega diustva (GAiwr S« hutzenverein). Akopratu jt; Jupiter pliivius naspvotoval tnuogolirojuej udelezitvej, zastopane so vendar le bile Soca in Sava, Kolpa in Reka, Kvar-nero iu isterski bivgovi, Trst in Dalmarija po 00 udih zgoraj inienovaui'ga drustva. Po pozdravu predsednikovem sledilo je porocilo dvustveuega odbom in razpravljanje ra/liriiili tock, med kojimi je uajbolj zauimivo bilo vprasaiije: ,.ua kak naciii bi se zamoglo dobro gozdiuusko in tehuic-no osobje vzgojitil. Pri tej razpravi je dniatvu skle-nilo proti sedaujemu sistemu kolikor mogoce idt-jo razsirjati, : w,Tude2 je gel, ter se jc obesil" i se sv. Luk. 10, 37: „Idi, pa ravno tako stori !rt Cuuturbabuntur Constantinopolitani Itummerabilibus sollicitudinibus. be bi pisal; a vidim, da obljubljena kratkost tega dopisa je precej doiga. Drugo pot kaj o Mav- ' hitijem, i tako naprej; kajti meseca junija vsacega leta se me loti bolezeu piburenja. I potcm urednikom ne dajein veC mini. Imejtc potrpeiij«»l Kn n»ven kmet. IZ Kopra, 6. junija 1876. (Izv. dop,), Vefi-krat sem se pogovarjal s priprostimi, kakor tudi z o» btazenimi kmeti o arenjskih zadevah. Govotfca je pri-§la tako dalefi, da smo zafeli nekoliko pretresavati ljudske ucitelje. Pa kako nezadovoljnost sem nalel mty njimi z ucitelji, knteri nijso z molni orglaujal Bada se iznebi soseska takega u^itelja, ako ga u/c ima; te ga pa nijma, ue bode glasovala za takega, ki ne zua orglati in, 6e uki glasujc, glasuje ne-kako nezadovoljno; kajti ona terdi, kar je istitta, da je nespametno, da je zraveu uCit. Se orglar, ker vso labko ucitelj sam opravi. luda tudi ucitelj, nijma toliko place, da bi zraven njo ie kaj ne potreboval. Za-kaj se torej veckrat sli&i, da se ucitelji preganjajo iz soseske y sosesko, je razvidno. So vc^krat tudi druge pomanjkljivosti, mvml kojih nij soseska zadovoljna z , uMtelji, a jaz z dezelaui terdim, da je glavna zgoraj | navedena. Pomislimo pa tudi malo na prihodnost. i Kedo bode otgljal v cerkvl, ko pomerjejo stari ovglar* ji ? Kaj bodemo nastopili mi na kor z goslaini.a 8me-sna prikazen! $e derMi Jill pravilno uiarsikedo ne zna. Da se kandidatje posebno pa Slovencf gosli no poprimejo, je ve6 tizrokov. Jaz ne zavrzem naukov paiuetnilt i skusenili ljudi, ki so mi veckrat rekli: „vsaka malenkost, ki se jo vmladosti naufis, ti bode koristila v starosti." Kaj pa mi bodo gosle v primeriz orglanjem koristile? Kaj bodeiu hodil igrat v gleda-lisca ali k svatovScinam 1 Pravil nam je g. vodja Rajakovid, da se gosli na pripravnici zaradi tega poduOuje, ker je lo2e I njimi otroke v petju uriti, kot z glasovirom. Jaz pa menim, da to nij pravi uzrok, kajti jaz poznain vefi uciteljev, kateri nijso violinisti iu vendar podu^ojejo otroke v petju s prav dobrim vspehom. Jaz se kot decko sem se vadil v petju pod vriim g. Hribarjem in razvidim, da tudi glasovir je sposoben za poduce-Canjevv petju. i5elim z vefiino dezelauov in kandidatov, da se vpelje na pripravnici zopet glasovir; s tem se zboljsa piihodnje uCiteljevo stanje in ljudstvo bode zadovolui§i. I Ako se moje in vec druzih 2elje vresnicijo, se J tudi ne bode vec toliko pisarilo o slabem petju v cerk-vah. be