AVSTR. Mii TOBAfBE DELAVSKE ZVEZE
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6
Naročnina znaša :
celoletna . . K 4 — polnletna . . K !•— (atrtletna. . E l*—
Poaameana Itevilka stane 10 vin.
Št. 19.
V Ljubljani, dne 12. maja 1916.
Leto IX.
Ponatis prepovedan. — Vse pravice pridržane.
Janez Krek:
Slovenci.
(Dalje.)
Stopnja izobrazbe.
Navedene številke značilno nasprotujejo uradni Statistiki 31. decembra 1910 o splošni izobrazbi prebivalstva.
Sledeča razpredelnica pokaže razmerje med posameznimi narodi.
Znali	so:			
čitati	Cehi:	Nemci: Kalij.:	Slovenci: Poljaki:	
in pisati: samo ćitati:	96,64 0,98	96,20	88,72 0,68	0,98	80,40 4,94	65,14 o/0 7,BO »/o
ne čitati in				
ne pisati:	2,38	3,12	10,30	14,65	27,36 o/0
	Mažari	:	Bumunci:	Rusini;	Srbohrv.:
čitati in pisati:	62,02	39,06		35,38 0/0
			37,25 1,72	
samo čitati:	1,59	0,55		0,85 o/0
ne čitati in				
ne pisati:	36,39	60,39	61,03	63,67 »/o
Slovenci so toraj glede na znanje čitanja in pisanja na četrtem mestu v Avstriji (brez Ogrov). Pred njimi stoje ■ Cehi, Nemci in Italijani, slede jim Poljaki, Mažari, Rumunci (zadnje dve narodnosti v Bukovini), Rusini in Srbo-hrvatje. Če pa upoštevamo obe najmlajši starostni stopnji od 11—20, 21— 30 leta, se premakne naše stališče, z najmlajšim starostnim letnikom se pomaknemo pred Italijane na tretje mesto v Avstriji. Tudi v starostnem letniku 21—30 let smo na boljšem, ker izkazujemo manjše število analfabetov, pač pa tudi manjši odstotek čitanja in branja sposobnih, ker nekoliko višji odstotek zna le čitati. Sledeča razpredelnica naj to pokaže. Znali so:
Cehi:	Nemci:	Slovenci:
v starosti:	11-20, 21- 30 11-20, 21-30 11-20, 21—30 lot
čitati
in pisati:	99,28	99,15	98,91 98,55 95,94	93,42o/o
samo citati:	o,06	0,11	0,09 0,16 0,76	l,54o/0
n© čitati in
ne pisati:	0,66	0,74	1,00 1,29 3,30	5,04O/o
Italijani:
v starosti: li_2o, 21-30 let čitati in pisati:	95(92 94,10 o/0
samo citati:	0,32	0*42o/0
** ne čitati in ne pisati:	3,76	5*48°/o
Intenzivni napredek Slovencev značijo sledeče številke:
Znalo je med Slovenci:
v starosti:	11 — 20	21-80	31-40	41-50 let
(1899—90) (1889—80) (1879-70) (1869-60)
čitati
in pisati:	95,94 0,76	93,42	88,07	76,78o/0
šemo čitati:		1,54	3,28	6,85o/o
ne čitati in ne pisati:	3,30	5,04	8,65	16,37o/0
v starosti:	51—60	61—70 f>nad 70 let
# (1859-50)	(1849—40) (pred 1. 1840)
čitati in pisati:	61,78	46,78	33,67°/o
samo čitati:	11,01	13,04	12,08°/o
ne čitati in ne pisati: 27,21	40,18	54,24 0/0
Razmere v vseh kronovinah niso enake. Kulturo v raznih upravnih ozemljih znači, ker so najneugodnejše številke v Istri in na Koroškem, ker je tam iredentistično-italijanska deželna uprava šole sploh zanemarjala, in je slovenske šole načeloma zatiravala. Na Koroškem so bile n. pr. v šolskem letu 1910/1911 ob skupnem prebivalstvu 396.228 med 392 šolami le 3 s slovenskim učnim jezikom za 82.212, med njimi 82.046 kompaktno bivajočimi Slovenci; 87 šol je bilo »utrakvističnih« nemško-slovenskih, iz katerih je izključena po prvih dveh šolskih letih materinščina, ker se sme poučavati le neobvezno kot prost predmet, večinoma se pa sploh ne poučuje. Ne čudimo se zato velikemu številu analfabetov. V Istri je bilo leta 1910 med Slovenci 46'61 % analfabetov, na Koroškem 23 26%, na Goriškem 1475%, v Trstu 12-86%, na Kranjskem 12'46%, na Štajerskem 1T54%.
