yu issn 0040-1978
leto xl, št. 24	Ptuj, 25. junija 1987 cena 150 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
IZ VSEBINE:
Radi bi se pobratili (stran 2)
Vse bolj nemočni smo! (stran 3)
»Otroška dlan je majhna!« (stran 4)
Veselo v Bukovcih (stran 6)
Mladi dopisniki (stran 7)
M nedeljo
pričetek
akcije
Dom učencev v Ptuju je pripravljen
za sprejem prvih brigadirjev Zvezne
mladinske delovne akcije Slovenske
gorice '87. Ti bodo prišli predvidoma
v soboto popoldne in nedeljo zjutraj,
in sicer iz Žitoradja (Srbija), Ljubi-
škega (BiH), Kruševa (Makedonija)
Sente (Vojvodina) ter iz Murske So-
bote in Zagorja ob Savi. Pričakujejo,
da bo v prvi izmeni delilo radosti dela
in brigadirskega življenja okoli 230
brigadirjev.
Na zadnji skupščini akcije so ime-
novali tudi člane štaba, torej tiste, ki
bodo akcijo vodili. Naloge koman-
danta bo prevzel Ivan Rojs iz Ptuja,
njegova namestnica za interesne de-
javnosti bo Irena Hunjet, za traso bo
odgovarjal Miran Zoreč iz Lenarta, ki
je to dolžnost opravljal že lani, eko-
nom akcije pa bo Miran Premužič iz
Markovec, ki bo odgovarjal tudi za
naselje akcije.
Svečanost ob pričetku letošnje ak-
cije bo v nedeljo ob enajstih pred do-
mom učencev, kjer bo brigadirsko na-
selje. Slavnostni govor bo imel pred-
sednik skupščine akcije Milan Čuček.
Brigadirjem bodo zaželeli dobrodošli-
co tudi predstavniki KS Borisa Ziher-
la zatem pa bodo v kulturnem progra-
mu nastopili še učenci osnovne šole
Olge Meglič ter glasbene šole Karola
Pahorja iz Ptuja. Na slovesnost so va-
bljeni vsi člani kluba brigadirjev, vsi,
ki jim je pri srcu brigadirsko življenje.
- OM
Ptujske ulice so bile minuli petek, 19. junija, pol-
ne razigranih učencev četrtih letnikov vseh progra-
mov usmerjenega izobraževanja Srednješolskega
centra v Ptuju. Veselje maturantov je bilo »slišati«
na vsakem koraku; žvižgi piščalk, vzkliki veselja:
»Huraaa, pouka je konec! Dol z zelenci in profesor-
ji!«
Vrhunec dogodka pa je bil okoli poldneva na
ploščadi pred centrom, kjer so se bile borbe učencev
tretjih letnikov za »zloglasni« maturantski ključ če-
trtošolcev. In glej ga spaka: šaljiva vprašanja in tek-
movanja so se nenadoma sprevrgla v prave borbe ze-
lencev. Kot v filmu je bilo videti vse skupaj, ko so se
sprli maturanti ekonomije in strojništva. Metanje
tort, brizganje s Stilom, metanje surovih jajc v »ne-
znano«, pa za nameček se lasanje, zabeljeno z »bo-
gatim« besednim zakladom ipd. Skratka — veselje
je dobilo grenki priokus in poznejše dogajanje je
spominjalo bolj na prisiljeno igranje igre do konca.
Kdor ne verjame, naj vpraša tiste, ki smo to videli
(žal, tudi slišali, pa še čutili povrhu). Baje je bilo še
hujše razdejanje pozneje v ptujskem hotelu, kjer so
za maturanti ostali kupi razbitih steklenic, polite
stene, uničen in poškodovan inventar ipd. In mimo-
grede se poraja vprašanje: ali je to posledica opuš-
čanja tradicionalnih maturantskih izpitov, ki so
pred leti veljali za PRAVI ZRELOSTNI IZPIT
srednješolcev?
M. Ozmec
Ko je bilo matuniRtsko veselje ie pravo veselje.	(foto: M. Ozmec)
f^ UVODNIK	"
Kako iz zadreg
v juliju ho republiška skupščina obravnavala poročilo Izvršne-
ga sveta SRS o izvajanju družbenega plana naše republike za ob-
dobje 1986 — 1990, pri čemer bo sprejemala tudi smeri in okvire na-
daljnjega ukrepanja, da bi presegli sedanje nič kaj rožnato stanje
na področju ekonomske in razvojne politike.
To stanje se kaže v ekonomski nestabilnosti, ki jo odražajo viso-
ka inflacija, devizna nelikvidnost, nizka produktivnost, tehnično in
tehnološko zaostajanje za razvitejšimi državami, neorganiziranost
na zunanjih trgih, neustrezna izvozna strategija, neustrezno vred-
notenje znanja, nemotiviranost gospodarstva za boljše gospodarje-
nje zaradi posegov družbe v razporejanje dohodka in čistega do-
hodka, pritisk za širjenje socialnih pravic in nerešeni problemi eko-
logije, energije in varčevanja.
Vzpodbudni so predvideni ukrepi IS SRS za odpravo omenjene-
ga stanja; vprašanje je samo, koliko bodo tudi drugi pripravljeni za
sprejem takšnih smeri in okvirov nadaljnjega ukrepanja. Če našte-
jemo nekaj predlogov rešitev slovenske vlade, vidimo, da nekateri
niso ravno prvič povedani: devizni sistem, ki zanesljivo spodbuja
gospodarstvo na konvertibilno tržišče, OZD in banke samostojno
razporejajo vsaj del deviznega priliva, ukiniti sistem dodeljevanja
»kvot«, pri razpolaganju z delom deviznega priliva omogočiti pove-
zovanje v okviru reprodukcijskih povezav, redno izplačevati izvozne
stimulacije, izenačiti izvoz storitev s prilivom od izvoza blaga, za-
dolževanje tistih, ki so sposobni vračati kredite, izvajanje skupne
emisijske politike ne sme nikogar postaviti v neenakopraven polo-
žaj, vzpostaviti trg denarja, spodbuditi varčevanje prebivalstva,
omogočiti ustrezne samoupravne pravice OZD, ki so pripravljene
sodelovati v sanacijah drugih OZD, spodbujanje koncentracije
družbenega kapitala ter pridobivanje zasebnih domačih in tujih
sredstev, profesionalizacija raziskovalnega dela in njegova poveza-
nost z univerzo.
O žariščih inflacije bo verjetno treba reči več in vsako posebej
analizirati — od Narodne banke Jugoslavije, slabih investicijskih
programov, monopolistov, izgubarjev do plačilnega nereda oziroma
nesposobnosti plačevanja blaga in storitev. Ob tem pa velja pripom-
niti tudi to, da bi včasih bilo dobro v smislu zavarovanja plačil pre-
veriti plačilno sposobnost kupca oziroma naročnika.
Franc LAČEN
Minimaturantsko slovo
Celo šolsko leto so se učili in trudili nabrati kar se da veliko zna-
nja in izkušenj, da bi jim bilo v osnovni šoli laže. Ob koncu šolskega
leta niso imeli mature, vendar so bili prav tako veseli in razigrani kot
osmošolci in srednješolski maturanti. Letos seje od vrtca in brezskrb-
nega otroštva poslovilo 1100 minimaturantov, svoj odhod pa so ozna-
nili vesoljni javnosti s hrupnim, razigranim in veselim pohodom po
ptujskih ulicah.	^	N. D.
foto: M. Ozmec
DELAVCEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM
ČESTITAMO OB 27. JUNIJU — DNEVU
SAMOUPRAVLJALCEV JUGOSLAVIJE — V ŽELJI,
DA ŠE UČINKOVITEJE OBVLADUJEJO
DOLŽNOSTI IN PRAVICE SAMOUPRAVNEGA IN
DELEGATSKEGA ODLOČANJA.
občinski svet
zveze sindikatov slovenije, ptuj
občinski odbori sindikatov
delavcev dejavnosti občine ptuj
kud franc preložnik iz dvorjan vabi
na peti kmečki praznik, ki bo v
soboto, 27. junija, OD 17. URE DALJE.
Program:
—	ob 17. uri: povorka po vasi s prikazom starih
kmečkih običajev in opravil,
—	ob 18. uri: slovenjegoriško gostuvanje iz
Dvorjan,
—	ob 19. uri: semiška ohcet iz Semiča v Beli
krajini,
—	ob 20. uri: kmečka veselica z nastopom
ansambla LOJZETA SLAKA.
Za jedila in pijačo bo poskrbljeno.
vabueni na kmečki praznik v
dvorjane!
Ptujčani tudi dobro
skačemo
v okviru tv oddaje Zdravo je minuli petek potekalo tekmovanje
v skokih z mesta tudi pred kavabarom Rimljan v Ptuju. Kmečka mini
štajerska show godba je kmalu privabila nekaj sto radovednežev, med
katerimi jih je 32 tudi tekmovalo. Pa niso bili pogumni le moški, tudi
dekleta so pokazala, da znajo lepo skočiti, da ne govorimo o otrocih.
Prvi, ki je preskočil dotedanji mariborski rekord (2,86 m), je bil
Ljubo Gajzer; namerili so mu 2,92 m dolg skok. Vsa pričakovanja pa
je presegel nekdanji ptujski atlet Miki Prstec, ki je s predpasnikom
(kot godbenik) skočil z mesta kar 3,06 m. Ptujčani imamo rekord od-
daje. Ali ga bomo tudi ubranili?
-OM
Zmagoslavna ptujska dvojica — levo pilot Tomo Verbančič, desno navi-
gator Robert Tetičkovič — ob letalu Cessna 152 F, s katerim sta tekmo-
vala. (foto: M. Ozmec)
Ptujčani zmagovalci
jubilejnega aerorelija
Aeroklub Ptuj je četrtič v svoji zgodovini osvojil najvišje priznanje motor-
nih pilotov Jugoslavije — prehodni pokal maršala Tita, ki sta ga na jubilejnem
30. jugoslovanskem reliju v motornem letenju priborila najmlajša udeleženca
prvenstva — pilot Tomo Verbančič in navigator Robert Tetičkovič.
Poleg prvega mesta v skupni razvrstitvi je uspešna dvojica dosegla tudi prvo
mesto v preciznem letenju ter tretji mesti v časovni točnosti in navigaciji.
Odlično uvrstitev je dosegla tudi druga ptujska dvojica Kostja Kolarič in Mi-
lan Kralj, ki sta si v skupni uvrstitvi zagotovila šesto mesto, v posamezni razvr-
stitvi pa sta dosegla prvo mesto kot najbolja navigatorja. Več o tem preberite na
športni strani.	— OM
Ohcet '87 s ptujsko nevesto
22. junija se je v Ljubljani pri-
čela cfvajseta velika mednarodna
Prireditev »Ohcet v Ljubljani«,
ari iz vse Evrope, ki se bodo le-
tos poročili v Ljubljani, so se
včeraj predstavili na Pogačarje-
vem trgu. Danes s ogledujejo
Kras, Škocjanske jame in kobi-
larno Lipico.
