Polini urad 9321 Celovec — Verlagspostamt 9021 Klagcnturt Izhaja v Celovcu — Erschelnungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XXI. Celovec, petek, 27. maj 1966 Štev. 21 (1252) Za normalizacijo razmer v Evropi je sovjetska vlada izdelala poseben program osmih točk r \ Vprašanje koroških Slovencev predmet interpelacije v parlamentu Odkar so se odnosi med Vzhodom in Zahodom nekoliko izboljšali, se od časa do časa pojavijo tudi glasovi, da bo treba misliti na normalizacijo razmer v Evropi. Mimo vseh drugih nerešenih problemov današnjega sveta nedvomno zavzema važno mesto v mednarodni politiki vprašanje Evrope, ki še vedno trpi na posledicah druge svetovne vojne — ne na gospodarskem področju, pač pa na področju važnih političnih odločitev. Gotovo bi bila ta vprašanja lahko že davno rešena, če bi se zahodnoevropske države skupaj z Ameriko končno sprijaznile s spremembami, ki jih je Evropi narekovala zadnja vojna. Toda ravno takemu priznanju dejanskih razmer se Zahod vedno spet upira in tako zavlačuje rešitev vprašanj, ki v sedanjem negotovem stanju predstavljajo stalno ogrožen je varnosti v Evropi. Pred dvema mesecema je napravila tudi Zahodna Nemčija korak, ki naj Ibi po njenem mnenju pomenil pobudo za normalizacijo razmer v Evropi. Na vse države, s katerimi vzdržuje diplomatske stike, je zahodnonemška vlada naslovila posebno poslanico, v kateri je obrazložila svoje stališče k posameznim vprašanjem. Vendar pa je pri tem spet zapadla v svojo staro napako, da je namreč upoštevala le svoje lastne koristi, ne da bi vsaj skušala razumeti tudi zahteve in poglede drugih držav. Temu primerni so seveda tudi odzivi na njeno pobudo. Kot odgovor na poslanico Zahodne Nemčije je preljšnji teden tudi sovjetska vlada objavila poseben program, ki obseya naslednjih osem točk za -normalizacijo razmer v Evropi: nje števila oboroženih sil. Prav tako podpira poljske predloge za določitev neatomskega področja v srednji Evropi in vse druge pobude o vprašanjih evropske varnosti, ki so jih sprejele evropske socialistične države. • Razvijanje miroljubne politike, gospodarskega, znanstvenega, tehničnega -in kulturnega sodelovanja med vzhodnimi in zahodnimi državami Evrope ter konec hladne vojne in njenih posledic. • Na konferenci evropskih držav naj bi razpravljali o predlogih socialističnih in drugih evropskih držav glede evropske varnosti. • Okrepitev Združenih narodov kot orodja za ohranitev mednarodnega miru in mednarodne varnosti. Sovjetska vlada ceni izjavo V-zhoa-ne Nemčije, da je pripravljena spre- jeti vse obveznosti ter spoštovati vse smotre in načela listine OZN. V primeru, da 'bi Zahodna Nemčija zahtevala vstop v OZN, bo Sovjetska zveza s svoje strani zahtevala, naj bosta obe nemški državi sprejeti v -to organizacijo. ® Sovjetska zveza je prepričana, da je potrebna mirna rešitev nemškega vprašanja ob upoštevanju sedanjega stanja v Evropi. Z mirnim sporazumom o Nemčiji v okviru sistema evropske varnosti bi lahko uredili tudi vprašanje zahodnega Berlina, ki je neodvisna politična enota. V uvodu svoje note pa sovjetska vlada ostro zavrača izjave zahod-nonemške vlade o želji po miru in odnosih dobrega sosedstva z drugimi državami. Navaja konkretne primere o poživljanju militarizma in revanšizma v Zahodni Nemčiji in ugotavlja, da je Zahodna Nemčija edina evropska država, ki postavlja ozemeljske zahteve do drugih držav. Ko navaja žrtve, ki so jih v minuli vojni doprinesle zlasti Češkoslovaška, Francija, Jugoslavija, Poljska in Sovjetska zveza, sovjetska nota poudarja, da sprememb, ‘ki so se zgodile po vojni, ni mogoče izbrisati m zato tudi ni možno enostavno zahtevan povratka k razmeram pred vojno. Protiljudski režim v Vietnamu se drži na oblasti le s pomočjo Amerike • Takojšnja sklenitev pogodbe proti ši-rjenju jedrskega orožja, ki bi izključila vsako možnost širjenja lega orožja na druge države. Pogodba bi morala tudi prepovedati uporabo jedrskega orožja proti nejedrskim državam oziroma državam, ki nimajo jedrskega orožja na svojem ozemlju. ® Odprava vojaških oporišč na tujih ozemljih 'in umik čet. Tak sporazum je še posebne važnosti za tiste države, na -katerih ozemlju je jedrsko orožje in med katere torej spada tudi Zahodna Nemčija. ® Razpustitev vojaških blokov vključno Atlantskega in Varšavskega pakta. Sovjetska zveza je pripravljena sodelovati pri uresničenju vsakega sistema, ki naj zagotovi dejonsko -jamstvo za varnost evropskih držav. • Sovjetska zveza podpira predloge Vzhodne Nemčije, naj bi se obe nemški državi odrekli jedrskemu orožju ter ukrepe za zma-njša- Amerika -prihaja s svojo vietnamsko politiko v čedalje breziz/gled--nejši položaj, -hkrati pa vsak -nadaljnji dan vietnamske vojne vedno bolj razkriva resnično ozadje ameriške intervencije v tej deželi. 2e davno je namreč postalo jasno, da Was-hing-tonu ne gre za obrambo svobode in demokracije v Vietnamu, marveč za zavarovanje svoji-h lastnih koristi. Vendar so se ameriški krogi v začetku še lahko sklicevali -na to, da branijo južnovietnamsko ljudstvo pred »komunističnim« narodnoosvobodilnim -gibanjem. V zadnjem času pa se je izkazalo, da velika večina južno-vietnamskega prebivalstva svojega »sovražnika« niti ne vidi v osvobodilnem giba-nju, marveč v sedanjem sajgonskem režimu, ki se drži na oblasti le s pomočjo Amerike. Če je med vietnam-skim ljudstvom kdo resnično za-sovražen, potem je to general Ky s svojo vojaško vlado. Sirom dežele se množijo primeri od- kritega upora temu režimu. Kljub temu pa je general Ky slej ko prej deležen podpore Amerike, katera zaradi tega ved-no -bolj -zgublja ugled tudi pri tistem delu južinovietnam-skega ljudstva, ki je v ameriških vojakih doslej še videl svoje prijatelje in zaveznike. Torej ni čud-no, da se upor južnovietnamskega prebivalstva, ki je doslej veljal le protiljud--s-kemu režimu v Sajgonu, zdaj usmerja tudi proti ameriškim vojaškim silam v deželi. To -bridko resnico je morala Amerika 9poznati tudi minuli teden, ko je prišlo do -ponovnega merjenja sil med sajgonsko vlado ter budističnimi uporniki. 'Sprva je bil upor več ali manj omejen le na mesto Da Nang i-n naperjen proti Kyjevi vladi v Sajgonu. -Ko pa so vladni oddelki upor krvavo zatrli i-n nasprotnike vlade prisilili k predaji, se je sovraštvo ljudstva usmerilo tudi proti ameriškim vojakom, katere -so uiporni-ki zaman prosili za podporo v boju proti Kyju i-n -njegovemu protiljudskemu režimu. Posebno v Sajgonu je prišlo do odkritih protiameriških izpadov, med katerimi so zažgali več vojaških vozil ter grozili »Smrt Američanom!«. Ob teh dogodkih se mednarodna javnost pač upravičeno vprašuje, kako dolgo bodo washi-n-gtonski krogi lahko še varali sebe in druge z zagotovilom, da v Vietnamu branijo koristi -tamkajšnjega ljudstva. Prebivalstvo Južnega Vietnama je namreč dovolj jasno in prepričljivo pokazalo, da zna in -hoče svoje interese braniti -samo, ko se ni -uprlo le osovraženemu režimu v Sajgonu, marveč je napovedalo boj tudi ameriškim »prijateljem«. Klju-b temu pa ameriški predsednik Johnson igrazi dalje: »Če vladi Amerike ne bo uspelo ustaviti sedanjega komunističnega napada v Vietnamu, bo prav -gotovo prišlo v Aziji -do spopada, ki -bo obsežnejši in ki bo povzročil še večje Število človeških -žrtev — več sto tisoč in morda tudi več milijonov.« Tradicionalni „Dan mladosti“ ob rojstnem dnevu predsednika Tita Po vsej Jugoslaviji so v sredo obhajali tradicionalni „Dan mladosti”, ki ga vsako leto priredijo za rojstni dan predsednika republike Josipa Broza THa. V vseh večjih mestih in krajih posameznih republik so bile za ta dan velike kulturno-prosvetne in iportne prireditve, pri katerih so poleg mladine sodelovale tudi razne množične organizacije, delovni kolektivi in vojska. Osrednja proslava je bila v Beogradu, kjer je bila predsedniku Titu predana štafetna palica s pozdravi in čestitkami jugoslovanskih narodov. Že v zadnjih tednih, ko je štafeta potovala širom po državi, so bile na njeni poti povsod velike manifestacije, kjer je prebivalstvo izpričalo ljubezen in vdanost predsedniku, pod katerega vodstvom so se narodi Jugoslavije med zadnjo vojno junaško bojevali proti fašističnim okupatorjem in si leta 1945 priborili svobodo domovine. Letošnji Dan mladosti je bil v znamenju 25-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, ki so zato s posebnim zanosom obujali spomine na slavno dobo narodnoosvobodilne borbe, katera je neločljivo povezana z življenjem in delom predsednika Tita, ki je bil ob svojem 74. rojstnem dnevu deležen prisrčnih čestitk vsega prebivalstva Jugoslavije. Ko je proračunski odbor avstrijskega parlamenta v ponedeljek obravnaval postavke državnega proračuna, ki se nanašajo na zunanje ministrstvo, je koroški socialistični poslanec Leo Lu k a s zavzel stališče tudi do manjšinskega problema. Ugotovil je, da koroški Slovenci zelo pogosto opozarjajo na nerešena vprašanja državne pogodbe ter ministra vprašal, katere obveznosti državne pogodbe z oziram na Slovence še niso bile izpolnjene. Kakšen odgovor je minister dal na to vprašanje, sicer ni znano, pač pa je prišla manjšinska problematika s tem tudi v parlament, ki je zdaj obveščen, da Avstrija še nikakor ni izpolnila vseh obveznosti, katere je v državni pogodbi prevzela do svojih manjšin. Kakor smo v našem listu že poročali, sta obe osrednji organizaciji koroških Slovencev pred nedavnim naslovili posebno vlogo tudi na zvezno vlado in jo opozorili, da so ostala nerešena še mnoga vprašanja, ki zadevajo bistvena življenjska področja slovenske narodne skupine na Koroškem. Zato sta predlagali, naj bi se spet obnovili in nadaljevali pogovori med predstavniki vlade ter zastopniki manjšine, ker se je reševanje manjšinskih vprašanj v sodelovanju s prizadeto manjšino že v preteklosti izkazalo za pravilno. Po sedanji interpelaciji v parlamentu pričakujemo, da se bo tudi to vprašanje končno premaknilo z mrtve točke. V____________________________________________________________________________ OVP je začela V zadnjih dneh se je v parlamentu na -Dunaju odvijala živahna razprava o posameznih osnutkih, ki jih je predložila OV-P-jevska vlada. Pri tem je prišlo prvič tudi do ostrejšega spopada med vladno stra-nko in opozicijo. Na torkovem zasedanju je šlo predvsem za zakon o podražitvi mineralnih olj s 1. junijem tega -leta. OVP-jevska vlada je to podražitev utemeljevala s -tem, da zahteva izgradnja cestnega omrežja vedno več denarja. Toda s svojim argumentiranjem je naletela v parlamentu na oster odpor pri obeh opozicijskih strankah, katerih poslanci so v -svojih izvajanjih nakazali nevarnost, da bo podražitev mineralnih olj, povezana z že napovedanim zvišanjem tarif pri železnici i-n avtobusih, sprožila nov val splošnega naraščanja cen. Pri tem so zlasti socialistični govorniki opozorili na dvoličnost OVP, ki je pred volitvami zagotavljala, da se ho upr- s podražitvami la vsaki podražitvi, zdaj, ko ima večino v parlamentu in sama sestavlja vlado, 'pa je njena prva skrb, da -prelomi obljube, -da-ne pred volitvami. Do podobnih očitkov je prišlo tudi v sredo, ko je parlament razpravljal o zakonu glede nove razdelitve -pristojnosti v vladi. Pred volitvami je DVP obljubljala, da hoče državno upravo poenostaviti in /poceniti, z zakonom, ki ga je zdaj predložila parlamentu, pa pristojnosti -posameznih ministrstev ne bodo samo še bolj prepletene, marveč -se bo povečalo tudi število vladnih članov, kar bo imelo za -posledico nadaljnjo podražitev državne u-prave. Dobro -utemeljeni argumenti opozicije so pri OVP naleteli na gluha ušesa. Zakoni so bili sprejeti proti glasovom SPO in FPO in tako je OVP stopila na pot splošnega podra-ževanja, za katero pa bo -morala tudi sama nositi odgovornost. Tudi Slovenci v Italiji imajo svoje skrbi na šolskem področju Eno izmed osrednjih vprašanj, za katerega rešitev se Slovenci v Italiji v zadnjih letih posebno potegujejo, je problem manjšinskega Strokovnega šolstva. Z nedavno šolsko reformo v Italiji so bile namreč odpravljene -razne vrste nižjih srednjih šol, med njimi tudi nižje strokovne šole, ki jih 'je zamenjala enotna nižja srednja šola. Ta reforma je seveda zajela tudi šole, ki jih imajo Slovenci na Tržaškem in Goriškem. Vrzel, ki je zaradi tega nastala, pomeni zelo občutno oviro za nadaljnje spapol-njevanje in -izobraževanje mladega slovenskega naraščaja. Slovenski dijak, ki konča nižjo srednjo šolo, nima druge izbire, kot da nadaljuje šolanje na klasičnih ali realnih višjih srednjih šolah, ki pa so več ali manj le pripravne za študij na univerzah. -Če pa se hoče posvetiti strokovnemu poklicu, se mora vpisati v strokovno šolo, katere pa so vse le z italijanskim učnim jezikom. Na fa važni nerešeni problem manjšinskega šolstva so osrednje organizacije Slovencev v Italiji opozorile pristojne oblasti že pred dve- ma letoma. V Gorici so Slovenci zaprosili občino za ustanovitev slovenske trgovinske šole že ob koncu leta 1964 ter sta njihovo prošnjo podprla tudi občinski svet in pokrajinski konzorcij za strokovno šolstvo. 