Poročilo o poslovanju Jugoslovanske Strokovne Zveze leta 1915.
Načelstvo Jugoslovanske Strokov-ne Zveze v Ljubljani objavlja v smislu 8 22., II. odst. pravil društveno poročilo o poslovanju društva v minolem letu. Letno poročilo se je odobrilo v seji načelstva Jugoslovanske Strokovne Zveze dne 4. majnika 1916. Skupine in pla-čilnice Jugoslovanske Strokovne Zveze naj opozore svoje člane na zadovoljivo denarno stanje Jugoslovanske Stro-
kovne Zveze in naj kljub vojski vse store, da pridobe novih članov.
Načelstvo Jugoslovanske Strokovne Zveze.
v Ljubljani, 4. majnika 1915.
M. Moškerc, t. č. predsednik.
J. Šmid, t. č. blagajnik.
V. čenčič, glavni tajnik.
POROČILO o bilanci za leto 1915.
Vojska je, to čutimo vsi, to čuti tudi J. S. Z. Že na lanskem občnem zboru se je to poudarjalo. Ali v preteklem poslovnem letu se je stvar še znatno poslabšala, ker je izbruhnila vojska v naši neposredni bližini z Italijo. Več skupin je moralo vsled tega ustaviti svoje delovanje. Vedni nabori so ugrabili večino marljivih voditeljev naših skupin in posledica tega je bila, da je marsikaka skupina morala prenehati, ker ni bilo koga, da bi jo vodil. V takih slučajih smo si pomagali na ta način, da smo članom, ki so ostali, poslali poštne položnice in sedaj plačujejo svoje prispevke naravnost centrali.
Zvesti spremljevalki vojske sta draginja in bolezen. Marsikak član je vsled rastoče draginje ostal v zaostanku na prispevkih, ko se več nabere pa ni mogoče plačati, in vsled tega je izstopil. Bolezen pa že itak udarjeni Zvezi tudi ni prizanašala. Vedno in vedno so se oglašali bolni člani za podpore, katerih prošenj ni bilo mogoče odkloniti, ker imajo pravico do njih po pravilih.
Toda vkljub vojski, draginji in bolezni še nismo tako na slabem, kakor bi bilo pričakovati. Na dan takoj s številkami.
Računski zaključek izkazuje namreč za preteklo leto 678 K 11 vin. prebitka. Mislimo, da smo s tem lahko zadovoljni. Zopet se je pokazalo, kako varčno da gospodari J. S. Z., zdrav je tudi finančni temelj, četudi si ne prikrivajmo, da se bodo pač morali po vojski dvigniti prispevki, to pa zato, da more dobiti vsak član redno društveno glasilo, ker dokler se to ne zgodi, ne moremo govoriti o popolni strokovni organizaciji. Povišek je pa
tudi potreben, da se finančno zagotovi brezposelna podpora.
Poglejmo najprvo
delovanje skupin.
Pristopnine znašajo 34 K 35 vin. nasproti predlanskim 686 K 75 v, torej tu smo zelo nazadovali, kar je posledica vojske in zato tudi nismo mogli razviti agitačnega dela s shodi in z drugimi splošnimi priredbami.
Prispevki članov 19.358 K 52 vin., nasproti predlanskim 29.110 K 75 vin., nazadovali smo za okroglo 10.000 K.
Posmrtnina 1212 K 2 vin., nasproti predlanskim 1627 K 80 vin., nazadovali za okroglo 400 K.
Prispevki za »Našo Moč« 109 K 12 vin., predlani 492 K 62 vin., tudi tu smo nazadovali skoro za 400 K.