26. junija bodo na Veliki Pla-
nini. kjer si bodo ogledali plan-
šarske običaje. Zvečer bo na Po-
gačarjevem trgu nastop tridese-
tih folklornih skupin iz Jugosla-
vije in tujine.
Naj-trenutek letošnje ohceti je
rezerviran za soboto, 27. junija,
ko bo ob 16.30 svečana poroka
na magistratu. Ptujčani bomo le-
tošnjo ohcet posebej pozorno
^ spremljali, saj srno dali nevesto
C^Tatjano KNEZFVlC, ženin je
^Mton JEGLIČ iz Kamnika. S
^dlfdtno poroko bosta kronala
f^kasaj dveletno prijateljevanje,
^ i
spoznala sta se pred pravno fa-
kulteto. Sta diplomirana pravni-
ka: Tatjana dela kot pripravnica
v ljubljanskem UNIVITU, Si-
mon pa v Tovarni usnja UTOK,
Kamnik.
Tatjana in Simon sta se za Oh-
cet' 87 potegovala pod številko
10. Bralci so jima prisodili drugo
mesto, vstopnico za Ohcet pa sta
si zaslužila z zmago na javni pri-
reditvi v Radečah prejšnji mesec.
Ohcet je turistična prireditev;
škoda, da je Ptujčani nismo znali
izrabiti. Kaže, da nam je zmanj-
kalo poguma. Ptuj in njegova
okolica je bogata s folkloro in
Rrav s tem bi se lahko pokazali,
lekoč smo to znali (Ohcet' 71),
danes pa samo kričimo, kako
nam v gostinstvu in turizmu ne
gre.
Kakorkoli že — Tatjani in Si-
monu želimo vse najboljše na
skupni življenjski poti! MG
Tatjana Kneževič in Simon Jeglič	foto: Marjan Ciglič
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
25. junij 1987 - TEDNIK
RADI BI SE
POBRATILI!
Ob obisku uradne delegacije pobratene občine Arandjelovac —
v Ptuj je pripotovala z Vlakom bratstva in enotnosti — je predsednik
OK SZDL Ljubomir Petrovič sporočil prijetno novico. V imenu kraje-
vne skupnosti Bukovik iz občine Arandjelovac je povedal, da se želijo
pobratiti z eno od krajevnih skupnosti v ptujski občini. Predlog je na-
stal na podlagi dobrih izkušenj o sodelovanju med KS Rogoznica in
Banja.
Sicer pa je Ljubomir Petrovič poudaril, da bi morali bolj tesno
povezati tudi gospodarstvi obeh občin. Nekatere organizacije združe-
nega dela že sodelujejo, pohvalno pa je govoril tudi o sodelovanju
med vrtci in šolami. Sodelovanje je pomembno zato, ker lahko obe
občini na podlagi izmenjave izkušenj dosežeta večji napredek, ob tem
pa se izogneta morabitnim napakam. Na slovesnosti ob odhodu ude-
ležencev Vlaka bratstva in enotnosti je predsedniku ptujske občinske
skupščine Gorazdu Žmavcu izročil spominsko darilo — vazo, v spo-
min na srečanje v Ptuju pa so Arandjelovčani prejeli delo slikarja
Lojzeta Kirbiša. Avtor pa je dve sliki poklonil mestoma Gornji Mila-
novac in Čačak.
N. D.
Ljubomir Petrovič in Gorazd Zmavc sta izmenjala spominski darili ob
odhodu Vlaka bratstva in enotnosti.
Foto M. Ozmec
Javna razprava
o kmetijstvu
Družbeno-ekonomski položaj kmetijstva je bil predmet obravna-
ve na nedavnih plenarnih sejah CK ZKS in CK ZKJ. Po obsežnih
analizah in razpravah na obeh plenumih je bilo oblikovano bogato
gradivo za javno razpravo v občinskih in osnovnih organizacijah ZK,
zlasti še v okoljih, kjer predstavlja kmetijstvo pomembno gospodar-
sko dejavnost. Med take prav gotovo sodi tudi ptujska občina.
Zato so o tem razpravljali na seji predsedstva OK ZKS Ptuj, ki je
bila 17. junija. Teze, pripravljene v delovni skupini, dopolnjene in
sprejete na seji, pa so bile osnova za razpravo na razširjeni seji Občin-
skega komiteja ZKS Ptuj, ki je bila včeraj (24. junija) v prostorih po-
slovnega centra Perutnine, Ftuj.
Cilj razprave v občinskem komiteju ZKS in v osnovnih organiza-
cijah ZK s področja kmetijstva je, da na razmerah v ptujski občini
preverimo učinkovitost kmetijske politike v SFRJ in SRS in nakaže-
mo potrebne ukrepe za trdnejši in hitrejši razvoj kmetijstva, ki je iz-
redno pomembna gospodarska dejavnost za vso državo.
V tezah ptujski komunisti poudarjajo, da je treba v federaciji in
republiki takoj pripraviti in izvajati ukrepe za ublažitev sedanjih ce-
novnih neskladij, ki spravljajo kmetijstvo v brezizhoden položaj. Te-
meljito je treba preučiti kmetijsko zakonodajo in jo dopolniti tako, da
bo najboljša zemlja bolj zaščitena, da preprečimo njeno nadaljnjo
drobljenje, prehajanja v nekmečko last itd. Ob tem naj bi bila zemlja
po katastrskem dohodku in objekti farm po zmogljivosti in tržni vred-
nosti visoko obdavčeni, sočasno pa bi uveljavljali davčne olajšave za
oddane tržne viške. Davke je treba usmerjati v SIS za pospeševanje
kmetijstva in ne za proračunsko porabo.
Predlagali so tudi združitev kmetijske zemljiške skupnosti in SIS
za pospeševanje kmetijstva, da bi zmanjšali stroške režije, bilo je tudi
predlagano, da bi vse skupaj prenesli v komite za kmetijstvo občine
Ptuj. Nadalje so predlagali ukinitev sedanjega zemljiškega maksimu-
ma za »čiste« kmete, za polkmete naj bi ga znižali, za nekmete pa
omejili na minimalno ohišnico.
Nadalje se v tezah zavzemajo za večje uveljavljanje tržnih zako-
nitosti v kmetijstvu, za povečanje proizvodnje in produktivnosti ter za
solidarnostno in vzajemno reševanje socialnih problemov ostarelih
kmetov na majhnih kmetijah.
Enotni so si bili tudi v ugotovitvi, da mora sodobni tržni proizva-
jalec imeti ustrezno kmetijsko izobrazbo, ki mora rasti z velikostjo in
tržnostjo kmetije. Zato priporočajo SŠC Ptuj, da utrdi kmetijsko šolo
na vseh stopnjah zahtevnosti. Toda v SŠC ugotavljajo, da se število
učencev v kmetijskih usmeritvah zmanjšuje, da se učenci odločajo za
manj zahtevne programe ipd. Podprli so tudi prizadevanja, da SŠC
Ptuj čimprej dobi ustrezno zemljišče (primerno bi bilo okoli 20 ha po-
vršin) za pouk in prakso učencev kmetijskih usmeritev.
FF
Ob 27. juniju — dnevu
samoupravljalcev
Samoupravljanje sodi med najpomembnej-
še zmage jugoslovanskega delavskega razre-
da. Korenine je pognalo že v prvih vojnih le-
tih, ko so delavci na osvobojenih ozemljih
pričeli sami upravljati tovarne in gospodar-
ske objekte. Tak primer je bil delavski svet v
tovarni antimona v Krupnju. Septembra
1941. leta je narodnoosvobodilni odbor z
odlokom razpisal volitve delavskega sveta v
omenjeni tovarni. Od delavcev izvoljeni de-
lavski svet je samostojno in uspešno vodil to-
varno, dokler tamkajšnjega osvobojenega
ozemlja niso spet zasedli Nemci. To je bil
edinstven primer delavskega samoupravlja-
nja v okupirani Evropi, zato lahko s pono-
som trdimo, da so korenine neposredne dem-
kracije in samoupravljanja pognale v narod-
noosvobodilnih odborih, ki so bili v najtežjih
dneh narodnoosvobodilnega boja in sociali-
stične revolucije odgovorni za gospodarsko
in družbeno življenje na osvobojenih ozem-
ljih, za preskrbo na fronti in v zaledju ter za
upravljanje gospodarskih objektov, ki so bili
v javni lasti. Vizija, cilji in zavest o delav-
skem samoupravljanju so nastajali, se obliko-
vali in si utirali svojo pot v narodnoosvobo-
dilnem boju, socialistični revoluciji in v ob-
dobju obnove porušene domovine.
Prvi in celovit koncept delavskega samou-
pravljanja je prišel do izraza v zakonu o de-
lavskem samoupravljanju, to je v temeljnem
zakonu o gospodarjenju z državnimi gospo-
darskimi podjetji in višjimi gospodarskimi
združenji v delovnih kolektivih, ki ga je spre-
jela ljudska skupščina FLRJ 27. junija 1950.
leta. V prvih letih uveljavljanja delavskega
samoupravljanja smo se spopadali z mnogi-
mi težavami, omahovanji, neznanjem in po-
manjkanjem izkušenj, kljub temu pa je delav-
sko in družbeno samoupravljanje postopoma
obvladovalo čedalje več področij družbenega
dela, aktivnosti in upravljanja družbe. Pot
delavskega samoupravljanja, ki je bila s te-
meljnim zakonom o delavskem samoupra-
vljanju jasno opredeljena pred 37 leti, je vse-
stransko odprla nove smeri družbeno-eko-
nomskega, demokratičnega in humanega raz-
voja jugoslovanske socialistične družbe. Cilj,
ki smo si ga z delavskim samoupravljanjem
zastavili, je, da na podlagi družbene lastnine
proizvajalnih sredstev najtesneje povežemo
delavce, delovne ljudi s pogoji, sredstvi in re-
zultati njihovega dela ter da v vsakodnevnem
življenju uveljavljamo humane odnose med
ljudmi pri njihovem delu, ustvarjanju in
odločanju. Nenehno si moramo odločno pri-
zadevati, da ustvarimo take pogoje in možno-
sti delavskega in družbenega samoupravlja-
nja, da bodo delavci, delovni ljudje sami po
najbolj demokratičnih in samoupravnih po-
teh razreševali vsa protislovja v razvoju druž-
benih odnosov in zavesti ljudi. Ni težave, ki
je ne bi bili sposobni razrešiti po samoupra-
vni demokratični poti, kajti v socialistični
družbi samo samoupravna pot vodi k na-
predku družbe in k sreči človeka in njegove
družine.
Prehojena pot delavskega samoupravljanja
v minulih 37 letih nam odkriva širino izboje-
vanih delovnih zmag in napredka, ki so bile
dosežene po poteh samoupravnega in dele-
gatskega odločanja. Prav vse, kar je bilo do-
slej zgrajeno in doseženo je rezultat trdega
dela rok in znanja naših delavcev in delav-
skega razreda, zato nima nihče pravice zani-
kati doseženih uspehov. Posamezniki ali sku-
pine želijo vse doseženo zanikati, zlasti v se-
danjih težkih razmerah, in ustvarjati vtis tež-
ke in brezizhodne situacije. Nikoli nam ni bi-
lo lahko, ni nam lahko danes, a le z združeni-
mi močmi vseh generacih, z znanjem in moč-
jo bomo izvlekli voz iz teh težav, še zlasti pa
z boljšim delom ter odgovornejšim samou-
pravnim in delegatskim odločanjem v vseh
okoljih in na vseh ravneh.