'Podobno 'je bilo v Trstu, kjer je Slovenska kulturno-gospodarska zveza prav tako sprožila pri mestni občini predlog za ustanovitev dveh slovenskih šo-l. Tudi ta predlog je bil deležen podpore občinskega odbora. Kljub temu -pa je vprašanje nerešeno. V kratkem bodo dijaki slovenskih šol končali letošnje šolsko leto in mnogi -izmed učencev nižjih srednjih šol, ki bi se radi strokovno usposobili, te možnosti v materinem jeziku ne bodo imeli, ker vprašanje manjšinskih strokovnih šol še vedno čaka rešitve. Kako važna je tozadevna zahteva slovenske manjšine, kaže dejstvo, da bodo nižjo srednjo šolo letos končali 204 slovenski dijcfki, od katerih pa se jih le 12 namerava vpisati v višjo srednjo šolo, medtem ko se jih je 57 prijavilo za vpis v strokovno šolo — katere pa Slovenci v Italiji nimajo. ra a is * m * »* a>exvryn>o*> AVSTRIJSKA ZVEZA OBČIN SE PRITOŽUJE: Nova vlada hoče občine obubožati in izgladovati Kongres Avstrijske zveze občin, ki je bil v soboto v Železnem no Gradiščanskem, je dokaj ostro nastopil proti zvezni vladi, ki hoče izdatke državnega proračuna omejiti predvsem pri postavkah, ki naj bi priile v prid občinam in izpolnjevanju njihovih nalog. Kongres, na katerem je blizu 1000 delegatov zastopalo okoli 4000 avstrijskih občin, je ugotovil, da občine v danih pogojih niso v stanju, da bi izpolnjevale svoje naloge na področju ureditve in vzdrževanja občinskih cest. Občine tudi ne morejo zadostiti zahtevam, ki jim jih nalagajo novi šolski zakoni, prav tako pa ne morejo več vzdrževati občinskih bolnišnic. Spričo naraščajoče motorizacije sta ureditev in vzdrževanje občinskih cest najtežje in najbolj pereče vprašanje občin. Od celotnega javnega cestnega omrežja v državi odpadeta namreč dve tretjini na občinske V začaranen krogu Ko se je nova vlada predstavila parlamentu, je njen kancler dr. Klaus postavil pospeševanje gospodarske rasti in stabilizacije kupne moči šilinga kot bistveni gospodarski vprašanji, ki jih hoče vlada rešiti v prid vseh Avstrijcev. Obe vprašanji je v tem duhu vendar mogoče rešiti le po poti umiritve razvoja na področju cen in zaslužkov. Umiritev tega razvoja je toliko bolj potrebna, ker ® je v zadnjih letih gospodarska rast pričela vedno bolj občutno popuščati in ker • so pričele cene vse nagleje uhajati zaslužkom, vse pa nikakor ne zgolj na račun lanske slabe letine, marveč na račun splošne težnje po kopičenju dobičkov, ki se je pričela vse močneje uveljavljati v industriji in trgovini, ki svoje dobičke odvajata v skrite naložbe, katerih država ne more kontrolirati. Leto 1966 se je na eni strani pričelo z napovedjo, da bo gospodarska rast letos le še za J °/o večja, kot je bila lani, ko je v primerjavi z letom 1964 znašala še 6°Jo. Leto 1966 pa se je pričelo tudi s pričakovanjem novih zahtev po zvišanju zaslužkov, ker je zaradi lanskih podražitev kupna moč šilinga ostala za predhodnimi zvišanji zaslužkov. To pričakovanje se je medtem uresničilo in pred vlado ležijo zahteve po zvišanju zaslužkov okroglo enega milijona delojemalcev. Nova vlada, za katere politiko je docela odgovorna OVP, ni stopila na pot umiritve razvoja na področju cen in zaslužkov. Namesto da bi s svojimi ukrepi pospešila gospodarsko rast in stabilizirala kupno moč šilinga, je že takoj po svojem nastopu v letošnji proračun vnesla podražitev mineralnih olj ter podražitev železnice in tarif v potniškem prometu pošte. Istočasno pa je napovedala tudi podražitev kruha in mleka, medtem ko na cene mesa itak nima ali noče več imeti nobenega vpliva. Taki ukrepi ne morejo umiriti razvoja na področju cen in zaslužkov, taki ukrepi morajo nujno sprožiti nov val splošnih podražitev blaga na domačem trgu, kakor tudi tistega, ki ga naša država izvaža. Z ozirom na to, da ima Avstrija s svojim blagom na zunanjih tržiščih vedno večje težave zaradi naraščajoče konkurence drugih držav, se bodo s temi ukrepi vlade te težave v prihodnje le še povečale. Namesto da bi izvoz blaga pospešila, bo tako prej sprožila obdobje njegovega upadanja. Tako se torej slej ko prej vrtimo v začaranem krogu. Kupna moč šilinga bo še naprej padala. Ob slabi kupni moči pa se morajo pričeti kopičiti tudi zaloge blaga po skladiščih, ker tudi za inozemske turiste, ki prihajajo v deželo, ne more biti več tako zanimivo, kakor bi bilo, če vsakoletnih podražitev, ki so jim bili doslej priča, ob prestopu meje enkrat ne bi občutili. Kopičenje zalog pa ne podraži le blaga, marveč hromi tudi rast proizvodnje. Da mora imeti tak razvoj za posledico zahteve po nadaljnjem zvišanju zaslužkov, je samo po sebi razumljivo. Kdaj bo prišla naša država iz tega začaranega kroga in kdaj ga bodo rešeni delovni ljudje, delavci in nameščenci ter kmetje in mali obrtniki — ki nosijo v bistvu njegovo breme — je vprašanje, ki se po tem bežnem pregledu samo od sebe vsiljuje. Po dosedanjih izkušnjah s politiko OVP ne bodo rešeni, ker njeni merodajni krogi, to so krogi industrijskega, itrgovinskega in bančnega kapitala, take rešitve niti ne želijo, marveč se ji bodo upirali z vsemi močmi. Sedaj lahko slepomišijo s »politiko v korist vseh Avstrijcev*, ker se tudi v parlamentu lahko igrajo z absolutno večino, katero so 6. marca dobili od volivcev, ki so svojo odločitev slabo premislili. ceste, od davkov, ki so namenjeni za gradnjo in vzdrževanje cest, pa dobijo občine od države vendar samo 2 odstotka, kar je absolutno premalo. Vlada hoče občine prikrajšati tudi pri novih sredstvih za gradnjo cest, ki jih bo ustvarila z zvišanjem davka na mineralna olja. Od tega zneska, ki se bo letos vrtel pri 225 milijonih šilingov, prihodnje leto pa bo znašal okoli 450 milijonov šiJ., je finančni minister občinam pripravljen odstopiti le borih 31,5 milijona šilingov. Kako malenkosten je ta znesek, je razvidno iz tega, da bodo občine od tega zvišanja dobile le 5,75 šilinga na prebivalca. Druga velika skrb občin je izpolnitev nalog, ki jih jim nalagajo novi šolski zakoni. Uvedba devetega šolskega leta zahteva od občin, da morajo šolska poslopja povečati za okroglo 4300 razredov. S tem v zvezi zahtevajo občine, da jim mora vlada kot avtor teh zakonov za gradnjo novih razredov oz. učilnic nuditi ustrezen gradbeni pri- spevek. Temu pa se vlada upira in je pripravljena občinam pomagati le z malenkostnim prispevkom za znižanje obresti za kredite, ki naj bi jih občine v ta namen najele. Občine tudi že delj časa niso v stanju, da bi krile primanjkljaje svojih bolnišnic, ki iz leta v leto naraščajo. Zato od vlade zahtevajo, da jim prispevek države za kritje tega primanjkljaja podvoji in da jim namesto sedanjih 18,75% prispeva 37,5%. Tudi ta zahteva je našla zaenkrat le gluha ušesa. Pereč problem občin pa je tudi pospeševanje turizma. Država ima od inozemskega turizma iz leta v leto večje devizne dohodke. Lani so narasli že na vrednost 13 milijard šilingov. Občine, katerim je v glavnem naloženo breme pospeševanja turizma potom gradnje in vzdrževanja potrebnih objektov, pa ne vedo več, kako bi te izdatke krile. Samo najnujnejše investicije prihodnjih treh let presegajo 3 milijarde šilingov. Da bi jih občine lažje zmogle, zahtevajo od države pocenjene dolgoročne kredite. Po zahtevah, izraženih na kongresu, morajo biti vsi ti problemi rešeni z ustrezno finančno izravnavo med državo in občinami. Drugače se bo zgodilo, da se bodo občine preko mere zadolžile in oboubožale, da se bodo „izgIadovale", kakor je poudaril podpredsednik Avstrijske zveze občin Rudolf Tillian. Blagovna izmenjava s socialističnimi državami Blagovna izmenjava Avstrije s socialističnimi državami se je lani občutno povečala. Tako se je n. pr. .povečal uvoz iz socialističnih držav za 12,8 %, izvoz v te države ipa za 13,2 odstotka. Če računamo še blagovno izmenjavo s Kitajsko, potem vidimo, da se je ta blagovna izmenjava povečala za 14,9%. Trgovina s Kitajsko je nekaj let stagnirala, lani pa je (pokazala spet znake poživitve. Tudi Severna Koreja je postala po nekaterih avstrijskih ocenah zanimiv trgovinski partner. Ta država je vsekakor zelo perspektivna za avstrijski izvoz. Trgovsko predstavništvo, ki so ga lani odprli v Pekingu, je povečalo možnosti za blagovno izmenjavo med obema državama. Avstrijska trgovina z vzhodnoevropskimi državami je lani zabeležila aktivni saldo v vi- šini 775 milijonov šilingov. Če odbijemo pasi vo v trgovini s Kitajsko in Severno Korejo v znesku 72 milijonov šilingov, potem znaša aktiva še vedno 683 milijonov šilingov. Najbolj se je lani povečala trgovina z Bolgarijo in sicer za 45 %, s Češkoslovaško se je povečala za 27 %, z Vzhodno Nemčijo in Madžarsko pa vsakikrat za 21 %. Uvoz mesa se je povečal za 18 %, uvažali pa smo ga v (glavnem iz Poljske in sicer govedino in teletino. Bolgarija je postala pomemben dobavitelj paradižnikov, krompirja, in grozdja. Lani smo iz vzhodnih držav uvozili tudi okoli 160.000 ton ječmena. Najpomembnejše odjemalke avstrijskih strojev so Poljska, Bolgarija in Vzhodna Nemčija, kemikalij pa gre največ na Madžarsko in v Romunijo. Avstrijski izvoz lokomotiv 'se je lani podvojil. Turistično sodelovanje balkanskih držav V splošnem razvoju turizma v zadnjih letih so sicer balkanske države vidno napredovale, vendar še vedno zaostajajo za turistično razvitimi državami Evrope. Lani je n. pr. turistični promet na Balkanu dosegel le približno 5 odstotkov prometa evropskega turizma. Da bi vplivale na povečanje skupnega u-činka turizma ter da bi s skupnimi prizadevanji dosegle tudi zboljšanje turističnega prometa v vsaki državi posebej, so balkanske države medtem izvedle nekatere skupne akcije. Po vrsti uradnih in neuradnih razgovorov so pred kratkim v Beogradu sprejeli skupna uradna stališča o delu na tem področju. Podpisan je bil protokol o turističnem sodelovanju treh balkanskih držav in sicer Jugoslavije, Bolgarije in Turčije, ki je začrtal pot nadaljnjega intenzivnega sodelovanja pri večanju in razvijanju turizma. Ker je tudi k dosedanjemu razvoju turizma v tem delu Evrope najbolj pripomogla fransbalkanska cesta kot najkrajša cestna zveza med evropskim severom in zahodom ter med Bližnjim vzhodom, hočejo te države tudi v prihodnje zboljšanju prometnih zvez posvetiti največjo pozornost. Zato predvidevajo v sporazumu o turističnem sodelovanju skupne akcije pri zboljšanju cest, skupno turistično propagando ter skupno poenostavljanje in olajševanje mejnih formalnosti. Skoraj istočasno s podpisom protokola o sodelovanju treh balkanskih držav je bil postavljen prvi stik v zvezi z isto problematiko med šestimi balkanskimi državami. Ob srečanju turističnih predstavnikov Albanije, Bolgarije, Grčije, Jugoslavije, Romunije in Turčije so proučevali možnosti za ožje povezovanje turističnih organizacij in za skupno nastopanje na svetovnem trgu z namenom, da po tej poti dosežejo večji učinek svoje turistične dejavnosti. Pri uveljavljanju tega sodelovanja se evropskim turistom odpira nov svet, poln zanimivosti in folklorističnega bogastva. Mariborska okolica privablja vedno več turistov Lani so v okolici Maribora zabeležili močan porast pritoka turistov iz inozemstva. Na