Sorazmerno s prejemki so pa padli tudi izdatki skupin.
Bolniške podpore so znašale 14.409 kron 57 vin., nasproti predlanskim 23.054 K 95 vin., torej so znašale predlani za okroglo 8500 K več, selitvene 183 K 30 vin., predlani 390 K 85 vin., smrtna kosa pa lani ni prizanašala.
Posmrtnine so namreč dosegle znesek 760 K, predlanskim pa samo 440 K, torej so se povečale za 320 K.
Izrednih podpor se je dalo v obeh letih približno 185 K, predlanskim 213 kron 90 vin., torej razlike samo za okroglo 30 kron.
Brezposelne podpore so se z ozirom na finančni položaj vsled načel-stvenega sklepa morale popolnoma ustaviti.
Če seštejemo vse prejemke skupaj na eni strani, na drugi strani pa vse izdatke in izdatke od prejemkov odštejemo, dobimo prebitka 5176 K 4 vin., ki se je poslal centrali, oziroma so bile skupine z novim letom še na dolgu, drugi del je pa kot dvovinarski odbitek last skupin.
Sedaj poglejmo delovanje centrale same kot take in njeno premoženje. Denarni promet se je v letu 1915 na-
sproti prejšnjemu letu le malo zmanjšal. Vseh prejemkov v letu 1915 je bilo 18.555 K 25 vin., vseh izdatkov pa 18.415 kron 50 vin., skupaj 36.970 K 75 vin. Gotovina, v blagajni koncem leta 1915 139 K 75 vin.
Vplačila skupin leta 1915 7763 K 50 vin., leta 1914 10.723 K 30 vin.
Ako pomislimo, da je leta 1914 poslovalo 50 skupin s 1287 plačujočimi člani, dočim jih je bilo koncem leta 1915 le še 45 s 1045 plačujočimi člani, tedaj razlika okroglo 3000 K ne bo prevelika.
Dvignjen naložen denar leta 1915 pri Zadružni Zvezi 9516 K 1 vin., leta 1914 7477 K 16 vin.
To se Vam bo morda čudno zdelo, da se je leta 1915 več dvignilo, kakor pa leta 1914. To se je pa zgodilo zaradi tega, ker se je na podpisanih nominalnih 5000 K III. vojnega posojila porabilo 4598 K 96 vin., torej smo tu profitirali za 401 K 4 vin.
Obresti naloženega denarja 1. 1915 1223 K 1 vin., leta 1914 1180 K 62 vin., so se zvišale za 42 K.
Vrnjene potnine 40 K.
In s tem smo pri kraju s prejemki, ker podpor v preteklem poslovnem letu nismo nič prejeli.
Preidimo na izdatke*:
Izplačane podpore leta 1915	4261
kron 58 vin., leta 1914 5511 K 87 vin., torej so se zmanjšale za 1250 K 29 vin., to izvira iz tega, ker smo ustavili brezposelne podpore in se je število skupin in članov zmanjšalo. Sama na sebi je pa številka velika in nam kaže, da je bilo dosti bolezni.
Upravni stroški leta 1915	2159 K
55 vin., leta 1914 3851 K 1 vin. Se vidi, da smo kolikor mogoče štedili, ker so se upravni stroški skoro za polovico) zmanjšali od predlanskega leta.
Potnine leta 1915 551 K 2 vin. ali pravzaprav 40 K manj, ker sc nam je 40 K vrnilo.
Agitacija in organizacija leta 1914
623 K 98 vin., naravno, da se je tudi ta vsota zmanjšala, ker sedaj je težko potovati, shodov prirejati pa sploh ni mogoče.
Nagrade 4 K, to je eno novoletno darilo.
Naložilo se je pri Zadružni Zvezi leta 1915 5247 K 1 vin., leta 1914 9688 K 78 vin.
To nazadovanje je razumljivo. Manj smo prejeli od skupin, manj smo tudi mogli naložiti.
Knjige in tiskovine 161 K 50 vin. Ta postavka je bila lani v bilanci pod pasiva, v letu 1915 smo jo poravnali.