Cas, v katerem živimo zahteva, da v os-
predje postavimo samoupravni in materialni
položaj delavcev, v enaki meri pa tudi vlogo
in vpliv njihove sindikalne organizacije.
Okrepiti moramo vlogo delavskih svetov, pa
tudi delegacij in delegatov združenega dela v
skupščinah družbenopolitičnih in samou-
pravnih interesnih skupnosti. Čim večja bo
aktivnost delegatov, čim odgovornejše bo nji-
hovo delegatsko odločanje v delegatskih
skupščinah, toliko bolj bo prodornejši in
vplivnejši glas delavcev pri odločanju o vseh
tistih vprašanjih, ki se tičejo njihovega samo-
upravnega in materialnega položaja ter raz-
polaganja z rezultati dela. Tudi vpliv sindi-
kalne organizacije se mora vidneje začutiti v
združeem delu in v družbenopolitičnih skup-
nostih — od občine in republike do federaci-
je. Ne sme biti vprašanja, ki se tiče delavcev
in delavskega razreda, ki bi smelo iti neopa-
zno mimo najbolj množične družbenopoliti-
čne organizacije delavskega razreda, to je
zveze sindikatov.
V teh dneh končujemo široko javno raz-
pravo o osnutku sprememb zakona o združe-
nem delu. Danih je bilo veliko pripomb in
predlogov, zato je naša skupna naloga, da
vztrajamo na njihovi vgraditvi v zakon.
Ob 27. juniju, dnevu samoupravljalcev Ju-
goslavije, sporočamo, da si želimo tak zakon
o združenem delu, ki bo krepil samoupravni
in materialni položaj delavcev in zagotavljal,
da bo vsakdo odvisen od rezultatov svojega
dela in znanja.
Feliks Bagar
OB 20. JUNIJU - DNEVU CIVILNE ZAŠČITE JUGOSLAVUE
Zlati znak CZ v Polenšak
Pripadniki enot civilne zaščite
občine Ptuj so ob 20. juniju, dne-
vu civilne zaščite Jugoslavije, v
začetku tega meseca sodelovali
na veliki medrepubliški vaji enot
CZ v bratski občini Pregrada.
Osrednja občinska slovesnost v
počastitev tega praznika pa je bi-
la prejšnji petek ob sedemnajstih
v ptujskem domu gasilcev, kjer
so se poleg članov občinskega
štaba CZ in aktivistov s terena
zbrali tudi predstavniki skupšči-
ne občine ftuj in bratske občine
Cakovec.
Zbrane je uvodoma pozdravil
poveljnik štaba CZ občine Ptuj
Stanko Brodnjak, slavnostni go-
vor pa je ob tej priložnosti imel
predsednik SO Ptuj Gorazd
Zmavc.
Najzaslužnejšim posamezni-
kom in organizacijam so izročili
priznanja. Najvišje priznanje —
zlati znak civilne zaščite Jugosla-
vije — so izročili predstavnikom
KS Polenšak, poleg tega pa so 39
posameznikom izročili še znake
civilne zaščite. Slovesnost so ob
koncu popestrili pionirji osno-
vne šole Olge Meglič ter orkester
glasbene šole Karola Pahorja iz
Ptuja.
- OM
Udeleženci osrednje slovesnosti ob dnevu CZ v Domu gasilcev v Ptuju,
(foto: M. Ozmec)
VEKOSLAV LAŠIČ
Nagrada
mi veliko
pomeni
Na nedavni svečani seji delav-
skega sveta SOZD-a Mercator,
ki je bila v okviru letošnje merca-
toriade v Novem mestu, so dese-
tim delavcem podelili priznanje
in nagrado sestavljene organiza-
cije, v kateri združuje delo okoli
40 tisoč delavcev in kmetov —
kooperantov.
Med letošnjimi nagrajenci je
bil tudi Vekoslav Lašič, zaposlen
v Mercatorjevi Blagovnici v Ptu-
ju.
Ko smo ga pred dnevi obiska-
li, je dejal, da mu ta nagrada po-
meni veliko, celo več kot prej-
šnja zlata Mercatorjeva značka
in zvezno priznanje — red dela s
srebrnim vencem.
Vekoslav Lašič je 15 do 30 de-
lovnih let preživel v Blagovnici.
Od leta 1972 bdi nad delovanjem
strojev in naprav, od njih je odvi
sno počutje delavcev in obisko-
valcev v Blagovnici.
Hladilne in klimatske naprave
so v glavnem uvožene, okvare na
njih pa toliko usodnejše, saj ni-
mogoče zagotoviti originalnih re-
zervnih delov in potrebno je pre-
cej iznajdljivosti vzdrževalca.
»Veko«, kot ga kličejo sodelavci,
je s svojo iznajdljivostjo v takih
primerih, pa tudi z dolgoletnim
vestnim vzdrževanjem precej pri-
hranil, in že to je potrditev pra-
vilnosti odločitve o podelitvi ene
od desetih letošnjih nagrad soz-
da Mercator.
Iskrene čestitke!
JB
Vekoslav Lašič	foto: JOS
Ko so pred nekaj leti v Vidmu
gradili most čez Dravinjo, so ob-
voz speljali skozi Spodnjo Prista-
vo. Na jezo Pristavčanov, saj so
težka tovorna vozila močno uni-
čila asfalt, ki so ga s tako težavo
položili pred par leti.
Prejšnji teden pa so le dočaka-
li dan, ko je njihova cesta dobila
novo prevleko. Sedaj jim manj-
kajo samo še telefon, pa voda, pa
močnejša elektrika, pa ...
Naporna je pot v lepšo bodo-
čnost. Čeprav asfaltna ...
jš
Asfalt končno urejen
Pristavška pot v svet.
Obljubljajo večjo kakovost
S slabšanjem gospodarskega stanja in življenj-
skega standarda je upadlo povpraševanje po reza-
nem cvetju, lončnicah in okrasnih rastlinah. Svoje
je naredila tudi elektrika. Zato so v temeljni orga-
nizaciji nizke gradnje in hidrogradnje, v kateri je
DE Vrtnarstvo, poskušali na različne načine omili-
ti težavni položaj in sanirati izgubo. Najprej so
ukinili zimsko proizvodnjo pod steklenjaki oziro-
ma folijo in povečali proizvodnjo zelenjave. Re-
zultatov pa kljub temu ni bilo. Trajno sanacijo bi
lahko zagotovili le z večjim investicijskim vlaga-
njem. Ugotovili so, da bi bilo to v tem obdobju ne-
racionalno, poleg tega jim primanjkuje investicij-
skih sredstev.
Marjan Pongrac, vodja temeljne organizacije je
povedal, da so po podrobni preučitvi stanja prišli
do dveh ugotovitev: ali vrtnarsko proizvodnjo,
grosistično prodajo in maloprodajo ukiniti ali pa
poiskati primernega »sanatarja«. Skupni interes
so našli z Agrarijo, TOZD Cvetje, blagovni promet
in proizvodnja, Čatež. Šestnajst delavcev sedanje
poslovne enote Vrtnarstvo se bo kot poslovna eno-
ta vključilo v to temeljno organizacijo. Prepričani
so, da je ta pot edina pravilna, saj je Agraria ena
največjih vrtnarskih organizacij v Jugoslaviji.
Dejavnosti v novi organizaciji ne bodo krčili,
prizadevali pa si bodo za večjo kakovost. V Agra-
riji so prepričani, da jih bodo Ptujčani pridno obi-
skovali. Letos naj bi zaslužili 150 milijonov dinar-
jev, od tega več kot polovico v maloprodaji. Ptuj-
ski vrtnarji so na leto pridelali okrog pet ton razli-
čnih povrtnin, 25—30 tisoč cvetov krizantem, 2000
lončnic, več sto okrasnih grmov in drugega.
Za vključitev v Agrarijo so se odločili 5. junija,
ko so potrdili tudi spremembe samoupravnih ak-
tov, ki jih je povzročil omenjeni prenos proizvod-
nje. V temeljni organizaciji ostane komercialno
vzdrževanje za posamične naročnike. Le-to je po-
trebno ločevati od vzdrževanja javnih zelenic, ki
ga opravlja TOZD Komunalni servisi.
Komunalci prenašajo vrtnarsko proizvodnjo in
prodajo v cvetličarnah v novo organizacijo s pr-
vim julijem letos.
MG
V soboto se bodo
zbrali perutninarji
Tradicionalni dan perutninarjev bo v soboto, 27. junija, na leta-
lišču v Moškanjcih ob 16. uri.
Tu se bodo zbrali člani velike družine, ki jo sestavljajo delavci in
kooperanti Perutnine — velikana v gospodarstvu ptujske občine. Pe-
rutninarji pa medse vabijo tudi potrošnike svojih kakovostnih izdel-
kov. Dan perutninarjev je iz prejšnjih srečanj delavcev in kooperan-
tov prerasel v javno prireditev, ki ima vsako leto več obiskovalcev.
Slavnostni govornik na sobotni slovesnosti bo predsednik delav-
skega sveta Perutnine Ivan Zupanič, kulturni program pa bodo pri-
pravili Komorni pevski zbor iz Ptuja in čarovnik Marjan Lizzi. Naju-
spešnejšim delavcem in kooperantom bodo podelili priznanja ter raz-
glasili športne rezultate.
Za zabavo bo poskrbel ansambel ŠIK iz Titovega Velenja, za la-
čne in žejne pa delavci Haloškega .bisera.
JB
TEDNIK - 25. junij 1987
SESTAVKI IN KOMEHTARJ! — 3
»VSE BOU NEMOČNI SMO!«
Ob izteku šolskega leta so s« komunisti Srednješolskega centra Dušana Kvedra v Ptuju po-
govarjali o svojem delu in o dogajanjih v ožji in širši domovini. Počitnice so pred vrati, spričevala
varno spravljena v predalih, na vrsti sta sprostitev in zabava. Vendar, ne za vse. Dva poletna mese-
ca naj bi za učence in učitelje pomenila čas, ko si nabirajo novih noči in znanj, sedanja gospodar-
ska in politična situacija v Jugoslaviji pa marsikomu grenita počitniško razpoloženje. To misel
močno potrjuje tudi razmišljanje komunistov omenjene izobraževalne ustanove v Ptuju. Takole so
zapisali:
»Ce ob koncu pouka znova iščemo vzroke,
zakaj naši mladi nočejo vstopiti v ZK, prav
gotovo ne moremo reči, da si učitelji — člani
ZK ne bi za to prizadevali. Razpravljanja pa
nas nujno pripeljejo tudi do dogajanja v naši
širši skupnosti.
Prav je, da smo bili pred leti končno sezna-
njeni z našim dejanskim gospodarskim sta-
njem. Pri svojem delu smo se seveda tudi z
mladino pogovarjali o tem, verovali, da so
sprejeti načrti za utrditev gospodarstva dobri.