ne, pa bo petje Se slabSe. Od 18. pr. m. do 1. junija jc bii tu g. Klodic. V tem Lasu so se tudi razdelile Stipeudije izostalih kaudidatov. Pomagalo se je namieC onim, kateri so ubozni in dobro napredujooh Iu sicer. v I. slov. oddelku ednemu 40 gl. ednnemu 10 gl. — v II. slov. od. trem po 10 gl., ednemu 30 gl. — v III. slov. od. ednemu 10 gl., eduemu 20 gl. — v I. ital. odel. ednemu 30 gl. — II. ital. odd. dvema po 10 gl. eduemu 45 gl. —v III. ital. od. ednemu 20 11.— v IV. ital. odd. j trem po 20 gl.— v I. ilir. odd. ednemu 30 gl. | V IV. slov. oddelku nij dobil nobeden podpore. I Letos sta iz pripravuice poterjena dva za vojake. [ Eden je po rodu Slovenec, rfrugi Purlaa. Trosila stu, da bi se jima dovolilo udei< ,:-.i se vaj le o poeitni-cah. Bog pomozi! -_^_— Politifini pregled. V Gorki, 8. junija 1876. Delegacy e so sreciio koncale ; ustavoverci so s konea, zugali, da bodo brisali; naposled pa so vendar dovolili vse, kakor je tirjalo mini-sterstvo. Za to pa je pohvalil gospode delegate grof Andrassy. Orof Coronini je tudi govoril proti Telikim stroskom za vojsko. Pri sklepu delegacy je predsednik Recbbauer mej drugem prito^il se, da velike armade so preveliko breme za posestnika in obrtnika in torej skodujejo na-predku driav> pusebno pa naSe. Vojni minister Koller se je odpovedal po §e le kratkem poslo-vanji; namesto njega postal je vojni minister fral. Benedek, ker Mollinari nij hotel sprejeti te stopinje. Ker je umrl najboljsi avstrijski general fzm. John, ki je bii dusa zmage pri Custozzi, so zdaj vladni krogi v veliki zadregi, katerega geuerala bi postavili na njegovo mesto kot na-celnika generalnega §taba. Ogri bi radi na to mesto spravili kacega Ogra, ustavoverci pa Kuhna, pa najbrLe postane kak drugi, Avstrija ima uesreco s6 svojimi generali; v tako vainemdasu umrl ji je najboljsi general. V Pragi je bila volitev Supana, izvoQen je Zeitdammer, vrli ieski narodnjak in urednik Pokroka. Ustavoverni listi svetujejo Ccsarju, da bi ga no potrdil. V ogrskl delegaciji je Hrvat KukuljeviC vendar povzdignil svoj glas za svobodo Slovanov na jugu in proti pulitiki takozvanega „ status quo amelior6B. V ogiskem diiavnum /.bora pa jc poslanec I-rany iuterpelioval, 6e bode Avstrija po spre-membi v Carigradu §e dr^ala se sklepov Bero-linskih: Tiuza obljubil je odgovora. Ogri hofiejo po vsej sili zvezo s Turkom. V ogrskcm par-I lumentu se bode sopet sklepala postava proti j oderuhom, kakorSne bi liilo movda potreba tudi nam. Kuslri, nomski in avstrijski ccsar go bodo te dni sesli v Kiiiku, da se pogovorijo ob ori-I jentalnih zadevah, GorLakov in Bismark bosta tudi tarn, im»j tem ko Andrassy nij povabljon k tcj novi gotovo iiujvn^iioji konterenci. (irorfiakov so j« nckda izruzil, da ungleike intrlgc no bodo motile treh zvezanih volevlasti, katere bodo vkljub teinu izpeljale sklepe berolinske, l^rancija hoce nekda mocno mesati se v orijentalno zudeve, pa ne v Ilusiji nasprotnem, ampak v posredovalncm zmislu: ona bode nam-rcc priporocnla Turs^ki, da se vda tirjatvam 8 volevlasti. Anglcgka ima mofno floto blizo Ca-rigrada; Italija tudi oborozuje v Beuctkah vse vece ladije, dajihposljeza