»Naša MoČ« 1431 K 88 vin. Enako je s to postavko. Tudi račun za »Našo Moč« je bil v lanski bilanci med pasiva in se je v letu 1915 poravnal.
III. vojno posojilo 4598 K 96 vin. Za podpisanih nominalnih 5000 K vojnega posojila smo dali 4598 K 96 v., kateri znesek se je dvignil iz tekočega računa pri Zadružni Zvezi.
Gotovina 31. decembra 1915 je znašala 139 K 75 vin.
Inventura 31. decembra 1915.
Glej postavko 2 bilance. Stanje naložbe pri Z. Z. se je zmanjšalo za 4269 kron.
Faktično se je pa zvišalo za 731 K, ker imamo pri Zadružni Zvezi shra-njenili še za 5000 K vrednostnih papirjev III. vojnega posojila. Postavko 3. inventure smo ravnokar obdelali obenem z naložbo pri Z. Z.
4.	Še neplačani zneski skupin so znašali 2512 K 67 vin., leta 1914 2124 K. Torej so se povečali proti lanski bilanci za približno 400 K.
Večinoma so ti zneski že poravnani v letu 1916, za par 100 K je pa starih terjatev.
5.	Knjige in tiskovine v zalogi po 10 odst. odpisu 995 K 85 vin.
6.	Inventar po 10 odst odpisu 266 kron 98 vin.
Karavana. viljem Hauff-
Vprašam ga, zakaj tako govori, odgovori:
»Ko sem spal nekaj ur, se prebudim in slišim nad seboj tekanje sem in tja. Mislim, da ste vi, a tekalo jih je po krovu najmanj dvajset; slišim tudi, kako vpijejo in kriče. Končno se približajo težki koraki po stopnicah. Kaj se je potem zgadilo’, ne vem, le od časa do časa se mi je vrnil spomin. In takrat sem videl tistega moža, ki je pribit tam gori na jadrnik, kako je sedel za mizo, prepeval in pil, tisti, ki leži na krovu nedaleč od njega v rdeči bar-žunasti obleki, je sedel poleg njega in mu je pomagal piti.« Tako mi je pripovedoval moj stari služabnik.
Verujte mi prijatelji. Tesno mi je bilo pri srcu. Motiti se ni mogel, saj sem sam tudi slišal mrliče. V taki družbi se voziti mi je bilo grozno. Moj Ibrahim se pa globoko zamisli in, pravi:
»Pravo sem si izmislil!«
Spomnil se je namreč na rek, katerega ga je naučil njegov ded, izkušen mož, ki je prepotoval veliko sveta, ki naj pomaga prati vsaki čarovniji ali prikazni duhov. Trdil je tudi. da prepreči v bodoči noči nenraven spanec, ki naju je premagal, če moliva pridno izreke iz korana. Všeč mi je bilo, kar je predlagal stari mož. Napeto pričakujeva noči. Poleg kajite se nahaja mala sobica in skleneva, da v njej prenočiva. Prevrtala sva več lukenj skozi vrata, dovolj velikih, da pregledava lahko celo kajito; zapreva nato vrata, kolikor sva jih mogla. Ibrahim je napisal prerokovo ime v vse štiri koto. Tako pričakujeva strahot noči. Približno ob enajstih postanem zopet zelo zaspan. Tovariš mi nasvetuje, naj molim koran, kar mi pomaga. Gori postane živahno; vrvi škripljejo, čujeva korake in glasove. Čez nekaj minut napetega pričakovanja slišiva nekaj prihajati po stopnicah. Ko to sliši starec, prične govoriti, kot ga je naučil njegov ded proti čarovniji in strahovom.