In če se bomo vsi zavedali resnosti položaja
in se temu primerno obnašali, naj bi se prav
gotovo prej ali slej pokazali tudi rezultati.
Žal se to ni zgodilo; vse bolj se počutimo
nemočni. Se naprej učimo mlade poštenega
dela in si tudi sami močno prizadevamo tako
ravnati. Pri tem pa v pogovorih z mladimi ne
moremo mimo njihove utemeljene bojazni za
prihodnost, saj jim zapuščamo velikanske
dolgove, uničeno okolje in padanje standar-
da. V jugoslovanskem razvoju se je nekje zlo-
milo. Vsi čutimo veliko prizadevanje politi-
kov in gospodarstvenikov. In ker se danes
vsaka stvar mnogo pozorneje postavlja pod
lupo, delajo veliko moralno škodo nekateri
družbenopolitični delavci s svojim nepremiš-
ljenim in ozkim obnašanjem. Mlad človek pa
je prav za take stvari hudo občutljiv. Tako
učitelji, recimo, nismo mogli mimo nekultur-
nega ravnanja na kulturni prireditvi v Mari-
boru. Mladino vzgajamo v veliki meri tudi z
močjo umetniške besede, saj je imela ta pri
oblikovanju slovenskega naroda velikansko
vlogo. Vzgajamo tudi z močjo najveličastnej-
ših časov naše zgodovine, da bi premagali
pesimizem mladih, ki ga ne moremo zanikati.
In znajde se nekdo, ki občutljivim mladim sr-
cem ne dovoli, da bi izpovedali pretresljivo
težo hvaležnosti, ko je treba ljubiti tudi
» ... znanje ... zdaj bi bili očetje ... zdaj jih
več ni... niso se vrnili. .« Prizadene tudi
nas, da je n. pr. družbenopolitičnemu delav-
cu pomembnejši protokol kot stiska labin-
skih rudarjev — in še mnogo drugih stvari.
Cas zahteva, da ravnamo s kar največjim
posluhom. Kaplan Čedermac je rotil ljudi,
naj branijo svojo zemljo. Lepo bi bilo, če bi
se npr. tovariš Razpet odločno oglasil ob de-
janskih provokacijah italijanskih ribičev, ki
ropajo to, kar je naše.
Mislimo, da bi njegova beseda zalegla več
kot naša. Mi se pri širšem reševanju nakopi-
čenih problemov čutimo nemočni, saj si pri
prizadevanjih za napredek ptujske občine, ki
ga vidimo tudi v ugodnejših možnostih izo-
braževanja naše mlade generacije, lomimo
zobe že na relaciji Ptuj - Maribor.
Morebiti pa bi na nek način lahko izrazili
nezadovoljstvo tako, da bi svojo članarino
zbirali na posebnem računu in sami odločali,
komu in za kaj naj se razporedi? Ni velika,
pa saj tega nismo sami krivi!«
Tako torej razmišljamo učitelji ptujskega
srednješolskega centra. Kako pa vi?
Nevenka Dobljekar
Slavnostna seja je priložnost, da ocenimo svoje delo in načrtujemo nove
naloge.
Prapor lovske družine je razvil Drago Krepil, direktor KGP, Ptuj.
HALOZE SPREMINJAJO PODOBO
V	soboto, 20. junija, so v Brezovcu pri Cir-
kulanah s svečano sejo skupščine KS prosla-
vili drugi krajevni praznik. Povezali pa so ga
tudi z lovskim praznikom, saj je njihova lov-
ska družina, ki letos proslavlja štiridesetletni-
co, razvila svoj prapor.	''
V	prijetnem okolju lovskega doma se je
zbralo veliko domačinov in gostov, tudi ča-
stni krajan doktor Vladimir Bračič, predsed-
nik skupščine občine Ptuj Gorazd Žmavc,
predsednik izvršnega sveta Jože Botolin slav-
nostni govornik) in predsednik občinskega
sveta Zveze sindikatov Stanko Debeljak. Po-
kroviteljstvo nad novim praporom je prevze-
la delovna organizacija Komunala, gradbeni-
štvo in promet, Ptuj. Ljubitelji lovstva so na
prapor pripeli kar 42 trakov in 720 žebljič-
kov.
V kulturnem programu so sodelovali Boris
Kralj, gledališki in filmski igralec, prekmur-
ski hornisti, pevski zbor PD Franček Kozel,
cirkulanski mladinci in sekstet vaških fantov.
Slavnostno sejo ob drugem krajevnem
prazniku je vodil Ivan Korenjak, predsednik
skupščine krajevne skupnosti. Orisal je do-
sežke in težave, ki jih spremljajo pri delu,
poudaril pa pripravljenost krajanov, da se z
vso vnemo otresejo pečata manjrazvitosti, in
to ne po polževo, kot se je to dogajalo v pre-
teklosti.	jš
Veliko število trakov priča, da ljudje cenijo lovce in njihovo prizadeva-
nje za ohranitev narave.
Prijeten lovski dom, lovci v svečanih oblekah, hornisti iz Prekmurja so
se zlili s prijetno haloško pokrajino.
Regresni zapiski
Ne reče se več: Pisan kot kanarček, ampak: Pisan kot tozdovski
pravilniki za regres.
• -
Lahko je napraviti turistični cenik za drago odejo. Veliko teže ga
je uskladiti s prekratko prevleko.
- • -
Tako je to: nekaj mesecev čakaš, da dobiš regres na roko, v trgo-
vini pa se ti v nekaj minutah zmakne spod nog.
- • -
Ko bom zapustil sobo s pogledom na morje, bom usmeril pogled
na luknje v pasu.
- • -
Kaj bodo meni, turistu, petelinji boji. Dovolj meje že oskubel ce-
nik za eno samo kokošjo juho.
- • -
Varčevanje je modrost življenja; pa je to tudi modrost letovanja?
Kaj pa drugega: kamorkoli že greš, nihče ne varčuje s svinčnikom.
- • -
V	času letnih dopustov so najbolj obiskovani fotografi. Z infiaci-
jo in mini kuverto se lahko samo še slikaš.
- • -
S svojim regresom ne morem kupiti niti ribiške palice, kaj šele da
bi videl morje. Sicer pa, kdo je že videl, da bi mala riba zapustila kon-
zervo.
- • -
Nek penzionist se pripravlja, da bo preživel na letovanju cela
dva in pol dneva in vsi ga občudujejo. Ampak čudenje ni na me-
stu ... Penzionisti so že navajeni živeti od procentov.
•
Poleg mojega blagajnika je reševalec za neplavalce. Tako, tako,
takšno dežurstvo je potrebno — sem že nasedel na plitvini.
•
Poznate razliko med morskimi valovi in cenami?
Torej, na morskih valovih lahko plavaš nekaj dni, na valovih cen
pa nikakor ne splavaš celo leto.	p Srečkovič
O ptujskih razglednicah
Tatjana Tomšič iz Ptuja, Kosovelova 6, je nezadovoljna s ponudbo ptuj-
skih razglednic. Pravi, da imamo tako lepo pokrajino, pa tako neprivlačne raz-
glednice. Najbolj jo motijo razglednice z več motivi in vmesnimi rdečimi črta-
mi.
Tovarišico Tomšičevo tudi zanima, kdo v Ptuju skrbi za izdajo razglednic
in izbiro motivov, kje jih prodajajo in kdaj bomo dobili nove razglednice.
Z založništvom in izdajo razglednic se v Ptuju ukvarjajo Tobak, Ljubljana,
MIP, Ptujske toplice, PTT Maribor, TOZD Gostinstvo Haloški biser in Občin-
ska turistična zveza. Motive ponavadi izbirajo sami, brez strokovne pomoči. Iz-
jema je Občinska turistična zveza, za katero izbira motive komisija za propa-
gando. V tej komisiji se navdušujejo za razglednice z enim motivom, pri organi-
zacijah združenega dela pa se bolj navdušujejo za razglednice z več motivi.
Vse težji gospodarski in finančni položaj se odraža tudi pri izdaji razgled-
nic in ponudbi le-teh. Iz leta v leto je izbira skromnejša, kmalu bo pošla tudi za-
loga iz prejšnjih let. Žal ne moremo zapisati, koliko razglednic je še v prodaji in
kje jih prodajajo. V turistično razvitih deželah, kjer skrbijo za vsak dinar, jih
prodajajo povsod, kjer so turisti.
V	Občinski turistični zvezi se zavedajo, da nove razglednice potrebujemo,
vprašanje pa je, kako zagotoviti potrebni denar. Tudi motivov je dovolj. Razve-
seljivo pa je, da so založniki pred kratkim le sedli za skupno mizo. Po prvih in-
formacijah naj bi letos izdali pet novih razglednic. Seveda ni pričakovati, da bo-
mo čez noč dobili bistveno kakovostnejše razglednice, prizadevati pa bi si mo-
rali, da bi se kar se da hitro približali pariškim in dunajskim, ki sodijo med naj-
lepše na svetu.	MG
ODDIH V BUKOVIČKi BANJI
Občina Arandjelovac ima 50
tisoč prebivalcev, v poletnih me-
secih pa to lepo šumadijsko ob-
čino obišče okrog 30 tisoč turi-
stov. Pritegnejo jih mnoge zgo-
dovinske znamenitosti, pred-
vsem pa Bukovička banja, znana
specializirana zdravstvena usta-
nova.
V Zavodu za preventivo, zdra-
vljenje in rehabilitacijo Bukovi-
čka banja skrbijo predvsem za
bolnike, ki imajo želodčne bole-
zni, čir na dvanajsterniku, revmo
in diabetes, opravljajo pa tudi
akupunkturo in fizioterapijo. Te-
rapijo opravljajo pod nadzor-
stvom strokovnjakov in s pomoč-
jo modernih aparatur.
Obiskovalci Bukovičke banje
lahko prebivajo v lepo urejenih
hotelih. Najbolj znan je hotel ka-
tegorije B Staro zdanje, ki ga je
868. leta zgradil knez Mihailo
Obrenovič. V hotelu vzbuja veli-
ko pozornost čudovita soba kne-
zov, kjer so portreti velikanov
dveh srbskih vstaj. Tudi hotel
Sumadija je kategorije B, znan
pa je po lepi plesni dvorani in le-
tni terasi ob odprtem bazenu.
Najnovejša pridobitev arandje-
lovskega turizma je hotel katego-
rije A Izvor, kjer imajo veliko
kongresno dvorano in rekreacij-
ske objekte: bazen, razna šport-
na igrišča in savno. V hotelu Iz-
vor je treba odšteti za dnevni
penzion 7000 dinarjev, v hotelih
kategorije B pa 5900 dinarjev.
Informacije o sedemdnevnih m
desetdnevnih paketih je mogoče
dobiti po telefonu (034) 712-711.
Vsi hoteli in lepo število speciali-
ziranih lokalov so znani po odli-
čni hrani, predvsem po starih
srbskih specialitetah, te pa seve-
da niso priporočljive za tiste z di-
etno prehrano. Zanje skrbijo ku-
harji, ki dobijo navodila zdravni-
kov.