mejnih prehodih iz štajerske in Koroške proti Mariboru so našteli 1,288.000 inozemskih gostov, kar je za 118% več kot leta 1964. Najbolj so bili lani frekventirani cestni prehodi, kjer se |e število gostov povečalo za 135%, število njihovih motornih vozil pa celo za 137%. Pri tem niso všteti gostje, ki so mejo prestopili v okviru maloobmejnega prometa. Lani je samo v Mariboru prenočilo blizu 105.000 inozemskih gostov. Kapacitete mariborskih hotelov so bile s tem izkoriščene več kot 80-odstotno. Gostinski promet se je po vrednosti lani v Mariboru povečal za 31 % in je presegel vrednost 7 milijard dinarjev, od inozemskih gostov pa je bilo odkupljenih okoli 2,285.000 dolarjev ali za 22,3 % več kot leta 1964. V prvih mesecih tekočega leta konjunktura na področju turizma v Mariboru in v njegovi okolici ni popustila, marveč se je ugodno razvijala. Ta razvoj je v največji meri posledica odprave vizuma za avstrijske goste, ki radi prihajajo v Maribor in njegovo okolico. To potrjuje zlasti lanski promet na cestnih mejnih prehodih, ki je v Gornji Radgoni narasel za 272 %, na Viču za 194%, na Holmecu za 158% in v Šentilju, kjer so našteli največ inozemskih gostov, za 127'/«. osiROKemsveai RIO DE JANEIRO. — Uradni brazilski krogi so sporočil if da bo Brazilija kandidirala za članico Varnostnega sveta OZN, ko bo konec letošnjega leta potekeJ mandat Urugvaju. VARŠAVA. — Na tiskovni konferenci, ki jo je priredil ob koncu svojega uradnega obiska na Poljskem, je francoski zunanji minister Couve de Mur-ville izjavil, da želi Francija ustvariti nov položaj in nove odnose med državami vzhodne in zahodne Evrope, tako da bi nastali pogoji za ureditev evropskih problemov v skladu s koristmi vseh zainteresiranih dežel. LONDON. — Zvezni prezidenf Franz Jonas je med svojim nedavnim obiskom v Angliji povabil angleško kraljico Elizabeto II., naj obišče Avstrijo. Kraljica je povabilo sprejela, vendar bo datum njenega obiska v naši državi šele določen. V zvezi s tem obiskom so angleški listi objavili razne domneve glede možnosti, da bi Anglija podvzela določene korake za zbližanje z vzhodnimi državami ter ne izključuje možnosti, da bi angleška kraljica obiskala tudi eno izmed teh držav. Eni so mnenja, da bi bil obisk angleške kraljice trenutno najbolj zaželen v Jugoslaviji, drugi pa navajajo, da bi bil njen obisk možen tudi v Sovjetski zvezi. BOMBAY. — Kongres vseindijskih sindikatov je sklenil organizirati poseben teden demonstracij, na katerih bodo zahtevali, da se Indija odločno Izreče za umik ameriških čet iz Vietnama. Demonstracije se bodo začele 25. junija po vsej Indiji. ŽENEVA. — Na svetovni zdravstveni skupščini, ki je zasedala v Ženevi, so sklenili kampanjo proti črnim kozam. Začrtali so desetletni program, v okviru katerega bodo cepili okrog 220 milijonov ljudi. Napovedali so tudi odločnejši boj proti raznim drugim nevarnim boleznim, kot so rak, malarija, srčna obolenja in druge. HELSINKI. — Finske politične stranke so se na podlagi izida letošnjih državnozborskih volitev sporazumele o novi vladni koaliciji, v kateri bodo zastopani socialni demokrati, komunisti, levi socialisti in stranka centra. V novi vladi, ki jo bo vodil predsednik socialnodemokratske stranke Rafael Paasio, bodo imeli socialni demokrati šest članov, stranka centra pet, komunisti tri in levi socialisti enega. V parlamentu se bo nova vladna koalicija opirala na večino 152 od skupno 200 poslancev. BEOGRAD. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito, ki je otvoril letošnji jubilejni 10. mednarodni sejem tehnike v Beogradu, je ob tej priložnosti obiskal tudi avstrijsko razstavo, na kateri je udeleženih 15 podjetij iz Avstrije. Avstrijski predstavniki so mu kot spominsko darilo poklonili garnituro znanega augar-tenskega porcelana. BERLIN. — Letos je bil med predstavniki zahodnega in vzhodnega Berlina tudi za binkoštne praznike sklenjen sporazum, na podlagi katerega prebivalci zahodnega Berlina lahko obiščejo svojce in sorodnike v vzhodnem delu mesta. Propustnice za take obiske je dobilo okoli 585.000 oseb, medtem ko je za letošnje velikonočne praznike potovalo iz zahodnega v vzhodni Berlin 510.000 oseb. DUNAJ. — Ob krasnem spomladanskem vremenu so se v soboto začeli XVI. slavnostni tedni na Dunaju, ki bodo v prihodnjih tednih obsegali več kot tisoč najrazličnejših prireditev. Zvezni prezident Jonas je v svojem otvoritvenem govoru dejal, da predstavljajo dunajski slavnostni tedni čudovito darilo, ki si ga Dunajčani poklonijo sebi in svojim številnim prijateljem. Otvoritvene slavnosti se je udeležilo okoli 30.000 ljudi, skupno število udeležencev na prireditvah prvega dne pa cenijo na več stotisočev. ATENE. — Zunanja ministra Grčije in Turčije se bosta 10. junija sestala v Ženevi, kjer bosta razpravljala o ciprskem vprašanju. Na te pogovore se intenzivno pripravljajo tako v Atenah kot v Ankari. Medtem ko grška vlada razgovore pričakuje z optimizmom, pa je turška vlada mnenja, da se bodo pogajanja zavlekla in da se bodo pozneje nadaljevala v Londonu. Zaradi bližnjih grško-turških pogajanj je čedalje bolj v skrbeh tudi ciprska vlada, ki zastopa stališče, da je treba doseči združitev Cipra z Grčijo, in sicer brez kakšnih ozemeljskih koncesij v korist Turčije. NEW YORK. — Na sedežu Združenih narodov spet razpravljajo o rodezijskem vprašanju, o katerem je skupina afriških dežel predložila posebno resolucijo, ki zahteva odločne ukrepe vključno uporabe sile proti rasističnemu režimu v Južni Rodeziji. Tej zahtevi se upira Anglija, ki ob izdatni podpori Amerike skuša prepričati druge države, naj počakajo na rezultate sedanjih pogajanj med predstavniki angleške vlade in Smithovega režima. Toda afriške države se dosti bolj odločno kot prej upirajo stališču Anglije in Amerike ter zahtevajo učinkovite ukrepe ne samo proti režimu belcev v Južni Rodeziji, marveč tudi proti rasističnemu režimu v Južni Afriki in proti kolonialni politiki Portugalske. LEOPOLDVILLE. — Kongoški parlament je obtožil bivšega predsednika vlade Čombeja kot veleizdajalca ter ga razrešil poslanske dolžnosti. Do tega ukrepa Je prišlo zaradi tega, ker je Čambe med svojim daljšim bivanjem v Evropi dajal protidržavne izjave o razmerah v Kongu ter se pripravljal, da strmoglavi sedanjo Mobutujevo vlado. PARIZ. — Franclja je zavrnila predlog, da bi bili njeni diviziji, ki sta nastanjeni v Zahodni Nemčiji, tudi še po 1. juliju podrejeni poveljstvu NATO. Bonski vladi je predlagala dvostranska pogajanja o bodočem stotusu teh čet, če Zahodna Nemčija želi, da še naprej ostanejo na njenem ozemlju. V Bonnu na ta predlog še niso uradno odgovorili, pač pa je zunanji minister Schrttder poudaril, da bi v tem primeru imele froncoske čete bistveno monj pravic kot čete ostalih držav, ki so podrejene skupnemu poveljstvu NATO. LONDON. — Zahodnonemški kancler Erhard je bil te dni na obisku v Londonu, kjer je imel razgovore s predsednikom britanske vlade Wilsonam. Oba državnika sta obravnavala zlasti problematiko sedanje krize v Atlantskem zavezništvu, nastale po sklepu Franclje, da izstopi Iz NATO. MADRID. — Pred nedavnim je špansko javnost razburila vest, da je policija v Barceloni pretepla katoliške duhovnike. Toda Francov .katoliški” režim je takoj našel Izgovor; zakaj bi se razburjali, če so bili duhovniki samo pretepeni, kajti če bi pred 35. leti zmagala republika, potem teh duhovnikov danes sploh ne bi bilo. « hi ra a ** lii & *0^ v-e/svc/ruue Akademija slovenske gimnazije v Celovcu Že devetič so dijakinje in dijaki slovenske gimnazije v Celovcu priredili svojo tradicionalno akademijo. Minulo nedeljo popoldne se je zbralo v Delavski zbornici okoli tisoč koroških Slovencev, da si ogledajo prireditev slovenske srednješolske mladine. Posebno številno so bile zastopane družine, katerih otroci obiskujejo gimnazijo. Prišli pa so tudi mnogi drugi, da izpričajo svojo povezanost in svoje zanimanje za razvoj edine slovenske srednje šole na Koroškem. Prireditve so se udeležili tudi številni častni gostje, tako podpredsednik deželnega šolskega sveta Franz Seitschnig, vodja manjšinskega šolskega oddelka okrajni nadzornik Rudolf Vouk s strokovnimi nadzorniki slovenske gimnazije, jugoslovanski generalni konzul Franc Pirkovič s soprogo in konzulom Željkom Jegličem, deželni predsednik avstrijske lige za človečanske pravice dvorni svetnik Ervvin Pabst ter predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem. Prav tako pa sta bila navzoča znani slovenski skladatelj Matija Tomc in harmonizator mnogih koroških ljudskih pesmi Luka Kramolc. V pestrem kultumo-prosvefnem sporedu se je mladina predstavila s petjem, glasbo in recitacijami. Pod vodstvom profesorja glasbe dr. Franceta Cigana so nastopili mladinski mešani zbor, ki šteje več kot sto mladih pevk in pevcev, šfiriin-dvajsetolanski dekliški zbor, sedem-desetčlanSki izbrani mešani zbor, okoli petdeset članov obsegajoči fantovski zbor ter za zaključek skupni mešani zbor, v katerem sodeluje daleč nad 150 deklet in fantov. Izvajali so tako pesmi sodobnih skladateljev (Petra Liparja, Matije Tomca in Luke Kramolca), kakor tudi dela starih mojstrov (n. pr. Gallusa in Kastelca), poleg tega pa je vsak zbor zapel še eno nemško pesem. Priznanje velja vsakemu zboru posebej, prav tako pa tudi solistom Heleni Wutte, Roziki Besser in prot. dr. Antonu Fei-nigu ter Dragi Jelen za spremljavo na klavirju. Za veselo plat prireditve sta s svojimi melodijami skrbela tamburaški zbor in godbeni kvintet „Mladi godci", medtem ko je komorni trio (Mirko Messner in Danilo Prusnik — violina ter Herman Fritz — klavir) s Corellijevo sonato povedel v svet klasične glasbe. Oba deželna jezika sta prišla do veljave v recitacijah, ki so jih doživeto podali Jože Messner, Ferdinand Velik, Jože Kraut, Mario 'Nachfigall in Maja Kupper. Ravnatelj slovenske gimnazije dvorni svetnik dr. Joško Tischler je v svojem pozdravnem govoru izrazil željo, da bi bil slovenski srednji šoli z lastnim poslopjem končno omogočen dopoldanski pouk, predsednik združenja staršev Valentin Vauti pa je ob koncu naslovil na profesorski zbor prošnjo, naj mladino vzgaja v koristne člane človeške družbe. ooo Tudi ob letošnji prireditvi slovenske gimnazije lahko ugotovimo, da je bila izraz velike ljubezni, ki jo goji mladina do materine besede in slovenske pesmi. Pričala je o požrtvovalnosti in predanosti, s katero so se dijakinje in dijaki poleg svojih šolskih obveznosti pripravljali na svoj nastop pred javnostjo. Ravno zaradi tega pa je treba glede vsebine in oblike enkrat le povedati tudi kritično besedo — ne kritiko, ki bi jo eden ali drugi lahko smatral za osebni napad, marveč povzetek številnih pripomb, ki jih je bilo slišati po nedeljski akademiji. Vsakomur je jasno, da šolska prireditev, ki jo je treba pripraviti izven pouka, ne more biti od začetka do konca na najvišji ravni, ven- dar ni potrebno, da zapade v tak primitivizem, kot je bila na primer ena izmed pesmi dekliškega zbora, ki bi jo morda lahko prisodili otroškemu vrtcu, nikakor pa ne dekletom iz srednjih razredov gimnazije. Krivda gotovo ne pade na dekleta-pevke, kakor tudi ni odgovorna mladina, če se je nekaterim ljudem očitno zabrisal smisel za razlikovanje med šmarniško pobožnostjo in kulturnim nastopom srednješolcev. Nič proti uveljavljenju obeh deželnih jezikov na slovenski prireditvi; nasprotno, ravno s tako širino koroški Slovenci svojim nemško govorečim sodeželanom najbolj prepričljivo in v dejanjih pokažemo, kako iskrena je naša želja po medsebojnem razumevanju in spoštovanju. Ampak tudi ta širina ima svoje meje: če je avtor znane nacistične pesmi že našel mesto v povojni izdaji nemške šolske pesmarice, to vendar še ne pomeni, da mora biti prav on zastopan tudi v sporedu slovenske šolske prireditve. To je le nekaj misli, izraženih od ljudi, ki s toplimi čustvi spremljajo razvoj naše mladine in z navdušenjem ter priznanjem pozdravljajo njene uspehe. Zato so bile njihove besede tudi poštene in odkrite, ko so svoje občutke združili v zaključku: vsaka stvar ob