Angle^kimi; Se trhla bpanija se nekaj koraci se svojimi ladjami. V Bcnetkah je ljudstvo demonstriralo proti oboro-^enju, ker tamosnjim Italijanom ne dopada to vtikanje v jutrove zadeve. Pa6 pa so za An-gle&ko politiko zraven Madjarov navduSeni tudi nasi Italijancic-i, kajti „Isonzott mogo6uo pise: „Vse rajSi, nego Rusia. Gor\h\. Srecen posestuik v svobodni drzavi! Postonjsko jamo jo obiskalo za bfciki*tui po-rodeljek kacib 7000 ljudij, mej njiuii voeina Slown-cev, kateri pawsod toiijo, da Pittui.jfcMije so budi nemskntarji in da sramuto delajo Slowiuem v prifo tujib narodov, Xadcjamo se kacega dopisa v tej /a-devi. Dobroznani pisatejj, prof. J, Jesenko dal je zopet eno knjigo na svetlo *Mali obeni zemljepis.* Bj nam menda treba oblirao pisati o tej knjigi, vsaj ie uze vsakemn znana Jesenkova temeljitost in spret-nost. Naj bode toraj vsem toplo priporocena liftia knjiga, posebuo pa naiteljskim kaudiclatom in Studen-tom nupi razredov srednjih §ol, kterim bode poleg nemske Solske knjige jako ustrezala.— 2a I*avriSev spominek so nadalje darovali: G. Godina-Verdeljsiri 10 g!.— G. N. V. v S. 40 kr. — Prenesek izSt. 21. gl. 641.80 Skupaj 652 gl. 20 kr, .,.,.., Prosimo g. rodoljube, da §e nadalje nabirajo da-rove m ta spominek, vsaka vas bi morala saj neko-Hko spominjati se z darovi na woza, ki je tako iskre-no ljubil svoj slovenski narod. Za Hergovce in Bosnjake daroval je g. Jone Jo^ef, vikar v rit. Martinu 1 gl—od poprej 5 gld.; skupaj torej 6 gld. katero svoto odposljemo denes. Porotna sodnija je obsodila neko Marijo Bla-zie iz Fare zarad detomora na 6 let jeee. Zatozen je bil tudi nek Tisiutin, s katcrim je iraela detomo-rilka otroka, da jo je on k temu zapeljal.— Porotni-ki so glasovali potrdivno, a sodniki so spoznali, da porotniki so se zinotili glede glavuega dogodka in da zatorej se odlozi obravnava proti Visiutinu doprihod-nje sesije pied druge nove porotuike. To je prvi tak skfaj v Gorici. Iz Sezane se nam pi§e: Kakor znar.o hodi mnogo Trzacanov in ljudij od drngod vtako nt-deljo s parobrodoin v Koper (Kapodistro) razvesljevat se. Tudi meue, iz Sezane v Tist pri§ed§ega, nagnili so nekoji prijatelji do tegaT da sem §el v Koper, kjer se dobi ba-je izvrstna postrezba v gostilnicah „Alia citta di Trieste" in pri sRadeckeHr blizu poste. Ustavil sem se z mr.ogimi gospodi pri slednjid imenovanej gostilni. Kako Rizvrstno" postrezbo najde tu prijazni potovalect Jitz jo gotovo gorko priporocam vsem onim, ki kak izlet naredijo nella Bbellissima" Capodistria! Preden prineso onde juhe na mizo, treba eakati gotovo l/2-3/^ nre, za vsako naslednjo jed mora§ pa eakati prijazni potovalec sigurno 20 minut. Jedi so pa takeT da se cioveku zde skoro, kaior bi Slovenee dejal: gnjusne. Da je cena jedem po ftdovske Bnizka,a nij mi treba omenjati. Zares je prav zavidati koperskim kandida-tom, da 2ive s ^polnimP mosnjami denara v tako „le-pemtt mestici, kjer se tako »po ceni" in dobro 2ivi! ___________ Breier. Tudi v Gorici je po gostilnah. Tslika draginja. Uredn. Zopet nesrefce. Pre§ti teden peljali so nek-teri mozje nekaj polovnjakov vina iz Smarij dol v Rihenberk, Ya potu jel je lezti en