Od 4. julija do 19. septembra
prirejajo v Arandjelovcu tradi-
cionalno mednarodno kulturno
prireditev Marmor in zvoki, ki
ima tri dele: simpozij skulptur
Beli Venčac, mednarodni festival
Svet keramike in pregled glasbe-
no-scenskega, likovnega in knji-
ževnega ustvarjanja. V poletnih
mesecih se v dvorani knezov, pa-
viljonu Knjaz Miloš in v parku
Bukovička banja zvrsti okrog 50
različnih zanimivih prireditev.
Razlogov za oddih v Bukovič-
ki banji je torej veliko, pot do tja
pa enostavna — v Mariboru se-
demo na vlak za Beograd, iz Be-
ograda pa vozijo avtobusi v
Arandjelovac vsako uro.
N. Dobljekar
V hotelu Izvor je 414 postelj, gostom pa so na razpolago vsi spremljajoči
objekti, ki jih imajo hoteli kategorije A.
Hotel Staro zdanje, ki ima 120 postelj v sobah in apartmajih, je simbol
Bukovičke banje.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
25. junij 1987 - TEDNIK
V vrtu
Vrtičkarji, pridelovalci vrtnin!
Zdaj je primeren čas za presaja-
nje oziroma sajenje poznega ze-
lja, ohrovta, rdečega zelja, brsti-
čnega ohrovta iz rodu kapusnic
in drugih vrst zelenjave, kot so
por, zelena, blitva in cvetača.
Presajamo na grede ali njivice,
od koder smo že pospravili zgod-
nje vrste solate, špinače, redkvic
in podobnega.
Ker so zlasti kopusnice po-
membna vrtnina, saj so poleti in
jeseni v prehrani dobrodošla za-
menjava za poletne solate, pozne
sorte pa so primerne za kisal,
skladiščenje v kleteh ali zasipni-
cah, nekatere vrste, kot je brsti-
čni ohrovt, pa celo dobro prena-
šajo zimo, posvetimo nekaj na-
potkov sajenju, negi in pridelo-
vanju teh vrtnin.
Za kapusnice je potrebna ro-
dovitna, dobro pripravljena zem-
lja. Na isto mesto jih sadimo šele
vsaka tri leta, najbolje za gra-
hom, fižolom ali drugimi stročni-
cami, ki zapuste v tleh več duši-
ka. S kapusnicami pa moramo
kolobariti tudi zaradi kužnih bo-
lezni, ki ostajajo v tleh. Med nji-
mi je najnevarnejša golšavost ka-
pusnic. Zemlja za kapusnice ne
sme biti izrazito kisla niti bazi-
čna, dobro mora biti pognojena
z organskimi gnojili, kot sta hlev-
ski gnoj ali kompost, ter z mine-
ralnimi dušičnimi gnojili, kot je
7 dag kana na m' — ta zemjjo tu-
di nekoliko razkisa — afi 5dag
ureje na m' — ta pa zemljo zaki-
sa — še bolje pa je uporabiti
kompleksna gnojila NPK, in to
tista, ki vsebujejo največ dušika.
Sadimo zdrave in dobro razvi-
te sadike s tremi do štirimi listi,
visoke 10 do 15 cm. Pred saje-
njem jih za kako uro do dve po-
močimo v raztopino 03-odstotne-
ga basudina, da zavarjemo sadi-
ke pred kapusovo muho, in v
0,2-odstotni orthocid proti golša-
vosti. Če je vreme suho, zalijemo
pred sajenjem luknje, v katere
posadimo sadike. Zalivamo vsak
dan z 1,5 del vode, dokler se ne
primejo. Najprimernejša medvr-
stna razdalja je 50 do 70 cm, v
vrsti pa 50 do 60 cm — odvisno
od sorte, zagnojenosti in pripra-
ve zemlje.
Že kmalu po sajenju se lahko
pojavijo gosenice icapusovega
belina, ki je najmnožičnejši
škodljivec na kapusnicah; proti
njim škropimo z 1,5-odstotnim
lebaycidom ali 0,2-odstotnim ba-
sudinom 40 WP, proti ušem pa z
0,1-odstotnim metasystoxom ali
0,15-odstotnim folimatom, kate-
remu pa nujno dodamo O, I-od-
stotni sandovit, radovit, cet ali
drugo sredstvo, s pomočjo kate-
rega se škropivo bolje oprime,
saj so vse kapusnice oiroma nji-
hova listna površina obdani z
voščeno plastjo, po kateri škropi-
vo zdrsi.
SADJARJEM pa še napotek,
kako obvarovati lesko, da bomo
pridelali zdrave in kakovostne
lešnike! Hrošček lešnikar. ki ea
po latmsKo imenujemo curcolio
nucum, v povsem mlade plbdiče
polaga jajčeca, imenovana ima-
go, iz katerih se razvijejo ličinke;
te požro lešnikovo jedrce. Takšni
plodovi so piškavi; škodljivec pa
je lahko tako množičen, da uniči
ves pridelek. Polaganje jajčec je
časovno lahko zelo razvlečeno,
saj ga v naših razmerah opazimo
že sredi maja pa vse tja do sredi-
ne julija. To pa je tudi obdobje,
ko se bomo odločili za škroplje-
nje. Letos se je razvoj lešnikarja
glede na pozno in hladno po-
mlad precej zavlekel. Služba za
varstvo rastlin letos razvoja tega
škodljivca ne opazuje, zato tudi
ne pričakujte ustreznih napo-
tkov. Opazovali bomo sami, saj
je preprosto in zelo gospodarno.
V jutranjih urah vsak drugi do
peti dan stresemo grm ali kakšno
vejo leske, pod katero pogrnemo
platneno ponjavo. Natresene
hroščke preštejemo, in ko ugoto-
vimo, največje število, je pravi
čas za škropljenje. Škropimo z
0,2-odstotnim lebaycidom EC
50, ki ima dobro globinsko delo-
vanje, hkrati pa dodamo 0,2-od-
stotni dithane M 45 — fungicid
proti listni pegavosti — in
0,3-odstotni cosan, ki obvaruje
lesko pred plesnijo, hkrati pa je
dober akaricid proti pršici, ki je
ža lesko tudi nevaren škodljivec.
Takšno škropljenje opravimo po
potrebi, najmanj pa trikrat v se-
zoni. Provo škropljenje bi v na-
ših razmerah že morali opraviti
ali pa ga nemudoma opravimo.
Miran Glušič. ins. aeronom
Dan odprtih vrat
oš Stanka Vraza v Ormožu je letos ob praznovanju dneva šole
pripravila dan odprtih vrat. Ob tej priložnosti so šolo obiskali starši
učencev, zunanji sodelavci, nekdanji učitelji in sekretar OK ZKS Or-
mož.
Pripravili so pester program in predstavili delo in življenje v tej
šoli s prilagojenim učnim programom. Po ogledu učno-vzgojnega
procesa v razredih so učenci predstavili še interesne dejavnosti in pro-
izvodno delo, ki je zlasti pomembno za potrjevanje učenčeve osebno-
sti.
Proslavo je odprla ravnateljica Dana Prapotnik. V svojem govo-
ru je še predstavila uspešno delovanje šole in podelila priznanja, ki so
jih učenci prejeli na šolskih, regijskih in republiških tekmovanjih in
srečanjih v športu, kulturi in varnosti v prometu.
Sledil je lepo izveden, vesel kulturni program. To je bilo hkrati
tudi slovo od osmošolcev. Ti so potem imeli še valeto.
Praznovanje je spremljalo več prireditev, zlasti lepa razstava ro-
čnih, tehničnih in likovnih del. Izšlo je tudi šolsko literarno glasilo
KRESNICE. Lutkarji so se predstavili z veselo igrico.	M. R.
POGOVOR Z IRENO KRAJNIK - VZGOJITEUlCO
»Otroška dlan je majhna!«
Tri desetletja se Irena Krajnik razdaja otrokom. Poklic vzgojitelji-
ce opravlja z veseljem, brez napora, z veliko znanja in izkušnjami. V
ptujski vrtec je ptišla kot prva vzgojiteljica z ustrezno izobrazbo. Takrat
je bil ta poklic tako rekoč v povojih, z leti se je razvijal in bogatil z izku-
šnjami tistih, ki so se posvečali raziskovanju otrokovih sposobnosti.
»Najpomembnejše je, da otro-
ka sprejmeš kot človeka z delno
izoblikovanimi lastnostmi, vzgo-
jiteljica pa jih mora skupaj s star-
ši razvijati. Mislim, da se prema-
lo zavedamo, da otroci potrebu-
jejo predvsem toplino in razume-
vanje. Danes, ko vse bolj stremi-
mo za materialnimi dobrinami in
se z njimi otroku odkupujemo,
ker mu posvečamo premalo svo-
jega časa, je pravilen odnos do
otroka še toliko pomembnejši.
Zavedati se moramo, da je otro-
ška dlan majhna, da lahko prime
le eno igračo. S kupom igrač, pa
naj bodo po mnenju strokovnja-
kov še tako vzgojne, ne bomo
pridobili otrokove pozornosti in
ljubezni. V najbolj ranem otro-
štvu otroka tako rekoč odtrgamo
od matere. Čeprav so jasli name-
njene varstvu in vzgoji najmlaj-
ših otrok, menim, da je bolje, če
otrok ostane z materjo vsaj do
tretjega leta starosti.
Ugotovila sem, da so otroci, ki
so bili v jaslih, v vrtcu precej bolj
nemirni, agresivnejši in manj po-
zorni drug do drugega. Značilno
je tudi, da iščejo predvsem stik z
vzgojiteljico, toplino in pozor-
nost. Najbrž ne bi bilo napak, če
bi v naši družbi razmišljali o po-
daljšanju porodnega dopusta.
Otroku in materi bi to koristilo.
Pomembno se mi zdi tudi to,
da bi bili v vrteških skupinah dve
vzgojiteljici, kot je bilo to nekoč.
Vzgojni program je danes zelo
zahteven in prav bi bilo, da bi
vzgojiteljici druga drugo dopol-
njevali. Otroci imajo veliko ob-
vez že, preden gredo v osnovno
šolo, so zelo dovzetni in izredno
razgledani. Seveda pa samo zna-
nje ni dovolj! V otroku je treba
razvijati tudi ali pa predvsem ču-
stva! Otroci so po naravi iskreni
in zaupljivi, zelo svobodno govo-
rijo o najbolj osebnih družinskih
zadevah. Vzgojiteljica si mora
pridobiti otrokovo zaupanje na
podlagi dobrih medsebojnih od-
nosov v celi skupini, to je zelo
pomembno.«
Tako se je Irena Krajnik ra-
zgovorila o svojem delu z malč-
ki. Seveda je odkrito povedala,
da bi morale biti skupine v vrtcih
manjše. Običajno je v eni skupi-
ni preveč otrok, ki nimajo niti
dovolj prostora v igralnici, kaj
šele da bi se lahko vzgojiteljica
temeljito ukvarjala z vsakim
otrokom posebej. Prav tega pa si
otroci želijo, saj mnogi doma ni-
so deležni ustrezne pozornosti
staršev. Mnogi se še spominjajo,
da so radi posedeli v njenem na-
ročju, potočili solzo ali zgolj uži-
vali v toplem objemu. Mnogi so
se radi vračali v vrtec tudi po-
tem, ko so hodili v osnovno šolo.