»Pridete li iz zraka, ali če se iz
morja dvignete, če ste spali v temni gomili, ali če iz ognja izvirate: alah je vaš gospod in mojster, pokorni so mu vsi duhovi.«
Priznam, nisem veroval reklu, lasje so se mi dvigali, ko so se odprla vrata. Vstopil je tisti veliki, lepi mož, ki sem ga videl pribitega na jadrnik. Žebelj je tudi zdaj šel skozi možgane, sledil mu je drugi mož, ki ni bil tako dragoceno napravljen, videl sem ga tudi ležati na krovu. Kapitanov obraz je bil bled, brado je imel, veliko in črno, divje je zavrtel oči po prostoru. Dobro sem ga videl, ko je šel mimo naših vrat; a on ni niti pazil na vrata, ki so naju prikrivale. Oba sta se usedla za mizo, stoječo sredi kajite, glasno sta govorila in kričala v neznanem mi jeziku. Vedno glasnejša sta postajala in vnemala sta se, dokler končno ne udari kapitan s pestjo na mizo, da je odmevalo po sobi. Divje se je drugi na to zakrohotal in je pomigal kapitanu, naj gre za njim-Vstal je, potegnil sabljo iz nožnice, oba sta zapustila sobo. Proste j še sva dihala, ko sta odšla; a strašilo je le še.
Pasiva.
1.	Skupine so imele terjati od nas 31. decembra 1915 64 K 38 vin., to je vsled primanjkljajev decemberskih obračunov.
2.	Neplačani računi Katoliškemu tiskovnemu društvu 31. decembra 1915 41 K 75 vin., za »Našo Moč« 933 K 1 v. Oba zneska sta se poravnala v 1. 1916.
3.	Rezervni zaklad koncem 1. 1914 je znašal 31.028 K. Ako seštejemo postavke pod aktiva na eni in postavke pod pasiva na drugi strani in odštejemo poslednje od prvih, dobimo čisti poslovni prebitek, ki je znašal 31. decembra 1915 678 K 11 vin.
Ta poslovni prebitek se pridene rezervnemu zakladu prejšnjega leta, tako da znaša 31.028 K in 678 K 11 vip. skupaj rezervni zaklad koncem leta 1915 31.706 K 11 vin.
Poročilo pisarne.
Pisarna je prejela 1446 dopisov, ki jih je vse hitro in točno rešila.
Vsi važnejši posli so se rešili v na-čelstvenih sejah. Teh je bilo v preteklem poslovnem letu 8, poleg tega sta bili še dve konferenci.
Glavno razmotrivanje v teh sejah in konferencah je bilo, kako odpomoči delavstvu v tej neznosni draginji in kako mu preskrbeti zadostno živeža.
Parkrat so potrkali odposlanci J. S. Z. na vrata deželne vlade in prosili, naj ona posreduje, da se bo pri notranjem ministrstvu oziralo na koristi delavstva in da preskrbi deželo z žitom in moko.
Odposlala se je spomenica na c. kr. ravnateljstvo tobačne režije, da se c. kr. tobačna tvornica v Ljubljani pre-mest iz III. razreda 9. krajne stopnje v II. krajni razred 12. krajne stopnje.
Glasnejše, vedno glasnejše je postajalo na krovu. Letalo se je sem in tja, čulo se je kričanje, smejanje in rjovenje. Končno je izbruhnil pravi peklenski trušč, bala sva se, da vdere krov, žvenketalo je orožje — naenkrat je vse utihnilo. Ko sva se upala čez nekaj ur na krov, sva našla vse, kakor je bilo prej. Niti eden ni ležal drugje.
Več dni sva bivala na ladji, ki je jadrala proti vzhodu, kjer je morala ležati po mojih računih zemlja, a če sva tudi prejadrala podnevi veliko milj, zdelo se je nama, da se ponoči vračava, ker se je zjutraj nahajala ladja vedno tam, kot prejšnji dan ob solnčnem vzhodu. Nisva si mogla tega drugače tolmačiti, kakor da jadrajo mrtveci vsako noč nazaj. Da to zabra-niva, sva zvečer zavila vsa jadra in jih povila s pergamentom z napisanim zgora.i omenjenim rekom in z izreki iz korana. Boječe sva čakala v najini so-bici, kaj se zgodi. Zdelo se nama je, da zdaj še hujši straši, a glej, drugo jutro sva našla jadra zavita, kakor sva jih pustila. Podnevi sva razprostrla le 'to-
Odposlanstvo J. S. Z. se je poklonilo prevzv. knezoškofu ljubljanskemu, da mu izreče zahvalo za njegov nastop v pastirskem listu proti oderuštvu.
Reviziji sta se izvršili dve: v Gorjah in na Viču.