polovnjak iz voza, jeden spremljevalec koj priskoCi, da bi sod na vozu pridr^al a ubozec zgrudil se je kmalo na tla. Imel je namrefi v 2epu odprt nozr sodova teza pognala nm ga je v trebub. ter mn trebub v dolgosti cele pedi preparaia. Po nialo mtnutah izdihnil je svojo duso. Druga nesreca pak pripetila se je tnkaj v Gorici pri zidanji jedne hise v ulici mestnega vrta. Jeden de-lavec nesel je po lestvicalj „mavtoB vdrugo nastropje prilezel je bil uze skoraj do vrha, a v tem trenutku izpodrsne se mu in reveZ pade tako nesreeno na tla, da koj mrtev oblezi. Ranjki bil je oee lesterih otrok. Odbor Slavcev bode imel sejo v pondeljek, dne 19. t. m. Na dnevnem redu so sledeCe toCke. Ra- Cttn in proracun; priprave za koncert due 24, avgu-sta in za obSni zbor, ki bode istega dne, in nasveti pozameznih odboniikov. Pevsko drustvo ttSlavcev.K Prihodnji po-nedeljek? t. j. 12. junija bode ob 1 uri popoludne se-Ja ^Slavgevegst1* odbora. Obi-avuavalo se bode: 1. slovesnost v Solkaan; 1. koncert v Gorici 24 avgu-sta t. I.; 3. potrebne priprave za oMni zbor; 4. ra-^uii in promfiun; 5. posamezni nasveti. Vse p. n. gg. odbornike pevskega drustva BSlavecB prav nljudno vabi k seji in jib prosi. da bi potirjali zastanke, da bo mogoce sestaviti lacuu. Predsednik. V Psreseijah. pri Komnn Imde narodne zabava na nnn'tjio, za to pripravljenoj murvi (Moms alba), pod mnrvo i. t. d.. kamor nljudno vabi. J. F. Obcui zbor baxike Slovenije bil je diiiv r». junija v Ljubljani. — Iz porotila bankitiedirekcije ruzvidimo, da je bila preteklo let»» sopet zguba. — Mi liutS'iuo danes s<» ^ovnriti obsirnrjse « U\) banki, priluaiiinu) m to za kesnejo. — Pogrcb Palackega je bil vi-Iifasti'iu **> lepsi iM'tf* Deaivuv. dasiravno ^a iiij.>o aran/irali ititni>ti-i in par'arneuti, dnigi vladni organi. Za po^rtMimn je ^Io do Kariina ivz «IO,()00 fjtiili in -riva truplo Palaekega. kakib 500 kotij. — Tu je r^-sistj'uo vclikansko in kaz*s da fVhi zuajo h'Aiti svojf m.'^e. - - Dasiravno je bil Palaeky protcstant, se jf* katuliska (i;iIiov:Mvina udflczija pogreba v veliknn Str-vilu in *ii!;i kardinal knez SvarzeMbcrg j<* obi>kal ze-ta ranjkegn, dr. I*ig»*r-ja, da mu izreC'e globo-co sofiitje. — V Pragi so zvoidli wsi zvonovi kat. terkva in povsod kder je sprevod memo Se!. zvonifo je in eakala je diihovgcina. — Lep izgled tolerance in narodnjastva to! — Natanjcni popis sprevoda v mnogih listib nam kaze, da se kralji in cesarji nijsoimeli tak«b sprevo-dov, kakor ranjki Palacky in vse to napravilo je iesko ljudstvo radovoljno. Narod tak pac ne more pro-pasti. — J. Godina nam je poslal te dni 25 f. in sicer 15 f. v podporo pevskemu druStvu „Slavec,w 10 f. pa za dr. Lavricev spominek, — Vse hvale vredno je to I liko; vzroki pak so strast i castilakomnost, ker vsak-do bi rad bil 2upan ali §e kaj druzega, (5eravno nij sposoben za to. Ko bi le malo spo§tovanja in Iju-bezni mej seboj imeli in le nekoliko volje do napred-ka v du§evnem, materjalnem in narodnem oziru, kakor pravi kristijani in Slovani, gotovo bi bilo mnogo boljse v soseski, pa vsega toga zaliboze pomanjkuje. Vsaka glava ima svojo pamet, rekel je Banjgkar, ko je akapus" pogrici zvrnil in je vsaka glava po svojej poti tekla.