Marsikatera mamica ali očka se-
daj zaupa svojega otroka tovari-
šici Ireni, vsakodnevno srečanje
z njo pa je mnogokrat tudi krat-
ko obujanje spominov. Neverjet-
no je, da si je Irena Krajnik v tri-
desetih letih dela z otroki za-
pomnila toliko imen, drobnih
dogodkov, ki so jih otroci in nji-
hovi starši že pozabili. Vedno na-
smejano, nikoli utrujeno jo lah-
ko srečamo na sprehodu z otroki
iz vrtca, sedaj pa vodi na spre-
hod tudi svojo vnukinjo, ki po-
gosto reče: »Ti pa nisi nikoli
utrujena!«
Zagotovo Irena Krajnik ni edi-
na vzgojiteljica, ki je ostala v
spominu otrokom, danes že star-
šem. Vemo, da jih je veliko, ki si,
tako kot ona, vsak dan prizade-
vajo dati otrokom dalček sebe;
ki puščajo svoje skrbi in težave
pred pragom vrtca in se razdaja-
jo malčkom, tako potrebnim to-
pline in ljubezni.
Ireni Krajnik in vsem njej po-
dobnim vzgojiteljicam v imenu
staršev in otrok — hvala!
N. Dobljekar
Irena Krajnik se v igralnici odlično počuti in pravi: »Ce bi se ponovno
odločala za poklic, bi izbrala tega, ki ga opravljam!« (foto M. Ozmec)
občin Ormož in Ptnj I w 'ss" vm-vt^
Leto: XXIV Ptuj, dne 25. junija 1987 Številka: 13
VSEBINA
KRAJEVNE SKUPNOSTI 87. Sklep o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Kog za obdobje 1/7-1987 do
86. Poročilo volilne komisije Krajevne skupnosti Kog o izidu glasovanja na referendu- 30/6-1992
mu 7/6-1987 za uvedbo samoprispevka POPRAVKI
87.
Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur.
list SRS št. 3/73), 8. člena Zakona o referendumu (Ur.
list SRS št. 23/77) ter poročila volilne komisije z dne
7. 6. 1987 o glasovanju na referendumu za uvedbo sa-
moprispevka, je skupščina KS Kog na seji, dne 10. 6.
1987 sprejela
SKLEP
o uvedbi samoprispevka v krajevni skupnosti Kog za ob-
dobje 1. 7. 1987-30. 6. 1992
1.	člen
V krajevni skupnosti Kog se na podlagi odločitev
občanov na referendumu dne 7. junija 1987 uvede
krajevni samoprispevek. Samoprispevek se uvede v
denarju za srednjeročno obdobje 1987—1992
2.	člen
Samoprispevek se uvaja za dobo petih let in sicer
od 1. 7. 1987 do 30. 6. 1992
3.	člen
Samoprispevek v denarju znaša:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega razmer-
ja je prispevna stopnja 2 % od neto OD oziroma na-
domestila,
—	za starostne družinske in invalidske upokojence
je prispevna stopnja 2 % od pokojnine, ki je višja od
pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kmetijske
dejavnosti je prispevna stopnja 10 % od letnega kata-
sterskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek opravljanja
obrti in drugih dejavnosti ali intelektualnih storitev je
stopnja 2 % od čistega dohodka,
—	delavci na začasnem delu v tujini 2 % od višine
povprečnega letnega OD v SR Sloveniji,
—	lastniki traktorjev 50.— din po konjski moči.
4.	člen
Zavezanci za samoprispevek so občani, ki imajo
stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti
Kog.
5.	člen
S samoprispevkom bo zbranih 40.000.000.— dinar-
jev. S temi sredstvi bo KS Kog sofinancirala naslednji
program:
1.	Vzdrževanje in obnova krajevnih cest
2.	Javna razsvetljava do mrliške veže
3.	Ureditev in vzdržavenje pokopališča (vodovod,
smetišče)
4.	Vzdrževanje komunalnih in drugih objektov
5.	Sofinanciranje izgradnje krajevnega telef. omrež-
ja
6.	Sofinanciranje izgradnje otroškega igrišča
7.	Sofinanciranje izgradnje odlagališča smeti
8.	Sofinanciranje vodovoda Vitan — Vodranci
9.	Sofinanciranje programov SIS v KS Kog ali iz-
gradnje večnamenskega objekta
6.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka delavcev pri
zasebnih delodajalcih ter od pokojnin, obračunava in
odteguje izplačevalec dohodka oziroma pokojnine ob
izplačilu in ga nakazuje na račun KS Kog št.
52410-842-038-8397. Samoprispevek, ki ga plačujejo
občani, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetij-
stvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnostjo in z
intelektualnimi storitvami, odmerja in pobira Uprava
za družbene prihodke SO Ormož v imenu krajevne
skupnosti. Osnovo za odmero samoprispevka ugota-
vlja Uprava za družbene prihodke po predpisih, ki
veljajo za odmero davkov občanov.
7.	člen
Svet KS Kog je odgovoren za zbiranje sredstev in
izvajanje del po tem sklepu.
8.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti samo-
prispevka v določenem roku, se obveznosti pravilno
izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo davkov.
9.	člen
Sredstva samoprispevka se smejo uporabiti le za ti-
ste namene, za katere je bil samoprispevek uveden.
10.	člen
Samoprispevka v denarju so oproščeni občani od
dohodkov, glede katerih velja oprostitev po zakonu.
11.	člen
O uporabi sredstev samoprispevka se sestavi za-
ključni račun, ki se predloži skupščini KS v potrditev.
Morebitni višek dohodka samoprispevka uvedenega s
tem sklepom, se lahko uporabi tudi za ostale druge
dejavnosti krajevne skupnosti po predhodnem sklepu
KS.
2.	Komisija v času izvajanja referenduma ni sprejela nobene pripombe glede
poteka referenduma.
3.	Od skupnega števila, ki se upošteva pri izidu glasovanja 747 glasovalnih
upravičencev v KS Kog je glasovalo 723 ali 96,79 %.
Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 513 ali 70,95 %, proti je glasovalo 202,
neveljavnih glasovnic je bilo 8, na glasovanje ni prišlo 24 upravičencev.
4.	Komisija je ugotovila, da se nahaja 24 volilnih upravičencev na odsluženju
vojaškega roka in na delu v tujini, zato jih ni upoštevala pri izidu glasovanja (21.
člen Zakona o referendumu).
5.	Na podlagi navedenega izida glasovanja je volilna komisija ugotovila, da je
referendum uspel, ker je večina volilnih upravičencev glasovala za uvedbo krajev-
nega samoprispevka.
6.	Skupščina krajevne skupnosti Kog ima na podlagi 12. člena Zakona o refe-
rendumu in 2. člena Zakona o samoprispevku, zakonito podlago za sprejem sklepa
o uvedbi samoprispevka z začetkom I. 7. 1987 do 30. 6. 1992, to je za dobo polnih
petih let.
Kog, 7. 6. 1987
lajnik
volilne komisije
(Marija Hanželič) I. r.
Član
volilne komisije
(Munda Viktor) 1. r.
Predsednik
volilne komisije:
(Konrad Kolarič) 1. r.
12. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, uporablja pa
se od 1. 7. 1987 do 30. 6. 1992.
Številka: 10. 6. 1987
Kog, II. 6. 1987
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Kog:
Darko Orešnik 1. r.
V	odloku o določitvi poteka mej med katastrskimi
občinami Sikole, Gaj, Vrhloga, Pongerce (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 12/87) je bila v pri-
merjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, zato dajem
v skladu z 218. členom Poslovnika Skupščine občine
Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/74 in
12/87) naslednji
popravek:
V	1. členu odloka v točki c se za pravilno objavlje-
nim tekstom v 13. oz. 14. vrsti »... nato zavije na ju-
gozahod preko mejnika št....« vstavi izpuščeno bese-
dilo: »... 5081 po zahodni meji melioracijskega jarka
do mejnika št.,..«
Tajnica
Skupščine občine Ptuj
Marica FAJT, dipl. pravnica I. r.
Ker je bila v odloku o zagotavljanju sredstev za kri-
tje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in na-
prav na melioracijskih območjih občine Ormož
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11-69/87) v
primerjavi z izvirnikom ugotovljena napaka, dajem
po 3. odstavku 182. člena poslovnika Skupščine obči-
ne Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
13-142/77) naslednji
popravek
V	3. členu se v 4. alinei točke a) pred besedo »ogra-
ja« predlog »v« zamenja s predlogom »z«.
V	zadnjem odstavku 3. člena se besedilo za podpič-
jem ne glasi: »tem določa«, ampak »o tem odloča«.
SEKRETARKA
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Minka RAJH 1. r.
TEDNIK - 25. junij 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Od prazgodovine do
zgodnjega srednjega veka
— Brane Lamut —
ZGODNJI SREDNJI VEK
(568 — do začetka 12. stoletja)
Zmagoviti Avari so prebivali predvsem na ozemlju uničenih Ge-
pidov ob Tisti, na zahodni rob svojega ozemlja, ki so ga zapustili Lan-
gobardi, pa so naseljevali zaveznike Slovane — prednike današnjih
Slovencev. Kako je to prodiranje Slovanov potekalo, vidimo najbolje
po postopnem propadanju škofij na področju današnje Slovenije.
Med podpisniki cerkvene sinode v Gradežu leta 579 ni več podpisa
ptujskega škofa. Obri so si z zavezništvom s predniki današnjih Slo-
vencev želeli zagotoviti predvsem odprto cesto proti Italiji.
Možnost za osamosvojitev se je Slovanom pokazala ob porazu
Obrov na vzhodu. Takrat je nastala Samova zveza, ki jih je povezova-
la tako proti Avarom na vzhodu kot tudi proti Bavarcem na severoza-
hodu. Po propadu zveze pa so Slovani ponovno prišli pod Avare.
Iz tega časa, pa vse do prodora Frankov, ne poznamo arheolo-
škega gradiva, ki bi ga lahko zanesljivo opredelili kot slovansko.
Na pragu 9. stoletja Karel Veliki dokončno porazi Avare; ptuj-
sko področje je priključeno 803. leta Furlanski marki in nekaj kasneje
Spodnji Panoniji. Okrog 840. ji načeljuje knez Pribina, za vlade kate-
rega je bila v času salzburškega škofa Liutprama med leti 840 in 859
posvečena cerkev »ad Bettowe ecclesiam Chosiuni comitis«. Spodnja
Panonija je pod Kocljem ostala vse do leta 874, ko mu je bila odvze-
ta. Cas 9. stoletja je v Panoniji tudi čas delovanja slovanskih aposto-
lov Cirila in Metoda, s katerima se prvič uveljavi slovanska pisana be-
seda v cerkvenih obredih. Leta 977 pa pride Ptuj dokončno pod nado-
blast salzburških nadškofov, Drava pa se s stoletji ustali kot mejna re-
ka med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom. V nasled-
njem, 10. stoletju vpadajo v Panonsko nižino Madžari, ki prodirajo
občasno večkrat tudi na naše področje. Mir med njimi in Salzburžani
je bil sklenjen šele na začetku 12. stoletja, ko da škof Konrad med
drugim ponovno pozidati tudi ptujski grad.