svojem času in na pravem mestu! Končno je to sodbo dovolj jasno izreklo občinstvo tudi že na prireditvi sami, kjer je bil aplavz najboljše merilo za to, kaj se je ljudem bolj ali manj do-padlo. Predvsem pa ne smemo pozabiti, da je slovenska gimnazija sad dolgoletnega skupnega prizadevanja vseh koroških Slovencev ne glede na svetovnonazorsko opredelitev. Ta resnica nam nalaga tudi odgovornost napram mladini, ki bo le takrat, če bo vzgojena v tem duhu, znala pravilno ceniti in vrednotiti pridobitve trpljenja in boja slovenskega ljudstva na Koroškem v minuli dobi. Dvajset let »Slovenskega vestnika' Nagradno tekmovanje v pridobivanju novih naročnikov Drugi mesec našega jubilejnega tekmovanja ob 20-letnici izhajanja »Slovenskega vestnika" gre h koncu. Le še dobre štiri tedne je časa, da se vključimo v široko akcijo za pridobivanje novih naročnikov in se s tem pridružimo tistim, med katere bodo v začetku julija z žrebanjem razdeljene dragocene nagrade. Lepo število novih naročnikov smo v minulih tednih pozdravili v krogu bralcev »Slovenskega vestnika". Pridobili so jih stari naročniki iz raznih krajev našega ozemlja; z dejanjem so izpričali zvestobo listu, ko so mu pridobili nove bralce in prijatelje. Nekateri so se posebno potrudili in je število njihovih novih naročnikov lahko zgled vsem drugim. Predvsem pa so dokazali, da je med ljudmi dovolj zanimanja za naš list. Treba jih je nanj samo opozoriti, treba je le stopiti do sorodnika, do soseda in prijatelja ter mu pojasniti vlogo in pomen, ki pripada v naših razmerah slovenskemu listu. Povedati jim je treba, da bodo za 60 šilingov celo leto redno teden za tednom dobivali časopis, ki jih bo v domačem jeziku obveščal o dogodkih doma in v svetu ter jim nudil mnogo zanimivega, poučnega in zabavnega čtiva. Dober mesec je torej še časa. Izkoristimo ga in se potrudimo, da bomo ob koncu tekmovanja med tistimi, ki jih čakajo lepe nagrade! Kultura gradi mostove V Gorici se je minuli teden zbralo okoli 80 pesnikov iz šestih srednjeevropskih dežel -— Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Nemčije, ki so štiri dni razpravljali o pomenu in vlogi sodobne poezije. Pobudo za to srečanje je dala revija »Iniziativa Isontina«, prirejeno pa je bilo pod pokroviteljstvom UNESCO. Glavni namen prireditve je bil v tem, da se v prijateljskem vzdušju izmenjajo izkušnje med pripadniki raznih narodnosti, različnih kultur, :tradicij in svetovnonazorskih opredelitev, kar naj bi pripomoglo k medsebojnemu poznavanju in spoznavanju, s tem pa k utrditvi dobrih odnosov med narodi in deželami. Slavnostnega začetka zborovanja so se udeležili tudi predstavniki deželnih, pokrajinskih in mestnih oblasti ter konzularni zastopniki držav, katerih pesniki so sodelovali na tem srečanju. Mimo več ali manj strokovnih vprašanj, s katerimi se srečava so- Zaščita in razvoj narodnostnih manjšin malih narodov Pod tem naslovom je imel dr. Theodor Veiter, eden najvidnejiih poznavalcev vpraSanj narodnostnih manjtin v Evropi, v petek 13. moja v predavalnici Slovenske matice v Ljubljani predavanje, v katerem je govoril o svojih pogledih na problematiko narodnostnih monjSin v Evropi. Predavanje je priredil Institut za narodnostna vpraianja v Ljubljani, med udeleženci pa so bili tudi predstavniki koroSkih Slovencev. Uvodoma je ,po orisu pojma naroda in narod-nosti dr. Veiter naglasil, da .pri vprašanju pravic in zaščite naroda njegovo število ne sme igrati nobene vloge in da je tudi zgrešeno, če veliki narodi (podcenjujejo in omalovažujejo male in manj razvite narode in narodne skupnosti. Tako pojmovanje mora preiti v preteklost, kakor mora preiti v preteklost tudi teza o »brezzgodovin-stvu« nekaterih narodov, ki so jo zlasti širili nemški nacionalisti. Ko je prešel na podrobnejšo obravnavo vprašanja zaščite in razvoja narodnostnih manjšin, ki jo je ilustriral z vrsto neposrednih primerov, je najprej govoril o potrebi zaščite malih narodov, nato pa o narodnih manjšinah na splošno in o oblikah njihove zaščite. Svoje predavanje je zaključil z nanizanjem oblik za ohranitev malih narodov in narodnostnih skupin, za katere ni mogoče uresničiti teritorialne avtonomije. Njegova izvajanja so se končala a le malo. Tu so doma še na pol fevdalni odnosi v kmetijstvu, tu gospodari mafija in globje na jugu tudi krvno maščevanje. Ta ulica je za streljaj daleč od glavnega neapeljskega kolodvora. To je ena izmed trgovskih uličic, ne takih, kot smo jih vajeni do-nia, z okusno urejenimi izložbenimi okni, neonsko lučjo in dostojanstvenimi prodajalci. Trgovski principi na taki neapeljski ulici so drugačni. Treba je kupcu pokazati vse, kar premoreš, to nametati drugo vik drugega, stati zraven in glasno vabiti mimoidoče, včasih Pa tudi koga privleči za rokav. Pisana zmešnjava kril, rut korribinež, sukenj in cekarjev vihra v zraku, spodaj je nakopičena druga pisana zmešnjava čevljev, perila, jopic in kosov blaga, ne preveč čistega in ne preveč zlikanega. Toda glavno, da je poceni. Kupci pa rijejo po teh kupih in se pogajajo 'za vsako liro. v Koj zraven so stojnice s porcelanom, z vročimi okroglimi kolački, ki jih kar na kraju sa-rnem pečejo v olju, kletke s kokošmi, ki jih kar na ulici zakoljejo in oskubijo, z zajci, mesnice, ki so svoje meso razstavile skoraj do Pol. ulice, 'krošnjarji z glavniki, ogrlicami iz lažjega jantarja in brušene vulkanske lave, pa spet kupi čevljev, nylonska spodnja krila, kombineže, velike in male lutke, gore pomaranč in limon, kupi školjk in morskih rakov, riibe vseh vrst, žive jegulje, artičoke in paradižniki iz rastlinjakov, a na tleh kupi smeti, ki nikogar ne bodejo v oči. Tisti košček neba, ki. bi ga še dopuščala ta ozka ulica, pa zastirajo »neapeljske zastave«, to večno neapeljsko perilo, za katerega nekateri trdijo, da ga Neapeljčani izobešajo vsak dan zaradi turistične atrakcije. Med to zmešnjavo, ki hladnega severnjaka skoraj omami in prevzame, pa se preriva množica vročekrvnih južnjakov, od katerih vsak rretji nekaj prodaja, nekaj pojasnjuje, skuša biti za vodiča, ali je pravkar pritihotapil najnovejšo zalogo švicarskih ur in jih prodaja smešno poceni. (To ti pove na uho.) Morda je za marsikaterega naveličanega turista tudi to atrakcija 'posebne vrste nekak pikantni dodatek k dolgočasju v mondenskem hotelu. Za tiste Neapeljčane, ki morajo tu Živeti, prav gotovo ni. Bog ve kolikokrat z zavistjo pogledajo na hrib nad seboj, kjer stojijo novi bahavi večnadstropni stanovanjski bloki njihovega mesta. Tu so arhitekti pokazali vse bogastvo svojega talenta, tu je sonca, zraka in lepega razgleda na pretek. Tu je zdravje, spodaj pa je rahitis, jetika, bledičnost in morda še upanje v čudeže svetega Gennaia, neapeljskega patrona, čigar kri se enkrat na leto čudežno vtekočini. Takrat tisoči upajo in čakajo ... • Veliki italijanski tednik »ITExpresso« je objavil v nadaljevanjih vrsto člankov o socialnih razmerah na italijanskem jugu. Pisal je o bedi v Neaplju in o 200 tisoč ljudeh, ki žive v nemogočih razmerah v Palermu v štirih mestnih četrtih, ki bi jih po splošnem mnenju bilo treba podreti, ker so za bivanje neprimerne. Pisal je med drugim tudi o družini Alfia Mangana, ki z ženo, taščo, svakom in petimi otroki živi v scVbi 4X3 metre veliki. Ta soba je brez oken in brez vode. Edina svetloba prihaja skozi 80 cm široka vrata. Elektrike nimajo, ker je ne morejo plačati. V zakonski postelji jih je pet: žena, tašča, svak in dva otroka. Ostali otroci spijo na mizi, Alfio pa na tleh. Na dan si ta družina lahko privošči kilogram kruha, 16 dkg testenin in pol kilograma nagnitega sadja. Vsi člani Alfijeve družine so nepismeni. Tudi otroci ne hodijo v šolo, ker ni denarja za knjige in šolske halje, ki so v italijanskih šolah Obvezne. »L‘Expresso« piše, da živi v podobnih razmerah v Palermu še 60 tisoč družin. Pravi, da take revščine ni nikjer v Evropi — razen še v Neaplju. Ulice so ozke, včasih komaj 1,2 m široke. Pet tisoč družin je brez luči. Seveda so tu stalne epidemije nalezljivih bolezni in do 12 odstotkov ljudi je jetičnih. V Cortile Cas-cino nima nobena hiša tekoče vode in le ena ima stranišče. Ljudje hodijo na potrebo na železniški nasip in tam izpraznjujejo tudi nočne posode. Večkrat se je že zgodilo, da je vlak povozil otroka, ki je na tračnicah opravljal potrebo. • Toda tudi tu si ljudje iščejo zaposlitve, kakršno pač najdejo. »L‘Expresso« pravi, da tako čudnih poklicev človek ne bi našel najbrž nikjer drugod v Italiji in tudi po svetu ne. Nekateri se ukvarjajo s tem, da priskrbijo drugim revežem potrdila za tibožnostno podporo ali za sprejem v sirotišnico, ali dovoljenje za krošnjarjenje, drugi posredujejo pri policiji, toda teh je zelo malo in so zelo vplivne osebe v svoji četrti. Med »svobodnimi« poklici pa najdemo krošnjarje is cunjami in organizatorje loterij, kjer je glavni dobitek kosilo, kilogram mesa, goveja noga ali steklenica vina. Drugi spet prodajajo začimbe — predvsem peteršilj in česen, ki pri revežih nadomestujeta zabelo. Tu lahko kupite tudi najbolj neverjetne in ogabne jedi: prgišče 'kuhanih testenin ali črev, ki so jih mesarji odvrgli, in kuhane kokošje glave. Goveja noga pa je že poslastica. Neka družina si je z njo mesec dni kuhala juho. Logična posledica te bede so tudi kriminal, Jedrski svet leta 1980 D. Gienn Seaborg, eden najuglednejših ameriških jedrskih znanstvenikov, Nobelov nagrajenec za kemijo in od leta 1961 predsednik ameriške komisije za atomsko energijo, je napovedal za leto 1980 množično uporabo atomske energije pri razsoljevanju morske vode. ZA ISTO OBDOBJE JE SEABORG NANIZAL ŠE NEKAJ DRUGIH PRESENETLJIVIH NAPOVEDI O UPORABI ATOMSKE ENERGIJE: ^ vesoljski roboti z jedrskim gorivom bodo proučevali Mars, Venero in Merkur; 9 atomske rakete bodo poganjale skozi sončni sistem vesoljske ladje s človeško posadko ali brez nje; Q z jedrskimi eksplozivi brez radioaktivnih ostankov bodo brez težav kopali kanale in pristanišča, razstreljevali gore, čez katere bodo gradili nove ceste, in izkoriščali bogate zaloge mineralov, skritih v notranjosti zemeljske skorje. 0 elektronuklearne centrale bodo dajale trinajst do štirinajst odstotkov proizvodnje električne energije v Ameriki; 0 vse ladje ameriške mornarice nove konstrukcije in večje kot torpedovke bodo na jedrski pogon; 0 atomski generatorji za vodo, neprepustni, ki jih bodo potopili v morske globine, bodo znatno olajšali raziskovanja morskega dna; generatorji bodo predvsem omogočili pridobivanje bogatih mineralov, ki jih skrivajo vode, in to v takem obsegu, kot si ga moramo danes le težko zamisliti. »Jedrski svet leta 1980," je končal dr. Seaborg, »tako tistega, ki ga moramo danes predvideti, kot tistega, ki si ga sploh še ne moremo zamisliti, bodo omogočila temeljita in vztrajna raziskovanja in izredno nagel razvoj jedrske tehnike." ——ŽANI M IVO S Tl—— 0 Največja tovarna elektronskih računalnikov na svetu IBM je demonstrirala na nekem newyorlkem kongresu zdfavstvenlh zavodov nov računalnik, namenjen zdravljenju pacientov. Računalnik si zapomni podatke vseh pacientov, njihove rentgenske in laboratorijske preiskave, nadzoruje, če je bolnik dobil o pravem času določena zdravila ipd. Poročajo, da so bili prisotni zdravniki zelo navduieni nad novo .elektronsko bolniško sestro”. 0 S pomočjo izotopov so odkrili nov postopek za impregnacijo lesa, s katerim izredno podaljšajo njegovo uporabnost. Les najprej prepojijo z melilmetacrilafom, hidroziatilmetacrilatom in polivinilacetatom. Nato ga obsevajo z gama žarki iz kobaltove bombe. Umetne molekule se v notranjosti polimerizlrajo in vežejo z lesom tako, da postane le-ta bolj strjen in trd ter tako mnogo manj občutljiv za rože in odrgnine. Les na1o lahko poljubno žagajo, vrtajo ali na kakršen koli način obdelujejo. Zanimivo je, da obdrži svojo naravno barvo in lise. 0 Ljudem, ki so izgubili govor zaradi obolelosti ali operacije grla, bo nova elektronska naprava spet povrnila normalno proizvajanje glasov. Bistvo naprave je v tem, da proizvaja določeno frekvenco, ki se da regulirati v območju ene oktave. Če se človek nasloni na goltanec, se prenaša frekvenca kot nihanje v vrat in od tam prek žrela, ustne votline in ustnic na prosto. Spotoma se temeljna frekvenca akcentuira tako, da dobi govor zopet individualne glasove. Elektronska naprava ni večja od srednje velike limone in ima vdelane baterije za pogon. 