Računski zaključek in izkaz imetja
Jug. Strok. Zveze v Ljubljani za I. 1915.
Pregled delovanja skupin.
	Prejemki	Izdatki
Pristopnina		34-25	
Prispevki članov ....	19358 52	
Posmrtnina		1212-02	
Prispevki za Našo Moč .	109-12	
Podpora: bolniška . . .		1440957
selitvena . . .		183-30
posmrtna . .		760-
izredna . . .		185 —
Prebitek			517604
	20713-91	2071391
Koncem leta je poslovalo 45 skupin s 1045 plačilnimi člani.		
Denarni promet		
Skupni denarni promet.	Prejemki .	. 18555-25
	Izdatki	. 18415-50
Gotovina v blagajni za-	Skupaj	. 36970-75
četkom 1.1915	...	12-73	
Vplačila skupin .... Dvignjen naložen denar	7763-50	
pri Z. Z	 Obresti naloženega de-	951601	
narja kap		122301	
Vrnjene potnine	. . .	40--	
Izplačane podpore . . .		4261-58
Upravni stroški ....		2159-55
Potnine 			55102
Nagrade 	 Naložen denar pri Za-		4-—
družni zvezi			5247-01
Knjige in tiskovino . .		161 50
Naša Moč			1431-88
Vojno posojilo . . . Gotovina v blagajni kon-		4598%
cem 1. 1915			139-75
	18555 25	18555-25
liko jader, kolikor sva jih potrebovala, da je ladja polagoma jadrala, v petih dneh sva prevozila lep kos pota.
Zjutraj šestega dne sva zagledala v kratki daljavi suho zemljo. Zahvaljevala sva alahu in njegovemu preroku ker sva bila tako čudovito rešena.
Podnevi in še ponoči sva jadrala ob morski obali; sedmo jutro sva zagledala nedaleč pred nama mesto. Z veliko težavo sva zasidrala ladjo in izpustila v morje mal čoln, s katerim sva se podala v mesto. Čez pol ure sva priveslala v neko' reko, ki se je izlivala v morje in sva se izkrcala. Mesto, v katero sva šla, je bilo indijsko, ne daleč od tam kamor sem nameraval prvotno priti. Podala sva se v karavanzerijo, kjer sva se okrepčala po najini pustolovski vožnji. Vprašal sem, kje bi dobil kakega modrega in razumnega moža; gostilničarju sem namignil, da bi rad dobil takega moža, ki zna tudi nekoliko čarati. Peljal me je na samotno cesto v neko priprosto hišo, potrkal je, vstopiva, reklo se nama je, naj vprašava po Muleju.
Inventura 31. decembra 1915.
Aktiva.
1.	Gotovina v blagajni............. 139 75
2.	Naložen denar v tekočem računu pri Zadružni zvezi v Ljubljani 1. januarja 1915 tekom
leta................ 28099- -
vloženo in obresti . , ,	5247-01
33346 01
tekom leta dvignjeno , ,	9516-01
Stanje naložbe 31. decembra 1915 ....	23830
3. Vrednostni papirji III.		5000 -
vojnega posojila . . . 4. Še neplačani zneski		
skupin	 5. Knjige in tiskovine v		2512-67
zalogi		1106-50	
10 % odpis		110 65	995-85
6. Inventar		296-64	
10»/o odpis		2966	266-98 32745-25
Pasiva.		
1.	Terjatve skupin . . . 2.	Neplačani računi . .		64-38
Kat. tiskovno društvo		41 75
Naša Moč	 Rezervni zaklad koncem		933-01
1. 1914			31028"—
Prebitek			678-11 32745-25
Ljubljana, dne 31. decembra 1915.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
+ Karol češnovar. Nenadoma je umrl 8. majnika 1916 tovariš Karol Češnovar, vpokojeni mizar ljubljanske tobačne tvornice, v 72. letu, mož naše stare krščansko socialne delavske garde v Ljubljani. Rajnik je bil zelo priden bogaboječ mož. Bil je naš skozi in skozi; na delavske shode je hodil tudi po svoji upokojitvi. Skrben oče, ki je lepo vzgojil svoje otroke, ki so vsi našega duha in naše organizacije. Rajniku se je utrgala žila, v bolnišnici, kamor so ga takoj morali prepeljati, mu niso mogli več pomagati. Njegov pogreb v sredo 10. aprila na Vič, tam je želel hiti pokopan rajnik, je dokazal, kako je bil priljubljen. Pokoj njegovi duši. Njegovi rodbini naše sožalje.