To razdobje, med koncem 8. in začetkom 12. stoletja, pa je tudi
čas, iz katerega poznamo tudi največ zgodnjesrednjeveških ostalin s
ptujsko-ormoškega področja. Pretežno gre za grobišča, kot so Sredi-
šče ob Dravi, Ormož, Hajdina, Turnišče in ptujski grad, naselbine pa
do sedaj niso poznane. S področja Ptuja vemo le za kratek odsek
zgodnjesrednjeveškega obrambnega zidu. Poleg grobišč zunaj Ptuja
so v samem mestu poznane tri nekropole: na Slovenskem trgu ob pro-
štijski cerkvi, na Panorami in tretja na zahodni grajski ploščadi.
Na začetek naselitve bi morda lahko uvrstili grobove s Turnišča
pri Ptuju, s pridatki iz spletene žice in s priloženo keramiko, kar izpri-
čuje poganski pogrebni običaj. Na dnu enega od turniških loncev je
upodobljen reliefni znak, ki bi ga lahko opredelili kot antropomorfno
figuro. Grobišče ima po načinu pokopa vzporednici v grobiščih v
Brezju nad Zrečami in v Zgornjem Dupleku, za vsa tri pokopališča pa
je značilen predkrščanski pokop. Poleg turniškega ima gotovo osred-
nji pomen grobišče na turnirskem prostoru grajskega griča, saj je bilo
na njem do sedaj najdenih več kot štiristo zgodnjesrednjeveških po-
kopov, ki segajo vse od konca 8. pa do začetka 12. stoletja in izpriču-
jejo raznovrstno kulturno podobo. Na začetku grobišča bi morda lah-
ko postavili par grobov s pridatki: uhani iz pletene žice, ki jih uvršča-
mo v »karantanski« kulturni krog, izrazita je skupina bronastega na-
kita z vdelanim emajlom, ki sodi v keltaški kulturni krog in se navezu-
je na zahod oz. alpski svet, po drugi strani pa nahajamo v grobovih
značilne belobrdske pridatke, kot so grozdasti uhani, razne ovratnice
in ogrlice, okras ženske nošnje pa so v tem času dopolnjevali tudi t.i.
obsenčni obročki in prstani — ta kultura pa se navezuje na vzhod oz.
Panonijo. Posebno skupino najdb pa predstavlja gotovo t.i. »grob
kneginje«, ki izpričuje povezanost z moravskim prostorom, kar je do-
kazano tudi s pisanimi viri, ki se nanašajo na 9. stoletje. Zaključek
grajske nekropole pa lahko po najmlajših najdbah uvrstimo na zače-
tek 12. stoletja, tik preden so Salzburžani obnovili ptujski grad.
Nadaljevanje prihodnjič
C)	Uhan Iz otroškega groba 294, ptujski grad, skupina s keramiko, 7./8.
stol, PMP
D)	Uhan iz groba 21, Turnišče pri Ptuju, 8./9. stol.
E)	Zlata uhana in prstan iz groba 355, ptujski grad, velikomoravska
kulturna skupina, 9. stol, PMP
F)	Dva bronasta kraguljčka in eden od petih polmesečastih okraskov iz
groba 1/1978, ptujski grad, belobrdska kulturna skupina, lO./ll. stol.
Oh, ta Mladina!
»Jezik Mladine je vse slabši ter
predvsem čedalje bolj angleški, na-
tančneje: to ni več slovenščina, ni še
angleščina, je pa že nekakšna 'AN-
GLO-SLOWENSCHINA'. In da ne
izgubljamo besedi, da bo zadeva na-
zorna, smo priredili >nahrbtno prilo-
go<, ki naj pojasni in opraviči naslo-
vno misel:
TEDNIK MLADINA - SLOVEN-
SKEGA JEZIKA GROB.«
Tako se pritožujejo naši zdomci in
prilagajo še nekaj zgovornih prime-
rov:
TM SORRY FOR VOLI
SUMMERHILL - VZGOJA IN
ANARHIZEM
IF TO-MORROW COMES?
VPRAŠANJU CIVILNEGA SLUŽE-
NJA - FINAL COUNTDOVVN
THE-NEW -GVERILLA SOL-
DIER S DANCE
Kot se vidi, prevladuje angleščina,
sem in tja pa naletimo tudi na druge
jezike: ORATIO PRO DOMO ET
ARIS, NVOLNOŠČ I POKČJ - SVO-
BODA IN MIR...
Kaže, da za izražanje mladine v
Mladini nekako ni pravega razume-
vanja. Pritožbe so tudi v domovini
kar pogostne, čeprav morda na zade-
vo gledamo »dobrohotneje«, ker se
Mladina zna sama iz sebe tudi ponor-
čevati. Npr. podpis k sliki: »The pho-
tographer Marko Modic and his ma-
nager Zmago Jelinčič pred odhodom
v Edinburgh, kjer bo osmega maja v
galeriji Richard de Marco otvoritev
razstave Irwin in relation to Laibach
and Scipion Nasica in NSK trough
photographs of MM.«
V takem pisanju Mladine je treba
razumeti tudi (samo)ironijo ali pa na-
črtno medgeneracijsko izzivanje (na-
vedeno zdomsko pismo dokazuje, da
se tako izzivanje zlahka posreči, ker
od številnih ljudi, posebno od tistih,
ki jih tujejezičnost žge v spominih na
vojna leta ali pa v današnjem brid-
kem zdomskem vsakdanjiku, res ni
mogoče pričakovati ravnodušnega
nasmeška ob tem). S stališča sloven-
ske jezikovne kulture to samo po sebi
še ne pomeni posebne nevarnosti za
slovenščino, kaj šele, da bi bil to njen
grob. Res pa je, da se je tako pisanje
v Mladini zadnje čase razširilo bolj,
kakor bi ustrezalo navadnemu občut-
ku za mero — preveč pa še s kruhom
ni dobro, pravi pregovor. Tako se če-
dalje pogosteje dogaja, da večina tu-
jejezičnih naslovov v Mladini ne do-
življamo več kot duhovito stilistično
igro in izziv, temveč že kot urejeno
modo, celo kot snobistično maniro.
Učinkoviteje bi bilo, če bi se pisci,
in uredniki Mladine bolj posvetili
oblikovanju izvirnih, duhovitih, tudi
izzivalnih slovenskih naslovov. Vpra-
šujemo se, ali je znanje angleščine
med slovensko mladino res tako zelo
dobro, da bi večina imela posebno ve-
selje in razumevanje za tako angleško
pisanje. Brati Mladinine naslove v
slovenščini pa bi bil še večji užitek
kot doslej.
Morebitne predloge, kritike in opo-
zorila v zvezi s slovenščino v javni ra-
bi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO
RAZSODIŠČE, Republiška konfe-
renca SZDL Slovenije, Ljubljana,
Koinenskega 7.
Mladi pevci bratskih občin
prisrčno prepevali v Lendavi
v Lendavi je bila 17. revija mladinskih pevskih zborov osnovnih šol brat-
skih občin SR Hrvatske in Slovenije. Na reviji je sodelovalo okrog 700 mladih
pevcev iz Podravine, Hrvatskega Zagorja, Podravja in Pomurja. Posamezne
bratske občine so zastopali mladinski pevski zbori osnovnih šol: Josip Kraš,
Ivanec — Podružnica Klenovnik; Ljudevit Gaj, Krapina; Mira Beno, Koprivni-
ca; Miška Kranjca, Velika Polana, občina Lendava; Slave Klavora, Maribor-
Tezno; Miklavž pri Ormožu; Josip Debeljak, Hum ob Sotli, občina Pregrada;
Franca Belšaka, Gorišnica, občina Ptuj; Pohorskega odreda, Slovenska Bistri-
ca, in Božena Plazeriano, občina Varaždin. Revija je bila v dvojezični šoli Dra-
ga Lugariča v Lendavi. Pozdravni govor in predstavljanje mladinskih pevskih
zborov sta bila v madžarskem in slovenskem jeziku, kar je dalo reviji še posebni
pomen.
Vsi mladinski pevski zbori so svojo nalogo zelo dobro opravili, kar dokazu-
je, da v osnovnih šolah vlagajo veliko skrb glasbeni vzgoji. Revija je tudi tokrat
dokazala, da se uvršča med najpomembnejše dogodke medrepubliške kulturne
izmenjave, pri njeni organizaciji v prihodnje pa bo potrebnih več izboljšav, da
bo dosegla ustrezno odmevnost v javnosti. Cilj revije ni le v tem, da bi zbori
prepevali drug drugemu, ampak tudi v tem, da zanjo zve jugoslovanska javnost,
kajti revija je hkrati dokaz pristnosti sodelovanja dveh bratskih narodov in nju-
nih mladih generacij na glasbenem področju.	PB
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
(9)
Z Interieri in Pesniki je slikar
Albin Lugarič izpovedal vso svo-
jo zgroženost nad usodo sveta.
Sredi šestdesetih let je oba ciklu-
sa zaključil. Šele zadnji dve ali
tri leta se ponovno vrača k raz-
mišljanjem izpred dvajsetih let.
V slikarjevem ateljeju nastaja
nov ciklus slik, ki, morda vzpod-
bujen tudi z najnovejšimi likov-
nimi tokovi, obuja temačne misli o brezizhodosti našega časa.
Sredi šestdesetih let pa se je Lugarič vnovič posvetil krajini. Pono-
vno ga je prevzel obmorski svet. Pritenila so ga barvno bogata prista-
nišča, soline in čeri. Ves ta svet je opazoval z višine, kar je zanj sploh
značilno. Sprva dokaj realistične upodobitve so ob zavzetem študiju
barvnih razmerij postopoma prehajale v abstrahirane upodobitve.
Soline je slikar ujel v njihovi tipični členjenosti na vzporedne pa-
sove. Med modrinami in zeleninami morja se bleščijo solinarske koče
in kupi soli. Raster vodoravnih pasov je postal ogrodje kompozicije
in vrsta Solin se zaključi s povsem abstraktno upodobitvijo odmikajo-
čih se vodoravnih in temnih pasov, ki jih prekinjajo prav tako v paso-
ve nanizani beli trikotniki in pravokotniki.
Na podoben način so slikarja prevzela pristanišča. Igra odsevov
na vodi se je v umetnikovih očeh preobrazila v bleščeč mozaik barv-
nih lis. Tudi čeri se stezajo v morje in rastejo iz njega v pretanjeno ob-
čutenem nasprotju med razjedeno in raskavo površino kamna in gla-
dino vode. V končnih variantah ter motivov je mojster upodabljal
predvsem ta občutja. Nastalo je več pretehtanih abstraktnih kompozi-
cij-
Marjeta Ciglenečki
Albin Lugarič: Soline II, olje — lesonit, 1965 (72 x 101 cm, sign. d. sp.