0 Zdravila, ki vsebujejo mentol in ki jih odrasli jemljejo za lajianje prehlada, so za dojenčke Škodljiva 1 Dr. Bettecken, vodja neke nemSke bolnišnice, je ugotovil že več pojavov zastrupitve. Dojenčki so namreč silno občutljivi za mentol; kaj hitro lahko pride do zaduSlfve in hudega pomanjkanja kisika. 0 Trije ameriiki zdravniki hočejo z obsežnimi raziskavami na treh klinikah dokazati, da ne drži spložno upoštevano mnenje, da pretirano uživanje maičob zvečuje količino holesterina v krvi, ki ima za posledico večjo nagnjenost k srčnemu infarktu. Trdijo, da hrana sploh ne more vplivati na količino holesferina v krvi. prostitucija in rpa organiziran banditizem. Že-parstvo se specializira na krajo in prodajanje ukradenih predmetov. Med njimi so specialisti za avtomobilske dele, za okvire, za slike ali za jestvine. Mafija ima tu glavno besedo. Ona in pa zastavljalnica sta pravzaprav edini ustanovi, ki urejata socialno življenje revežev na italijanskem jugu. Zato je mafijo tako težko zatreti. Njene zveze segajo zelo visoko, njen vpliv pa aktivno posega tudi v upravno in politično življenje na jugu. Naj bo .dovolj citiranja »L'Expressa«. Nobenega razloga ni, da mu ne bi verjeli ali da bi mu očitali pretiravanje v opisovanju socialnih razmer na italijanskem jugu. To lahko vsak sam vidi in presodi. Ce kdo res noče izgubiti lepega vtisa o mestu ob Neapeljskem .zalivu, potem naj raje ne hodi v njegove ozke ulice. Naj se obrne na levo, naj se sprehodi Ob čudoviti obalni promenadi, naj si ogleda staro kraljevsko palačo in trdnjavo, okusno urejene trgovine ob glavni ulici, naj se raje z izletniško ladjo popelje na čudoviti otok Capri ali pa z lokalno želenico do starih Pompejev. In če se bo ravno takrat bočilo nad Neapljem čudovito sinje nelbo in če bo vetrič prinašal s seboj vonj morja in oranžnih gajev in bo stari Vezuv dobrohotno kadil svojo pipo, potem bo kak turist morda romantično res vzdihnil: »Videti Neapelj in umreti!« Toda naj pri tem nikar ne misli na tiste, ki ga tudi vsak dan gledajo in umirajo, a ne od vzhičenosti nad njegovo lepoto, temveč zaradi njegove bede. Janez Švajncer: mxji Potem se je otresla misli, ki so ji polnile glavo in za-čela jesti. (Brat je pred dnevi zaklal svinjo.) Postavil je še Pred njo kozarec iz debelega stekla in nalil vanj iz trebušaste zelene buče. Vino je prijetno klokotalo, da jo je kar zaščegetalo po grlu. .Kje si dobil tole kapljico," je hotela vedeti, a se je lakoj spomnila, da je vprašala preveč. Zato je popravila »Pusti Martin, nisem potrebna." • Le tiho bodi in vzemi, takih dni je pri nas malo. Pošteno sem si moral zaslužiti to zlato kapljico." S spremenjenim glasom je dodal: »Pravzaprav je vseeno kje sem dobil vino.” Z odvezanimi jermeni na čevljih je odkrevsal od mize in se smejal v brke. Spet je Naca nategnil harmoniko. Martinov sin Lipe, bled fant s kostanjevimi lasmi in suh v telo, je plesal s sosedovim dekletom. Tudi Martin je odšel po svojo ženo, basi je že težko dvigal noge. Med plesom je zaklical sestri: .Natoči si in pij, da se ne boš kislo držala. Danes ima viničar Martin svoj praznik." Udaril je s pestjo ob tla, da se je škodilo iz prašnih desk. Ko se je najedla mastnega svinjskega mesa, jo je za-žejalo, da je nehote segla po kozarcu. Ker ni bila vajena vina, se ji je kmalu zavrtelo pred očmi in videla je vedno več plesalcev. »Jej in pij, ne bo ti škodovalo,” jo je kar naprej silil brat in ji nalival iz trebušaste buče. Pod ruto ji je postalo vroče. Ko si jo je hotela rahlo razvezati, ji je zdrknila na vrat. Puhtelo je iz nje in čutila je lahno dremavico. Komaj se je premagovala, da ni zaspala. Iz dremanja jo je prebujala hreščeča harmonika. Tedaj se je spet zravnala in srkala vino dalje. »He, Liza, pojdiva plesat!" jo je vzdramil brat. »Ne vem, če bom še znala," se tje izgovarjala in ga odrivala z roko. Martin se je obrnil k svoji ženi: »S sestro bom plesal danes, za moj rojstni dan.” Opotekala se je, ko jo je brat vlekel iza mize in spodnašalo jo je med plesom. Sosed je vriskal od veselja, se prijemal za trebuh in ploskal in se prestopal. »Naca, le še, le še," je vzpodbujal godca, ki so se mu usta široko smejala. Vrtelo se ji je pred očmi, da ni razločila več nobenega. Plesala je kakor v omotici. Ljudje okoli nje so se ji zdeli podobni letečim sencam. Pozabila je na vse, kar se je zgodilo v zadnjih dneh. Ni se spomnila na zaprtega moža, niti hi več vedela, zakaj je prišla k bratu. Kakor snop slame je padla na klop pri mizi, ko je prenehala plesati. S čela ji je tekel pot, mokra obleka se je lepila na telo. Čeprav je sopla in se držala za prsi, ji je na priprtih ustih počival nasmeh, motne oči pa so begale po sobi. »Vrtite se, kakor mlada," jo je pohvalil sosed Anton. (Z Martinom sta bila viničarja pri istem kmetu. Anton je rad delal in rad je pogledal v bučo. Govorili so o njem, da je že pijan, če samo gre mimo lesnike.) Vzela je kozarec in rekla: »Mislite, da se ne upam piti z vami? Trčiva!" In trčila sta tako močno, da je razlila vino po sebi. Martinova žena se je z zaskrbljenim obrazom obrnila od okna. »Martin," je rekla, »kmet prihaja." Martin se je pijano opotekel k oknu. »Naj pride, hudič! Nič nismo pojedli njegovega. Naca, zaigraj polko!" je zaklical. Kmet Meneč, že nekoliko debelušast in zaripel v obraz, se je pred kočo razjezil, da plešejo pri belem dnevu. »Misliš, da bom jaz rigolal vinograd namesto tebe," je pisnil skozi zobe. »Danes je moj rojstni dan," je odgovoril Martin in zakril z roko usta, ker se mu je kolcnilo. »Jutri bomo spet delali... Do pomladi bomo že naredili..." »Če boš tak, si bom poiskal drugega viničarja," je gospodar pribil trdo in odšel po stezi in ni poslušal Martina, k'i je kričal za njim: »Mislite, da ne smem biti nikdar dobre volje! Povem vam odkrito, da ne mislite prav." Jezno se je vrnil v hišo in v dušku izpil kozarec vina. — < Cmagerce rriso zadrževali, ko si je zvečer naravnala ruto na glavi in si oblačila vrhnjo suknjo. (Nosila je moževo zimsko suknjo, ker si ni mogla kupiti plašča.) »Ostani," ji je iz navade prigovarjal brat, ko je odhajala iz koče. Na nebu so trepetale zvezde, pod nogami je škripal sneg. Z gazi je zabredla v sneg, včasih se je sesedla v njem. Tako lahko ji je bilo nocoj pri srcu in glava ji je bila polna lepih misli. Vredno je živeti. V mukah je rodila otroke. Koliko noči je prebedela ob njih. Zibala jih je in jih grela s svojim telesom, ko niso imeli drv, da bi zakurili v peči. — Otroci so jokali; najmlajši je vil roke in kričal, ker ga je bolelo v prsih. — Vstajala je ponoči, grela mleko, ki ga ni bilo dovolj za vse, nasula lipovega cvetja v vodo o — Štev. 21 <1252) DH1HB0 27. maj 1966 PEREČE ZLO NAŠEGA KMEČKEGA VPRAŠANJA: Strojni luksus na eni in slaba produktivnost na drugi strani V mesečnih poročilih o avstrijskem kmetijstvu za marec 1966, ki jih objavlja agrarno-gospodarski institut zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo je objavljeno poročilo o razvoju strojnih skupnosti v naši državi. Uvodoma v to poročilo glede problematike mehanizacije avstrijskega kmetijstva lahko beremo naslednje ugotovitve: Naše kmetijstvo izda iz leta v leto več denarja za kmetijske stroje. Leta 1965 je izdalo okroglo 5 milijard šilingov. To je zelo veliko in veliko preveč, kajti nobena dežela na svetu nima sorazmerno toliko žitnih kombajnov in motornih kosilnic, kot jih ima Avstrija. Tudi druge skupine kmetijskih strojev se približujejo temu vrhuncu. Naši kmetje smatrajo, da jim je ta .strojni luksus" naprtila mehanizacija kot vedno večje breme, proti kateremu skoraj ni mogoče kaj ukreniti, če hočeš opraviti vsa dela z lastnimi stroji. Za dosego zadostujočega in z odgovarjajočim trudom pridobljivega dohodka iz kmetijstva so zmogljivejši stroji, kot smo jih imeli doslej, neobhodno potrebni. Industrija je zaradi tega opustila proizvodnjo starih tipov in se lotila proizvodnje popolnejših strojev, ki pa so mnogo dražji. Za velike kmetijske obrate so vendar še vedno rentabilni, ker se z njimi zboljša razmerje med ceno in zmogljivostjo. Za manjše kmečke obrate s površinami, na katerih večje zmogljivosti strojev ni mogoče izkoristiti, pa so predragi in zaradi tega negospodarski. Večina naših kmetov stoji torej pred izbiro, da se odpove prednosti višje stopnje mehanizacije ali pa da se odloči za skupno medobratno delo z njimi. Pisec članka, ki v teh poročilih obravnava razvoj medobrafne uporabe kmetijskih strojev v Avstriji, bi s temi uvodnimi stavki orisa problematike mehanizacije kmečkih gospodarstev .zadel žebelj na glavo", če se ne bi v svojih nadaljnjih izvajanjih omejil zgolj na dosedanji razvoj medobratne uporabe kmetijskih strojev. Žebelj bi zadel na glavo, če bi istočasno pregledal in primerjal nadaljnje možnost in pota, po katerih je mogoče mehanizacijo kmetijstva poceniti, delo kmečkih ljudi olajšati, njihovo produktivnost in zaslužek pa povečati. Tega pregleda in primerjave pa se, žal, ni lotil, čeprav bi bile tovrstne izkušnje najmanj tako dragocene, kakor je prikaz razvoja reševanja problema mehanizacije kmetijstva potom skupne nabave in uporabe strojev. Neglede na to je vendar njegov pregled zanimiv, ker kaže, da imamo v Avstriji kmetje v tem pogledu dokaj svojevrstne nazore. Da je temu res tako, bomo v naslednjem kmalu spoznali. Pri nas je položaj docela drugačen. Pri nas ima na trgu s kmetijskimi stroji trgovina odločilno besedo. Trgovina s svojimi tisočimi agenti docela po svoji volji določa cene strojev, ne na vse zadnje pa tudi njihovo proizvodnjo in ponudbo, ki se ravna-nata toliko po porabnosti stroja, kakor po spretnosti agentov, koliko jih prodajo. Čeprav je tak način mehanizacije kmetijstva docela za odklanjati, ker najbolj škoduje kmetovalcem samim, se njihova poklicna zastopstva razen redkih izjem še niso odločila za resnejše prijeme, po katerih bi mehanizacijo kmečkih gospodarstev speljala na pota, ki jih uspešno uveljavljajo po preje imenovanih deželah. Kmetijsko ministrstvo in njegov agrarnogospodarski institut nimata nobenega pregleda o številu in oblikah strojnih skupnosti v državi, ker jih tudi kmetijske zbornice in okrajne kmečke zbornice nimajo. Slej ko prej smo na tem področju agrarnega vprašanja in agrarne politike na stopnji poskusov, ki pa se ne razvijajo v nobe- ERP-krediti za kmetijstvo in gozdarstvo Za gospodarsko leto 1966-67 je zvezna vlada iz sredstev ERP-sklada dovolila kredite v skupni vrednosti 1214,2 milijona šilingov. Od tega je 165 milijonov šilingov določenih za investicije v kmetijstvu in gozdarstvu. Krediti za kmetijstvo in gozdarstvo iz tega sklada bodo služili predvsem pospeševanju racionalizacije, preusmeritve in prilagoditve avstrijskega kmetijstva na pogoje evropskega kmetijstva. Krediti so na razpolago za gradnjo cest, potov in žičnic ter za ojačanje električnega omrežja. Poleg tega pa so na razpolago tudi za ukrepe na poti preusmeritve, naselitve in agrarnih operacij. no določeno smer, ker za iniciativami ni ustrezne doslednosti in pospeševanja. Slej ko prej odločajo pri nas o poteh mehanizacije industrija in trgovina, kmetijske ustanove in organizacije, končno pa tudi kmetje sami pa jim v svojo škodo dajejo največjo potuho. Organizirana mehanizacija namesto belih vran Drugod strojni luksus odpravljajo, pri nas pa ima prosto pot Medtem ko so se v industrializirani zahodni Evropi kmetje razmeroma naglo oprijeli principa, da skupno nabavljajo in uporabljajo kvalitetne in drage stroje, se ta princip v Avstriji še do danes ni uveljavil, kakor bi bilo potrebno. Sicer se je pri nas že pred 25 leti pričelo z uveljavljanjem traktorskih skupnosti, kar pa se ni obneslo, ker je pač traktor stroj, ki mora biti dandanes na kmetiji takorekoč vsako uro