VELIKANSKO PATRIJOTIČNO DELO V KINO CENTRAL V DEŽELNEM GLEDALIŠČU.
Samo štiri dni predstavlja »Kino Centrai« v deželnem gledališču velikansko patrijotično delo »Z Bogom za cesarja in državo«, delo, ki je na Dunaju bilo sprejeto z ravno tolikim navdušenjem kot tudi že v deželnem gledališču predstavljano delo »S srcem in dejanjem za domovino«. Predstave v petek 12., soboto 13., nedeljo 14. in ponedeljek 15. t. m. trajajo po dve uri, z ozirom na to in vsled silno dragega filma jc vstopnina malenkostno zvišana za 10 vin. Iz Ljubljane in okolice prihitite si ogledat vsi to velikansko delo in ne bo vam žali »Kino Central«
v deželnem gledališču je zopet pokazal, da se ne straši največjih stroškov, samo da more občinstvu nuditi nekaj, kar je mogoče videti le v največjih mestih.________________________________________
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Vabilo
na
KX1. redni občni zbor
L ljubljanskega delavskega konzumnega društva r. z. z. o. z.
ki se bo vršil
v nedeljo dne 21. maja 1916 ob
4.	uri pop. v hiši glavne prodajalne, Kongresni trg 2, v II. nadstropju,
po sledečem
dnevnem redu:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računov.
3.	Sprememba pravil.
4.	Volitev odbora.
5.	Slučajnosti.
Ker se gre za važne spremembe pravil, se vabijo vsi člani, da se občnega zbora zanesljivo udeleže.
Odbor.
Fellerjev blagodišeči, oživljajoči, v nad stotisoč zahvalnih pismih in od mnogo zdravnikov priporočeni rastlinski esenćni fluid z znamko
bolečine lajšajoče vtiralno sredstvo
najbolje učinkuje pri revmatičnih bolečinah. 12 steklenic franko 6 K, 21 steklenic franko 10 K 60 h. Lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg ::	št. 264 (Hrvatska). :: ::
Zanesljivo odvajalno sredstvo so Elsa - kroglice. 6 škatlic 4 K 40 h.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo 1
********
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo Špecerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi“, dobi izkaznico, s katero ima pra-
3osa*h zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
S
JCC
jS
0
1 I
F. Meršol
Trooviira z modnim in drobnim blanom.
Velika tzber vezenin, čipk, rokavio, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, sukanca itd.
tfredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Priporočamo conjonemu občinstvu edino domačo tvrdko
Ignac Vok
specijalni trgovina šivalnih s'rojev in koles Ljubljana, Sodna ni. 6,
, katera ima po ugodnih ce-** nah in obrokih od strokovnn-kov priznano najboljše šivalne flt roje v Evropi m to bo PFAFF v veliki izbiri in zuloui lolotna pismena gorancijai
1 ŽV 7/	7/	//	7/	7/	7/	7/	//	7/	>X	V\ “NK >X	\V \V	""
A. ii E. eSL&BEENJl i Velika zaloga manufakturnega blaga, različno f sukno za moške obleke, volneno blago, kakor S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — J Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati J izbiri. Različno platno in Šifoni v vseh kalco-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. s Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti = v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni S prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. ~	Priznano nizke cenel	ls M©§toa trg Itev.l® ^ Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ■§. F vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: 51 srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi & j# pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira a v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh s velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- - ^ ših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in 3 ' klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti s. P žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blago I	f- L
V\	\\	\\	\\	W_ \V	\\	Vv	W	\V	//	7/1/	//	//	Z/	//	//	//	//	
Najboljša, najsignrnejša prilika za štedenjel
Ljudsko Posojilnico
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni li, nasproti hotela Jnioif za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
3
4°|o
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.