— V Ravnici. 22. maja 1876. ____________ Andrej Filipic. Ker se sumuici, da sem jaz tisti „prijatelj le-pega petja4 kateri je v 21. stevilki Sow, g. Buncu odkritotird'iio povedal, da mu njegovo petje nikakor ne dopada in mi je na tem i\-s veliko lezece, da bi me ne gosp. Burn; btcz vsakega uzroka po strain gledal, pri^iljen sem Vas dobri gusp. ureduik naprositi — da mi v Vasem cenjenem listu javno pritrdite, kajesum-uieenje popolnoiua uuopraviceuu — da bi l>il je/ t>ai dopLsnik. Moiasn pa reft, da y\/. oui'ga, kar je dopi.suik porucalfS tent nikakor oni'tati uoeein niti uiorem ne, ker ra/nier ne poznam. Z najodnenej.sini stovanj-iin zuuinvuiu su Vam vdani JANKO KOCKVAK. V Komnu -l. junija lsl\>. Poslanice. Kij me volja dopisniku „vefi obCinaijevifc iz Rav-nice mnogo odguvarjati, a samo to mu mtram ocita-ti, da (5e u2e pravi, da nij nolei stareSina kriv, ako nisem ve6 ud krajn. solsk. sveta, ampak postava, za-kaj nij tudi omenil, da je moja volitev zarad tega bila neveljavna, ker mi moj §e zdravi o& nij izrocil svojega posestva. Kar je dopisnik K. pravieoljub v stev. 17. „Soee" o staresiui J. P., novemu udu kr. sol. sveta, povedal, da mu nainrec nisem priljubljen, je gola rcsnica.— Zakaj da mu nisem vsee, tega pac jaz nev6m. Sicer se vsem-onim, kateri so me ob svo-jem casu v kr. s>l. svet. volili, presreno zabvaljujira in tudi sedanjim volilcem in dopisnikom ^Soce14 se zahvaljujem, da so me oprostili tega tezavnega posla, in jim javim: da mcjar volja je bila uze popreje iz kr. §ol. sveta izstopiti, ako bi bilo mogofie; ko bi bil se-daj zopet voljeu, prosil bi bil za oprostitev; s tem da me uijso vec volili, prihranili so si sebi in drugim situosti, meni po so jako ustregli, ker je vestno spol-novanje tacih dolzuostij za kmetica vendarle nekaj tezavnega. Da pa v nasej obcini vlada needinost mej Ijud-mi, temu so vsi ob»ninarji krivi, skoraj vsakter neko- Maznunjam p. n. t'abrikantom usenj in strojaijeni, da sem zacel na svoj ra-cun s creslom v St. Vidu nad Vipavo kup^cvati, ter da i§dem za to podvzctje dru/Jiika (kompanjona). Ob enem naznanjam, da sem pri-pravljen tudi za druge trgovinska oprav-niStva in komisjone prevzeumti. Anton Ursid ud. v St. Vidu nad Vipavo. Oziianilo. Med Dr. Kersovani preselil se je v rastel v Fitz-ovo hiso, st. 461 in bode, kakor dozdaj, zdravil na svoj em domu vsaki dun. !!Od lefa 1767!! Svetiaja za napredek | Svetinja za zasluge ALBERT SAM ASS A ¦9 c. kr. dvorzii zvonar izdeljavec strojev in raznoterega orodja pri gaienju ogna v Ljubljani, yriporota p. «. cerkmiim predstojmkom in obiinskim zmtopom: Vbrana xvoriila. z vso potrebseino; kakor jarmi? ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teze, zamore en moz zvo-niti; dalje priporoea vse vrste brizgalnic, orodja za gasenje, vodnjaker eerkvene svecnike iz me-denine, ventile. sravbe itd. itd. Obcinam in gasiinlm drustvom, da si zvonove in gasilno orodje lahko omislijo, _______ privcHm placevanje v obrokih. ________________ Diploma pripoznanja Diploma pripoznanja !!14 svetfinj!! Lastauk, izdavatelj in wrednik; VIKTOR DOLMEC. — Tiskar: MAILING v Gorici.