razpoložljiv. Ta poskus je torej propadel, kakor so pozneje propadli številni nadaljnji poskusi, ker ni bilo za njimi potrebne doslednosti s strani iniciatorjev, vsled česar je je tudi med kmeti kmalu zmanjkalo. Tako je bilo n. pr. od leta 1954 naprej pri nas ustanovljenih nad 200 strojnih postaj po švedskem vzorcu. Kmetje se jih niso oprijeli, vsled česar so pričele razpadati in jih sedaj obstoja le še 13 %. Tudi najemanje strojev za delo proti plačilu, ki je na Holandskem in v Angliji zelo razširjeno, ni prišlo pri nas do nobenega pomena. Vse drugače so se te oblike pocenitve mehanizacije kmečkih gospodarstev uveljavile po sosednih evropskih deželah. V Franciji obstoja 30.000 krajevnih strojnih skupnosti, ki imajo 40 °/o vseh strojev francoskega kmetijstva, v predelih, kjer je kmetijska pospeševalna služba posebno dobro razvita, pa jih imajo tudi 80 %. V Zahodni Nem- čiji obstoja 45.000 krajevnih strojnih skupnosti, poleg njih pa 30.000 podjetij, ki proti plačilu s stroji opravljajo delo na kmetijah, in okoli 500 strojnih krožkov ali strojnih bank. Na Švedskem deluje 4000 strojnih postaj, ki so se obvezale, da po družinskih kmetijah do 20 hektarjev površine opravijo dve tretjini svojega dela. Po vseh feh deželah imajo te skupnosti in postaje tudi odločilno besedo na trgu s kmetijskimi stroji. To in nič dosti drugega ne moremo razbrati iz uvodoma omenjenega poročila ag-rarnogospodarskega instituta. Zato drži, kar je bilo ob koncu prvega poglavja rečeno: v avstrijskem kmetijstvu imamo res svojstvene nazore in poglede na problematiko mehanizacije kmečkih gospodarstev. Mi dopuščamo vse možnosti in vse oblike te mehanizacije, ne odločimo pa se za nobeno tistih, ki bi bile najbolj pripravne, da bi nas pripeljale k cilju mehanizacije: z najnižjimi stroški najhitreje olajšati delo kmečkih ljudi ter povečati njihovo produktivnost in s tem njihov zaslužek. Strojni krožki so v Avstriji še bele vrane. Saj obstojajo samo 3, ki skupno združujejo 236 kmetov, čeprav je mogoče z njimi po Posebni program pospeševanja gorskih kmetov v letu 1966 Z dosedanjim posebnim programom pospeševanja gorskih kmetov bo kmetijsko ministrstvo 'nadaljevalo tudi letos. Ta posebni načrt 'financira kmetijsko ministrstvo z dohodki, ki jih prinaša izravnava cen krmil. Lani je bilo za ta načrt ina razpolago 62,4 milijona šilingov, po letošnjem proračunu pa bo 87,6 milijona šilingov na razpolago. Program temelji na načelu, da je treba zboljšati .in povečati tiste ukrepe pospeševanja, ki zagotavljajo trajno eksistenčno sposobnost gorskih kmetov. To pa so predvsem gradnja cest, potov in žičnic v gorskokmečke predele ter gradnja dovoznih poti od glavne ceste do kmetij. Z ozirom na to, da sodi v Avstriji 125.907 kmetij v skupino gorskih kmetij, je posebno pospeševanje njihovega razvoja neobhodno potrebno. Brez teh 30 °/o kmetij domače kmetijstvo namreč ne bi bilo v stanju kriti potreb domačega prebivalstva z mesom in mlekom, še manj pa bi bilo v stanju, se s temi pridelki in njihovimi izdelki vključiti v avstrijski izvoz. Vrednost izvoza blaga iz živalske proizvodnje je lani dosegla vrednost 1803,7 milijona šilingov in je ibila s tem za 796,4 milijona šilingov višja od uvoza taistega blaga. Spričo tega posebno pospeševanje gorskih kmetov ni le na mestu, marveč neobhodno potrebno. nemških izkušnjah letne izdatke za mehanizacijo kmetij znižati za 60 %. Tem 236 kmetijam, ki so združene v treh strojnih krožkih, nasproti stoji okoli 200.000 kmetij, kjer je mehanizacija pereč problem in skoraj neznosno breme. Bele vrane so pri nas tudi primeri, kjer so začeli kmetje in njihove organizacije problem pocenitve mehanizacije in dela s kmetijskimi stroji reševati po poti poenostavitve proizvodnje in špecializacije na tiste panoge, katerih delo je mogoče obvladati z enim in istim strojem. Edino, kar se je pri nas že kolikor toliko uveljavilo, je, da breme mehanizacije olajšujemo po poti pomoči v soseščini in po poti intenziviranja proizvodnje potom izdatnega gnojenja in setve priznano kvalitetnega semenja. To pa je tudi že vse, čeprav je zdaleka premalo, da bi na svojih kmetijah, katerih je skoraj polovica med 5 in 50 hektarjev skupne površine, v prihodnosti lahko shajali. Na naših kmetijah bomo namreč samo lahko shajali, če bomo ob vsem intenziviranju proizvodnje tudi zmanjšali letne izdatke za nakup in vzdrževanje kmetijskih strojev. Prehod na to pot pospeševanja razvoja kmečkih gospodarstev je najmanj tako potreben, kakor je bilo potrebno pospeševanje potom »zelenega načrta". To spoznanje mora prodreti na vasi, istočasno pa tudi po kmečkih poklicnih zastopstvih — v okrajnih kmečkih zbornicah in v kmetijskih zbornicah — pa tudi v kmetijskih zadrugah kot organizacijah kmečke samopomoči. in čakala, da je zavrel čaj. — Kolikokrat je morala dajati otrokom grenak čaj: sladkor so imeli ob praznikih in včasih ob nedeljah. — Otroci so kljub revščini rasli ‘in se razvijali. Začeli so delati prve korake. Pomagala jim je z roko, ko jih je zanašalo sem in tja. Nato so shodili. Lepo ji je bilo v srcu, ko je slišala z drobkanih ustnic prve besede »Mama, mama!" Kako sladko je zvenela ta beseda. Ko so potrebovali njeno pomoč, so sklepali ročice in jo klicali: .Mama!" Zvečer so jo čakali na pragu in spraševali: .Si prinesla kruha?" Včasih jim ga je dala, največkrat jih je samo pobožala z zdelano roko. Tedaj’ so se stisnili k njej in je niso pustili dalje, dokler jim ni povedala, da je morala trdo delati, a je navzlic temu mislila nanje. Neštetokrat ijim je po večerih pripovedovala pravljice, ki jih je slišala v šoli. Tiho so poslušali In niso hoteli v posteljo, dokler jim ni povedala še ene . .. Tavala je dalje ... Ko se je sesedla v sneg, si je z rokami pomagala na noge. Obleka je postajala mokra. Razgreto telo je topilo sneg, ki je sproti zmrzoval. Toda nocoj ni čutila samote in mraza. Toplo ji je bilo, kakor takrat, ko je z otroki sedela pri peči. Samo naprej jo je gnalo, naprej brez določenega cilja in brez jasnih misli. Trudne noge je vlekla za sabo in zadevala z njimi v kupe snega. Krilila je z rokami, se opotekala, padala, vstajala in hitela dalje. V temi, ki je nocoj še bolj ležala okoli nje, je stopila na brv čez potok. Zazdelo se ji je, da so se odprla vrata. Za njimi jo je vabila godba. Nenadoma ji je čevelj zdrsnil in v loku je omahnila in iz prsi se ji je izvil komaj slišen vzdih. 18 Pomlad je bila v deželi. To je občutil tudi Cmager. Sedel je na pogradu, kakor vedno, kadar so ga pustili samega. S težko roko si je podpiral brado in strmel v tla. Če je padla nanje svetloba, je vedel, da je zunaj sonce... Z roko je lovil trepetajoči šop svetlobe, zaprl pest, jo položil na lice in odprl, ko da bi se hotel naužiti vsaj malo toplote. Pozimi je bilo najhuje. Docela se nikoli ni spomnil, kako se je zgodilo z njim, da je prišel sem. Ko se je takrat prebudi!, je ležala naokrog tema. Počasi se je zavedal. Ležal je na hrbtu z iztegnjenimi nogami. Skrčil jih je; na nogah so tičali čevlji; pritegnil je k sebi roko, iz katere je kljub mrazu udarjal vonj po živini. Čez stisnjene ustnice mu je ušlo bridko spoznanje: Zaprt! Skočil je kvišku in zadel v pograd, da je votlo zabobnelo. Z zdravim očesom je tipal skozi temo in previdno obračal glovo. Zaril je roko v žep, da bi poiskal vžigalice. Mrzlično je pretaknil vse žepe, vendar razen tobaka, pomešanega s suhimi krušnimi drobtinami, ni našel ničesar. Ko se je sklonil, ga je zabolelo v glavi. Popraviti si je hotel raz-mršene lase, toda na glavi je otipal obvezo. Od groze se je sesedel in premišljeval, kaj naj bi vse to pomenilo. V kotu je podgana proskala pod podom, nekje zunaj so topotali moški koraki. Zrak je dišal po trohnečih deskah in po plesnivosti. Sedel je sključen na lesenem podstavku, zagrebel je obraz med dlani in počasi doživljal resnico... Noč je torej. V prostoru je mrzlo. Sam je. Enakomerni koraki na hodniku ne prestanejo. Zopet je vstal, v prsih ga je tiščal nemir. Z iztegnjenimi rokami je previdno meril prostor in po nekaj korakih zadel ob vlažno steno, da ga je spreletelo po telesu. Kakor slepec je drsal z roko po steni in kmalu dosegel železna vrata, ki so se odpirala samo z zunanje strani. Sklonil se je in pogledal skozi ključavnico. Ker ni videt ničesar, je začet od jeze tolči s pestjo po vratih. „Le razbijaj, se boš že naveličal," se je oglasilo zunaj med enakomernim korakanjem. Kričal je in cepetal z nogami kakor otrok, ki mu ne izpolnijo želje. Ko je spoznal, da mu jeza ne pomaga, se je zavlekel do pograda in nečloveški glasovi so mu zamirali v grlu. Samo hropel je in kakor zbit obležal. Ko se je prebudil, ga je še bolj zeblo. Zdaj je razločil, da je v ozki celici z vlažnimi stenami in zamreženim oknom, ki ga ne bi mogel doseči, četudi bi stopil na pod-nožek. Edina oprema poleg pograda je bil lesen čeber za potrebo. Drgetal je od mraza, ko je zarožljal ključ v železnih dverih. Zdaj jim bo povedal, kar jim gre. Vinka naj bi prijeli. On ga je nadlegoval, da mu je pomagal pri tihotapljenju. Saj ni delal proti državi. Zakaj so ga torej zaprli? »Pojdi, nemarnež, hitro!" je rekel avstrijski financar. Za silo je razumel Avstrijca. »Pustite me domov. Tu je tako mrzlo..." je prosil. Financar je srepo pogledal in zapovedal: »Daj sem roke!" Še bolj se je stresel in brez besede prekrižal roke. Z nataknjeno lisico je stopal v prvo nadstropje. To se je ponavljalo dan za dnem. (Dalje Prihodnjič) Pri plemenu,ki je jedlo samo sebe J Smeh stoletij Znameniti skladatelj in dirigent Gustav Mahler je imel vajo za opero »Čarobna piščal". Nikakor ni bil zadovoljen s petjem glavne arije »Umri, pošast!”, ki jo je morala pevka ponavljati do izčrpanosti. Naposled je žensko minilo potrpljenje in se je med vajo skoraj zadrla na Mahlerja: „Umri, pošast!” Dirigent je prenehal igrati in ji je smehljaje se dejal: .To bi vam prijalo, kajne!” OOO Ob neki drugi priložnosti se je znesel nad fagotistom: „Če boste tako igrali, ne bova dobra prijatelja.” .Saj tudi nočem," je zavrnil godbenik Mahlerja, .glede prijateljev sem zelo izbirčen.” OOO Skladatelj operet Franz Lehar, ki je živel na Dunaju, je prejel povabilo, naj obišče bogato družino. Na povabilu je bilo pripisano: .Moja žena bo igrala vaše skladbe, moja hčerka jih bo pela, nato pa bomo ob devetih večerjali.” Lebarjev sluga je odnesel odgovor: .Natančno ob devetih bom pri vas!” OOO Ves navdušen je prišel mlad glasbenik k Lebarju: .Mojster, mojster, ponudila se mi je priložnolt, da napišem veliko opereto!” „Le pazite, mladi prijatelj! Priložnost dela tatove!” OOO Književnik Peter Altenberg je poslal občudovalcu svojo knjigo z lastnoročnim posvetilom na dveh straneh. Presrečni ljubitelj je pokazal knjigo humoristu Rodi Rodi: .Poglejte, kaj sem dobil! Lastnoročno pisateljevo posvetilo kot znak njegove pozornosti! To je zares redkost!” .Redkost!” je humorist dejal posmehljivo. .Vedeti morate, dragi prijatelj, da so redke tiste knjige, v katerih ni Alten-bergovega posvetila ...’ OOO Roda Roda je bil v zdravilišču, kjer ga je zdravil doktor Thaler. Ko je šlo poletje h koncu, je pisatelj prosil zdravnika, naj mu napiše račun. Doktor Thaler pa je dejal: .Jaz sem vas zdravil, vi pa ste me zabavali. Drug drugemu sva pokazala svojo umetnost in tako sva bot.” Toda humorist s tem ni soglašal: .Vaša odločitev mi nikakor ne ugaja. Dolžan sem vam, prosim, petdeset mark. Jaz sem se vašemu zdravljenju veliko bolj smejal, kakor vi moji zabavi." r Prve dni našega bivanja med Tu-pariji smo pozorno opazovali njihovo obnašanje in čakali, kdaj bomo zasledili znake ljudožrstva. Vsako noč je eden od nas bedel, da nas ne bi presenetili in umorili med spanjem. Toda vsak dan smo bolje spoznavali naše gostitelje in jim začeli zaupati. Čez teden dni ismo si bili tako dobri, da se je indijanska straža ipred našimi vrati polagoma razkropila, Pa tudi mi smo hodili spat mirno in brez strahu. Po dveh tednih, ko sva si bila s starim Takiririjem, enim od Ijudo-zrski-h poglavarjev, že zelo dobra prijatelja, sem si drznil zastaviti vprašnaje: »Povej mi, Takiriri, ali je pri vas res navada, da jeste človeško meso?« »Ne, ne, tega ne delamo... Res pa je, da smo ga včasih dostikrat jedli.« In tako mi je povedal zgodbo o njihovem ljudožrstvu. . Sprva so jedli samo ubite sovražnike, pozneje pa tudi člane lastnega plemena, ki so bili orbiti zaradi maščevanja ali iz kakršnegakoli razloga že. Toda ljudi niso jedli od lakote, kajti v džungli je hrane na pretek, temveč iz »duhovnih« nagibov. To se pravi, Tupariji verujejo, da z mesom človeka, ki ga pojedo, zaužijejo tudi njegovo dušo in da dobre lastnosti žrtve krepijo duha tistega, ki jo poje. Umor človeka v tak namen ni bila stvar izbire ali obsodbe, temveč zasebna zadeva kogarkoli, ki se ni hal maščevanja. Kadar so v vasi na-sh truplo umorjenca, se je začel splošni praznik. Medtem ko so nekateri pripravljali na dvorišču veliko grmado, so drugi plesali okrog trupla ali se poslikavali po telesu. Spet drugi so privezali truplo na kol in ga začeli peči. Ko je bilo pripravlje-no, so ga razsekali na kose, da je vsak prebivalec vasi dobil svoj kos. Jasno, da so poglavarji in čarovniki dobili najsočnejše dele. Toda kateri del človeškega telesa je najbolj oku-sen? 'Ko sem vprašal svojega strokovnjaka, me je prijel za roko in s poželjivim pogledom rdkel. »Ah, tvoja pečena roka bi bila zares slastna.« Naglo sem jo umaknil: »Hvala, surova, takšna, kakršna je, mi je bolj Všeč.« Dejansko so najbolj cenili roke in noge, kajti v skladu z njihovim prepričanjem so najboljše lastnosti človeka zbrane prav v udih, tako kot dajemo pri nas v ljudski govorici bivališče vrlinam ali slabim lastnostim človeka v glavi ali v srcu. Po njihovem mnenju pa prav gibi rok in n°g, 'ki spremljajo vsako dejanje lovca, sejalca, bojevnika ali čarovnika, izoblikujejo to dejanje. Kaže pa, da jim je bilo človeško nieso hudo všeč, kajti take »duhovne« pojedine so bile precej pogostne. Okrog leta 1925 je imelo pleme Tu-parijev še približno 2000 ljudi .in je živelo v devetih vaseh. Toda v teku dvajsetih let se je pleme zaradi številnih umorov med Člani skrčilo na 180 ljudi; to se pravi, da so pojedli več kot 90 odstotkov lastnega plemena. Takrat se je pojavil Abaito, ki je bil takrat samo poglavar ene od vari- Povabil je poglavarje in čarovnike ostalih vasi in jim razložil, da jih je zdaj tako malo, da bi bili sami Poglavarji in čarovniki v kratkem v nevarnosti za življenje, če bo pleme še naprej jedlo svoje člane. Vrh *ega grozi plemenu pogin, če 'bodo nadaljevali kot doslej. Ko je videl, da so obrazi njegovih tovarišev zaskrbljeni, jim je predlagal, naj opu-stijo ljudožrtstvo. 'Predlog je bil po daljši razpravi sprdjet. Abaito je povabil preživele Člane plemena, naj se zberejo v njegovi vasi in živijo sku-Paj. Tam sem jih našel. Živeli so miroljubno in zadovoljno. To se je zgodilo pet let pred mo-Jim prihodom med Tuparije. Dobro, da ni bilo to pet let po njem, kajti v tem primeru ne vem, če bi se ponudila priložnost, da bi napisal ta članek. • Hrabri indijanski lovec Njuče, poglavarjev pomočnik, že več dni ni zapustil svoje mreže v koči. Sprva sem mislil, da počiva, toda nenado- ma sem zaslišal glasno stokanje. Prepričan sem bil, da gre za resno zadevo. Stopil sem k njegovi mreži, okrog katere je bilo zbranih več njegovih prijateljev. Eden od njih je škušal tolažiti Njuča, ta pa je neprestano kričal in se z brezupno na-kremženim obrazom držal z obema rokama za trebuh. Njegova žena pa, noseča v devetem mesecu, je s težavo lezla od gostov do velike posode s čičo, iz katere ije prinašala prijateljem svojega ubogega bolnega soproga pijačo. Tudi jaz sem posedel pri njem, da izpolnim dolžnost obiskovalca. Pozneje pa, ko se je vrvež okoli njega malo polegel, sem vprašal Njuča, če hoče, da bi mu zdravnica Rosa dala kaj proti njegovim bolečinam. »Tu ni pomoči. Otrok prihaja,« je odgovoril. Znašel sem se pred uganko. O kakšnem otroku govori? Pozanimal sem se pri njegovih prijateljih in kmalu mi je bilo vse jasno. 'Pri Tulparijih dela nosečnica do zadnjega dne, medtem ko se soprog nekaj dni pred pričakovanim rojstvom vleže v posteljo in toži nad bolečinami, ki jih baje čuti. Prijatelji in sorodniki ga tolažijo in mu prinašajo darila. Noseča žena pa mora streči gostom kot po navadi. Tako je minilo deset dni in cela zadeva, ki se mi je zdela sprva čudna, me je začela že dražiti. Končno so nekega večera štirje možje zdirjali v gozd in se vrnili s preklami in palmovim listjem ter naglo zgradili na robu dvorišča skromno kočico, tako majhno, da je bilo v njej komaj .prostora za mrežo, ki so jo obesili vanjo. Nekaj minut pozneje sta dve ženi pripeljali porpdnico, ki je omahovala med hojo. Obraz se ji je ikrem-žil od bolečin. Zaprli sta jo v kočo in jo pustili samo. Čas je mineval in vsi smo hodili o svojih opravkih ter skoraj poza- ili na žensko, ki je čakala otroka. Okrog devetih zvečer sva z Mary sedela pred 'hišo in uživala ob polni luni. Nenadoma sva zaslišala značilni jok novorojenčka. Stekla sva h kočici. Žena je mirno ležala v svoji mreži z otrokom v naročju. Sama si je bila za babico — otrok je bil de-čdk — in sama je na mestu zakopala vse sledove rojstva. Večer je bil hladen. Iz žepa sem vzel pisan robec in ga zavil okrog JOHN D A V I E otroka. Mati se mi je hvaležno nasmehnila. Ko so ženske, ki so jo prej spremile v kočo, slišale otrokov jok, so prišle in odpeljale mater z otrokom nazaj domov. Prva stvar, ki jo je 'bilo treba storiti naslednjega dne, je bila, da so z iglo iz opičje kosti napravili otroku na obrazu pet majhnih luknjic. Dve skozi mečico ušesa, eno skozi nos in po eno na zgornji in spodnji ustnici. Ubogo revše je jokalo in se skušalo braniti, toda lepotni zakoni so močnejši kot sočutje. Skozi te luknjice si bo obešal različne okraske. Mati in otrok, pa tudi soprog, so še cel teden ležali v svojih mrežah. Ves ta čas niso dobili nobene hrane. Prve dni so pili samo vodo, pozneje pa je bila dovoljena tudi pijača iz koruze. Jasno, da pod takimi okoliščinami veliko otrok umre že prvi teden zaradi podhranjenosti in umazanije. Sedmega dne sta mati in oče z otrokom sedla na dvorišču pred kočo 'z vsem svojim imetjem. Pred njima je počepnil glavni čarovnik. Med dolgo ceremonijo je blagoslovil zakonca in otroka in izrekel dečku dobrodošlico med plemenom z naslednjimi besedami: »Hraber član tega plemena boš. Po želji .tvojih staršev bo tvoje ime Tiboro.« Pozneje so mi razložili, da so dali otroku moje ime, da bi me počastili in da mi dajo tudi otroka, če ga hočem vzeti s seboj. Zahvalil sem se, toda otroka nisem hotel. Civilizirani svet otroku ne bi prinesel sreče, medtem ko je bo v džungli deležen vsaj kolikor toliko. • Knjige in revije, ki smo jih vzeli s seboj na naša raziskovalna potovanja ob Amazonki, so bile takrat dostikrat pripravno sredstvo za zabavanje domačinov. Slike so se jim seveda zdele najbolj zanimive. Med slikami pa so imeli najraje slike drugih primitivnih ljudstev, ki so bile v naših etnoloških in potopisnih knjigah. Nekega dne sem Tuparijem pokazal fotografijo domačina iz amazonskega plemena Njambikuarov. Bil je grd in zanemarjen. »Ali je Hamno?« me je vprašal nekdo. Pritrdil sem, ne da bil vedel, kaj beseda pomeni. Toda takoj nato je S : začel na glas vpiti isto besedo. Med splošno zmedo je priteklo precej moških in žensk, da bi videli sliko. Končno so mi razložili, da so Hamni pleme zelo okrutnih Ijudo-žrcev, ki živijo globoko v džungli, samo nekaj dni hoda od Tuparijev. Hamne zanimajo samo glave njihovih žrtev. Tupariji se j,ih močno boje. Skušal sem prepričati nekatere od njih, naj me spremljajo do Ham-nov, naj mi pokažejo pot, toda ne z darili, ne z obljubami jih nisem mogel pretentati. Toda pripovedovali so o njih toliko in takih stvari, med drugim tudi o ljudeh, 'ki so jih Hamni pobili, da niti najmanj nismo dvomili v obstoj tega plemena. Še bolj zanimiv je bil njihov opis pritlikavega ljudstva Pigmejcev, ki niso večji kot 1,40 m, in še bolj divji kot Hamni. Tupariji jim pravijo »Hamni-Iri«- to se pravi »Majhni Hamni«. Pripovedovali so nam, da so pritlikavci zelo bojeviti in da imajo dresirane jaguarje, ki jih v vojni pošljejo na sovražnika. Sele ko je sovražnik že močno utrujen in skoraj brez orožja, napadejo pritlikavci sami in seveda zlahka zmagajo. Mrtvim sovražnikom posekajo glave in spolne organe, nato pa se začne Ijudo-žrska pojedina. Številni Tupariji so že postali žrtve teh pritlikavcev. Naši gostitelji so kazali strah in gnus, ko so govorili o njih. Končno smo zvedeli ‘Še za zgodbo o tretjem čudnem plemenu. Tupariji pravijo, da dva tedna hoda od njihovih lovišč živi pleme, v katerem so same ženske. Pravijo jim »Aramira«, kar pomeni v njihovem jeziku »ženske«. Zgodba o Amazonkah je dobila ‘še eno inačico. Zenske žive popolnoma ločeno- od drugih plemen. Samo enkrat na leto jih obiščejo Hamni za nekaj dni in takrat praznujejo skoraj praznik plodnosti. Čez leto dni, ko se možje spet vrnejo, vzamejo s seboj novorojene dečke, deklice pa pustijo pri materah, da pomnožijo pleme Ara-mir. Neki mešanec iz Brazilije mi je pripovedoval o dogodku, ki deloma potrjuje to pripovedovanje. Ndkoč je iskal zlato v reki na tem področju. Ko je dvignil glavo, je videl, da ga je obkolilo ducat žensk, iki so merile nanj s puščicami. Oblil ga je mrzel pot. Bil je tako zmeden, da se mu je komaj posrečilo smukniti iz obkolitve. Nobena Amazonka ni u-strelila za njim. Zadovoljile so se s tem, da so prepodile nepovabljenega gosta in spremljale njegov 'beg z glasnim, zvonkim smehom. Tibor Sekelj MOŽ,KI NI MARAL OČAL Mladi George Wesf je Irpel zaradi manjvrednostnega kompleksa. Mislil je, da je zelo majhen, prava pokveka; pa je bil normalne velikosti in kar čedne postave. O svojem značaju je sodil, da je brez hrbtenice in da ga obračajo tako kot se komu zahoče; pa je bil samo tako mirne narave in se je le redkokdaj odločno postavil. Mislil je, da ni zanič, saj je v banki štel samo denar. Toda to ni bilo nič nenavadnega, saj je bil star komaj petindvajset let. Kakorkoli že: George je bil prepričan, da je »izgubljen primer". Povrhu vsega pa je imel še velike težave z očmi. Moral bi nositi očala. Po navadi moških to ne moti, toda Georga — ker je bil pač George — je. Prepričan je bil, da se bo preveč naglo postaral, če bo nosil očala. Že se je videl kot ubogega, majhnega možička z debelimi lečami pred očmi, slušnim aparatom in polno čeljustjo umetnih zob. Potem pa je prišla v banko za direktorjevo tajnico Miss Pamela Polmer. Imela je vijolično modre oči, zlate lase in postavo kot mlada boginja. Deset sekund zatem, ko jo je George zagledal, se je vanjo do ušes zaljubil. Potem je bilo z njim še slabše. Niti pomisliti si ni upal, da mu bo Miss Palmer — njemu — tako manjvrednemu bitju — privoščila vsaj pogled. In ko ga je, si je želel, da ga ne bi. Samo prezir je videl v teh čudovitih očeh. Toda ko bi nosil očala, ki jih je potreboval, bi bil presenečen. Pogled Miss Palmerjeve sploh ni bil prezirljiv. Nasprotno, mislila je, da je George zelo čeden fant, gotovo naj lepši v banki. Mogoče celo najlepši moški, 'ki ga je kdaj srečala. George seveda ni vedel tega. Vid se mu je iz dneva v dan slabšal. Bil je vedno bolj zagrenjen. Zatopljen v delo, je sedel za svojim pultom, štel denar in prijazno odgovarjal strankam. Pri tem delu pa je ves čas mislil na 'božansko bitje, ki je frfotalo na- okrog in kar naprej prihajalo in odhajalo iz direktorjeve pisarne. Ni mogel razumeti, kako stari Craxton sploh lahko kaj naredi v njeni prisotnosti. Ko je tako sklonjen sedel nad svojim delom — skrčen kakor na pol slep grbavec, je sodil o sebi — se mu je vid še poslabšal. Potem ko mu je neka stranka — optik, ki si ni mogel kaj, da ne bi naredil majhne kupčije, če se je ponudila priložnost — svetovala, da bi bilo morda dobro, ko bi vsaj pri delu nosil očala, mu je bilo še huje. Vedel je, da bo moral nekaj ukreniti. Mesec dni pozneje je bil George na robu obupa. Trdovratno se je branil, da bi nosil očala, ki so bila edina rešitev zanj. Videl je že zelo slabo. Bilo je, kakor da se je med njim in drugim svetom razprostrla megla. Oči je imel rdeče obrobljene, kakor da bi bil jokal. In ni dosti manjkalo, kadar se je zamislil, kako žalostno ga je pogledati. Nekega dne, ko je bil George sam za pultom, ga je napadel ropar. Ni imel orožja, toda v roki je držal papirnato vrečko, polno popra. Poper je zagnal Georgu v obraz, pograbil denar, ki ga je lahko dosegel, in zbežal proti vratom. Tat je imel smolo, poper Georga namreč sploh ni oslepil, kot je bilo pričakovati, saj že tako ni nič videl. Skočil je izza pulta in zgrabil tatu, ki je bil že pri vratih. Tat se je zaletaval v vrata, toda vsak nadaljnji poskus, da bi zbežal, je bil zaman. Šele kasneje je začel poper delovati in George je močno kihal. • Mladi George West je zdaj drug človek. Brez manjvrednostnega kompleksa je, to je gotovo. Zaročen je z Miss Palmer. Vsak moški, ki uspe, da si pridobi tak biser med ženskami, mora biti prepričan vase. Tudi težav z vidom nima več. Zdaj nosi očala s širokimi okviri iz želvovine. Prepričan je, da so debela očala kot nalašč za glavnega blagajnika. Zdi se mu, da brez njih ne bi mogel več živeti... V senci vietnamske vojne Odgovorni krogi Amerike so zaradi vojne v Vietnamu izpostavljeni čedalje ostrejšim kritikam. Ta kritika se ne nanaša zgolj na politično in vojaško plat vietnamske vojne, marveč tudi na najrazličnejše pojave, do katerih prihaja v senci vojnih dogodkov. Med kritiki vladne politike zavzema posebno mesto predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata Fulbright, ki je v zvezi z vojno v Vietnamu pred nedavnim govoril o arogantnosti velikih sil, med katere je prištel tudi Ameriko. Dejal je, da je arogantnost pahnila v zgodovini že marsikatero velesilo v prepad. Za primer je navedel stari Rim, Napoleonovo Francijo in nacistično Nemčijo. Še bolj pa se je Fulbright zameril svojim nasprotnikom s tem, ko je izjavil, da so ameriški vojaki spremenili južnovietnamsko prestolnico Sajgon v „javno hišo". Ameriški obrambni minister McNamara se je zaradi te obtožbe znašel v kočljivem položaju; Fulbrighfovo izjavo je sicer zavrnil, toda v zagovor je našel le malo prepričljivo ugotovitev, da so prostitutke tudi v Washinglonu. Vendar se kritiki s takim dokazovanjem niso zadovoljili in so ministra vprašali, kako se je moglo zgoditi, da so ameriškim vojakom v Sajgonu poslali 30.000 zavojčkov laka za lase in če je mar tudi to vojaški material. Poleg tega pa je moral McNamara preslišati mnoge pikre opazke tudi na račun črne borze in preprodaje različnega vojaškega materiala na sajgonskem tržišču. Kljub različnim izgovorom pa odgovorni ameriški funkcionarji ne morejo zanikati dejstva, da v Vietnamu poleg ameriških vojaških oporišč rastejo kakor gobe po dežju tudi bari, kjer „prodajajo” ljubezen — in vse to samo zaradi tega, „ker je vojna", namreč tista umazana in krvava vojna, ki iz dneva v dan zahteva med vietnamskim ljudstvom vedno več človeških žrtev, da na drugi strani služijo milijonske dobičke ameriški podjetniki. RADIO CELOVEC I. PROGRAM Potožila: 5.45 , 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinjo — 11.10 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni Iport — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 28. 5.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — (14.15 Pozdrav nate — 15.30 Aelia, žena Norika, roman — 15.50 Iz vseh dolin zveni — (16.30 O znanstvenih knjigah — 18.00 Kulturni razgledi — 18.55 Šport — 19.10 Odmev časa — 19.30 Dunajski slavnostni tedni, vmes poročila. Nedeljo, 29. 5.: 8.05 Dunajski akademski pevski zbor — 9.05 Venček lepih melodij — 12.40 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozii čas — 18.05 Samo veselje z glosbo — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 Pridi k srečanju. Ponedeljek, 30. 5.: 8.05 Glasba za orgle — 9.05 Dunajske dogodivščine — 12.40 Ljudstvo in domovina — 13.45 Stara koroška ljudska umetnost — i14.30 Pozdrav nate — '16.30 Veselo in zabavno — 18.05 Koncert ljudskih pesmi — 19.00 Športna poročila — 19.30 Dunajski slovnostni tedni, vmes poročila. Torek, 31. 5.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Madžarske pastirske in ljubavne pesmi — 15.45 Ljudstvo in domovina — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.15 Iz prve roke — 18.25 Ce mene vprašate — 18.35 Literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Podeželjsko snubljenje, komedija. Sreda, 1. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Madrigalisti iz Gorice — <15.45 Felicie Rotter, pripovednica — 17.00 Zlato rokodelstvo — 18.00 Aktualna reportaža — 18*15 Pomoč potrebuje vsak — 18.30 Znanstveni pogovori — 20.15 Dunajski slavnostni tedni. četrtek, 2. 6.: 8.00 Zveneči jutranjii pozdrav — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Na koroških planinah — 18.00 Koroška deželna kulturna poročila — 118.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY vo vse — 20.15 Alpska ura — 21.00 Iz nabiralnika za pritožbe — 21*10 Prepevamo »n pripovedujemo o deželi Drave. Pelek, 3. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Četrt ure za domačo obrt — 18.00 f-------------------;------------------------v Zgodovina velemest Znanstveniki iz več dežel so skušali ugotoviti, katera mesta na svetu so bila v različnih zgodovinskih obdobjih največja. Prišli so do zanimivih ugotovitev: V času od leta 1700 do 700 pred našim štetjem je bil največji Babilon, ki je imel okoli 150.000 prebivalcev. V sedmem stoletju je zablestela slava Niniv (120.000 prebivalcev), nato pa je v šestem stoletju spet imel največ prebivalcev Babilon, namreč 350.000. V petem in četrtem stoletju je bila najbolj naseljeno mesto Pataliputra v Indiji, kjer je živelo že okrog pol milijona ljudi. Od tretjega stoletja pa do začetka našega štetja je imelo največ prebivalcev (600.000) mesto Seleucia v Mali Aziji. Prvih 350 let našega štetja je imel nekaj več kot milijon prebivalcev Rim, ki je torej prvo milijonsko mesto v zgodovini človeštva. Za Rimom je imel do leta 800 Bizanc okrog 700.000 prebivalcev, nato pa Bagdad kakšnih sto let približno 50.000 več. V obdobju 900 do 1100 velja za največje mesto sveta Ang-kor v današnji Kambodži, kjer je živelo poldrugi milijon ljudi. Naslednjih dvesto let je bilo največje mesto Hang Čou na Kitajskem z okroglo dvema milijonoma prebivalcev. Od leta 1300 do 1850 pa je v današnji kitajski prestolnici Pekingu živelo okrog dva in pol milijona ljudi. \_____________Z______________________________/ Koroške pihalne godbe — 18.35 Kaj pravi industrija — 20.15 Seina-Donava — 20.45 Evergreen, tokrat na Dunaju — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen nedelje).. 5.30 Dobro jutro — 6.15 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Objave iz Avstrije — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Reporterji med potjo — 18.00 Glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo danes zvečer — 21.55 Športni komentar — 22.10 Pregled po svetu. Sobota, 28. 5.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tiho — 10.00 Evropski binkoštni običaji — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Pet minut agrarne politike — 14.40 Tehnični rozgledi — 15.20 Melodije z Dunaja — 16.00 Za delovno ženo — 17.35 Šansoni — 17.50 Šport in glasba — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitporoda — 21.30 In svet gladuje. Nedelja, 29. S.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 11.15 Dunajski slavnostni tedni — 13.'10 Za avtomobiliste — 14.20 Avsenikova glasba — 15.00 Princeza in palček, otroški zbor — 16.00 Glosba ne pozna meja — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden svetovnih dogajanj — 19.30 Dunajski slavnostni tedni. Ponedeljek, 30. 5.: 8.05 Glasba v duru in molu — 10.00 Dopoldanski koncert — 11.00 -Koncert dunajskih simfonikov — '13.10 Za avtomobiliste — 14.35 -Obroč, pripovedka — 15.00 Mladinska oddaja — 15.30 Šansoni — 17.05 Gledališče v svetu — 17.25 Cvetlični korzo — 19*10 Bili so močnejši kot usoda — 19.30 Spomin na Lea Slezaka — 20.30 Dunajska glasba — 21.10 Tiha pošta, ‘kriminalka. Torek, 31. 5.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Drevo v običajih leta — '13*20 Medicinsko mesečno poročilo — 13.30 Pomembni orkestri — 14.35 Črno ogledalo — 15.25 Kanadska glasba — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Robert Stolz dirigira — 21.30 O tem lahko govorimo — 21.55 Šport. Sreda, 1. 6.: 8w10 Da, to je moja melodija — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 113.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 Angel dožov — 15.35 Mali radijski orkester — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.20 Halo, teen-ogerji — 20*15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek. čelrtek, 2. 6.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Komorna glasba — 14.15 Pomembni orkestri — 15.35 Glasbeni napotki za potovanje — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Zenska oddaja — 19.30 Kako težko bi bilo življenje brez spominov — 20.00 Vindobona, lepo mesto — 21.00 Osebnost esejistov. Pelek, 3. 6.: 8*10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja opere — 14.10 Sodobni avstrijski komponisti — 14.35 'Ljudska glasba — 15.35 Glasba Nica Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Zodnja beseda, slušna igra — 21.00 Mi in gore. Slovenske oddaje Sobota, 28. 5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Vokalni koncert. Nedelja, 29. 5.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glosbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 30. 5.: 7.30 Velika noč v besedi in pesmi. Torek, 31. 5.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Domoče pesmi in viže. Sreda, 1. 6.: 14*15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 2. 6.: 14.15 Poročila, objave — Odlomki akademije slovenske gimnazije v Celovcu. Petek, 3. 6.: 14.15 Poročila, objove — Od petka do petka — Cerkev in svet. zrecevizua Sobota, 28. J.: 17.03 Za družino — 17.30 Veselje z glasbo — 17.55 Knjižni kotiček — 18.35 Navmesni obrok — 19.30 Ccrs v sliki — 20*15 Avstrija v pesmi in glasbi — 21.30 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.00 Poslednji Indijanec. Nedelja, 29. J.; 17.03 Ullenspiegel — 18*15 Svet mladine — 19.00 Ob oknu — 19.30 Aktualni šport — 20.20 Polom v zadnji hiši, ljudska igra. Ponedeljek, 30. 5.: 17.03 Cirkus Sindy — 17.30 Gokart GO — 19.05 Znamenite orgle — 19.30 Cas v sliki — 20.05 Idealni soprog, komedija — 22.05 Janine Aimee. Torek, 31. 5.: 18.35 Tečaj ongleščine — 19.30 Cas v sliki — 20*15 Pustite nas peti, plesati in igroti — 21.00 Enaindvajset, quiz. Sreda, 1. 6.: 1-1.03 Pot v temo — 11.30 Pustite nas peti, plesati In igroti — 17.04 Kdo pomaga rokodelčiti — 17.45 Lassie — 18.35 Tečaj irancoščine — 19.00 Podobe iz Av- strije — 19.30 Cas v sliki — 20.45 Tihotapec, slušna igra — 21.00 Igra brez meja. Četrtek, 2. 6.: 11.03 Pariz v senci Robespiera •— 12.00 Kaj lahko postanem — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 športni kalejdoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 V sredo med peto in sedmo. Petek, 3. 6.: 11.03 V sredo med peto in sedmo — 18.35 Pogled v deželo — 19.00 Televizijska kuhinja — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Dogodivščine z očetom in materjo, igra. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 202,4 — 202 m. UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHZ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen v nedeljah): 4.30 Dobro jutro — 11.00 Turistični napotki — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Popoldanski koncert — 19.05 Glasbene razglednice — 22*10 Plesna glasba. Sobota, 28. 5.: 8.05 Glasbena matineja — 9.25 Mladi glasbeniki pred mikrofonom — 10.15 Operni koncert — 12.05 Opoldansko srečanje z velikimi muziki — 12.40 Ansambel Borisa Franka in Boruta Lesjaka — 14.35 Voščila — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 18.20 Iz naših relejnih postaj — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Spozna-vojmo svet i