LA 65). Sliko hrani Umetnostna galerija Maribor (inv. št. 1252). Foto
Ivan Leskovšek.
Sedemdeset let od majniške deklaracije
in njen odmev na ptujskem območju
(4. nadaljevanje)
4. Majniška deklaracija je vznemirila nemško
javnost
Čeprav je bil vojaški položaj na evropskih
frontah na prehodu iz leta 1917/18 za cen-
tralne sile razmeroma ugoden, pa je bila go-
spodarska vojna zanie že izgubljena. Upi, da
bi Avstro-O^rska dobavila večje količine
ukrajinskega žita. se niso izpolnili. Antantna
pomorska olokada je dosegla svoj namen. V
habsburški monarhiji sta pomanjkanje in la-
kota že pestila ljudske množice. Socialna
nasprotja so se zaostrovala. Celjski žandar-
merijski poveljnik je v aprilu 1918 že poročal
o kaznivih dejanjih proti lastnini na lužnem
Štajerskem, do česar da prihaja žaram stiske
nižjih plasti; tudi ropi, ki so jih povzročali
dezerterji, niso bili izvzeti. Po zbranih poroči-
lih pri okrajnih glavarstvih je štajerski dežel-
ni namestnik Crary mogel julija istega leta
ugotoviti podobno.^'
Gibanje za mir in kruh ter vsenarodni sho-
di na Slovenskem, ki so se začenjali v marcu
1918, pa so govorili o množičnem odzivu na
»majniško izjavo« in sploh o širini gibanja.
Neposredno po »majniški deklaraciji« so
bili sklicani sestanki zaupnikov Narodne
stranke za Štajersko, tako v Središču 8. junija
in 15. lulija 1917. Na vseh zborovanjih so po-
zdravili zahtevo »po samostojnosti avstro-
ogrskih Jugoslovanov brez nemškega nad-
viadja«."
Vsekakor je bil shod zaupnikov štajerske
Narodne stranke 13. jan. 1918, na katerem so
se zavzeli za mir in za »zedinjenje vseh delov
edinstvenega naroda Srbov, Hrvatov in Slo-
vencev v samostmno, neodvisno, vsake tuje
nadvlade prosto državo ...«, začetek ripvega
narodnega gibanja na slovenskem Štajer-
skem in Koroškem." Po vseh slovenskih po-
krajinah so pričeli zbirati podpise za deklara-
cijo. Pomlad 1918 je pomemben mejnik v na-
činu izražanja politične volje po državni sa-
moodločbi, je izraz dejstva, da je vprašaiije
habsburške monarhije stopilo v zadnjo fa-
zo."
V številnih zbranih podpisih Jugoslovan-
skega kluba za deklaracijo je potrebno odkri-
vati prav socialno-ekonomsko stiskp ljudi,
njihovo željo po končanju vojne, ki je vzela
toliko življenj, pa seveda osvoboditev od
nemških gospodarjev. Vse to so pač pričako-
vali z združitvijo jugoslovanskih narodov ži-
večih v avstroogrski monarhiji pod žezlom
habsburške dinastije. K narodnemu gibanju
je slovensko ljudstvo nedvomno vzpodbudil
tudi VVilsonov mirovni program v znanih 14
točkah. Deseta točka predvideva, da naj se
narodom Avstro-Ogrske nudi »čim svobod-
nejša prilika za svobodni razvoj«."
Na slovenskem Štajerskem je podprlo
»majniško deklaracijo« 215 občin od pribli-
žno 380, kar pomeni, daje bilo zbranih 72038
podpisov." Žakaj se vse občine niso odzvale,
iščemo odgovor v avstrijskem volilnem siste-
mu, v davcnorazrednem volilnem redu, ki je
omogočal v občinah s slovenskim večinskim,
a siromašnim prebivalstvom prevlado imovi-
tejših Nemcev, se pravi manjšine v občinskih
zastopstvih.
Zastavlja se seveda vprašanje, zakaj so bile
oblasti od marca 1918 naenkrat tolerantne do
javnih manifestacij za »majniško izjavo«.
Vzroke je morda iskati v pojmovanju, da de-
klaracija ni predvidela odcepitve jugoslovan-
ske tvorbe od avstrijske skupnosti, se verjet-
neje pa tiči vzrok v občutku zmagoslavja in
relativne ravnosti habsburške monarhije po
januarski VVilsonovi izjavi leta 1918."
Tako beležimo v ptujski okolici v začetku
tega leta nekaj deklaracijskih narodnih sho-
dov Kmetske zveze, na katerih je jgovoril de-
želni poslanec Miha Brenčič. 27. januarja so
npr. zDorovali na Hajdini, 2. februarja v Ptu-
ju in naslednji dan v Ormožu, 3. marca v Sre-
dišču ter 24. marca pri Št. .lanžu na Drav-
skem polju (Staršah).^* Po časopisnih poroči-
lih naj bi se teh zborov udeležilo več sto lju-
di, v Ptuju kar tisoč, najmanj pa v Ormožu,
kjer se je čutila bojazen pred ev. posledicami
zaradi podpore »majniški izjavi«. Povzame-
mo lahko, da je šlo za množične shode, na
katerih so se izrekali za deklaracijo, za na-
rodne in gospodarske pravice. Seveda pa je
vplivalo k množičnemu odzivu prebivalstva
tudi dejstvo, da je bila v obredju deklaracij-
skega gibanja klerikalna Slovenska ljudska
stranka ter da je zato duhovščina v svojem
okolju aktivno posegla v uresničevanje zah-
tev Jugoslovanskega kluba.
Za omenjeni ptujski shod, ki je potekal v
Zupančičevi gostilni, lahko tudi ugotovimo,
da ga je prevevalo vinarno politično ozračje z
medklici. F*tujski župan in okrajni glavar sta
namreč tja poslala svoje uradno zastopstvo s
policijo in nekaj vojaki, prisotnih pa je bilo
tudi nekaj štajercijancev s Karlom Linhar-
tom na čelu.
»Slovenski gospodar« je 7. feb. 1918 pisaj,
kako Je ptujsko zborovanje dokazalo, da je
kar 99 % prebivalstva v okraju za »majniško
deklaracijo«. Tudi »Štajerec« je 10. feb. po-
ročal o velikem shodu a se je žaljivo znesel
nad poslancem Miho Brenčicem ter dokazo-
val, da se prisotni niso izrekli za »jugoslo-
vanstvo« ter da je zaradi ostrih prerekanj
moral vladni predstavnik dr. pl. Schrev zbo-
rovanje prekiniti. Poročevalec je še dodal, da
je ljudstvo kljub »veleizdajniški hujskanji
ohranilo dovolj zdravega patrijotizma«.
V srditi gonji proti »majniški izjavi« je
»Štajerc« označeval deklaracijske shode za
»veleizdajalske«. Izdajo so torej Nemci pri-
pisali Slovencem — podpisnikom deklaracije
in zbiralce teh podpisov je ptujsko okrajno
sodišče začelo preganjati. Zaradi tega je po-
slanec Miha Brenčič vložil feb. 1918 v avstrij-
ski državni zbornici interpelacijo na pravo-
sodnega ministra. »Slovenski gospodar« je
nato v svoji 10. štev. 10. marca 191» sporočil
bralcem, da »pobiranje podpisov za Jugosla-
vijo ni proti postavi« ter da nihče ne more
komu delati nevšečnosti."
Glasilo ptujske nemškutarije se spet ni da-
lo ugnati. Ne le daje »Štajerc« hotel dopove-
dati, da podpisovanje izjav za »majniško de-
klaracijo« nima »prav nobenega pomena«,
saj so med podpisniki otroci in mladina, ki
ne morejo odločati o bodočnosti države, in
ne le da je časopis naglašal, kako bo »jugo-
slovanska hujskarija« samo podaljšala vojno,
svoja stališča je naslanjal na vladno uradno
politiko.
O zbiranju podpisov v ptujski okolici je
»Štajerf^« npr. takole pisal: »Na Polenšaku
zbira podpise 16-letni fant, zgoraj (mišljeno
na izjavi) se bere »nekaj o miru«, spod^aj o
cesarju. Toda »ostanimo cesarju in Avstriji
zvesti«, beremo v časopisu. Nadalje je napa-
den ptujskogorski kaplan, kako da z deklara-
cijo zavaja ijudi, na območju Sv. Trojice v
Halozah (Podlehnik) pa se podpisi pridobi-
vajo na lažni način, češ da bodo podpisniki
izvzeti od rekvizicij, a na Hajdini so ljudje
celo izpostavljeni prisili." V notici »Tistim,
ki so podpisali ...« dopisnik »Štajerca« citi-
ra ministra za zunanje zadeve grofa Czerni-
na, ki Je izjavil, da so tisti jugoslovanski »ro-
govilezi«, ki se zavzemajo za raztrganje Av-
strije in kronovin, »v službi naših sovražni-
kov«. Zato »Štajerec« trka na moralno zavest
podpisnikov, ki so, po njegovem mnenju,
»zapeljani in neizobraženi« ljudje, naj se
odvrnejo do jugoslovanskega programa.^
(Se nadaljuje^
Opombe:
" Janko Pleterski: Prva odločitev Slovencev za
Jugoslavijo — politika na domačih tleh med
vojno 1914-1918, Slov. Matica 1971, str.
" Kakor pod op. 27 str. 138. Vekoslav Spind-
ler: Od majslce deklaracije do Jugoslavije.
(Nekaj dokumentov o medvojni akciji ob na-
ši severni narodni meji), Misel in delo
1938/IV., str. 101.
" Kakor pod op. 28, Vekoslav Spindler ..., str.
104/101
" Kakor pod op. 27, str. 243.
" Silvo Kranjec: Slovenci na poti v Jugoslavi-
jo, Spominski zbornik ob 20-letnici Kraljevi-
ne Jugoslavije, Ljubljana 1939, str. 56.
" Kakor pod op. 2, str. 102.
" Kakor pod op. 2, str. 104.
" Slovenski gospodar 1918/LII. (7. 2.), štev. 6
in (28. 30, štev. 13.
Straža 1918/X. (11. 3.), štev. 20.
" Slovenski gospodar 1918/LII. (28. 2.), štev. 9,
»Razne politične vesti« in (7. 3.), štev. 10,
»Pobiranje podpisov ...«.
" Štajerc 1918/xrx. (27. 1.) štev. 4 in (24. 2.),
štev. 8.
'' Štajerc 1918/XIX. :'24. 2.), štev. 8, (31. 3.),
štev. 13, (7. 4.), štev. 14.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
25. junij 1987 — f
Veselo v Bukovcih
v Bukovcih je bila zelo uspela prireditev, o kateri nam govorijo
naslednji posnetki Konrada Zorca.
Na razstavi sira ia viaa se je s svojiari piMeild predstavilo 25 iunjaaov.
Molža je ženslio opravilo, v Buliovcih pa so v tej spretnosti telLinovali
moški. Zmagal je Jože Kostanjevec iz Bukovcev.
Kosci ia grabljice so se s pesmijo na ustih odpravili k napornemu delu.
Tudi krave potrebujejo pogonsko gorivo. Jože Bezjak, poslovodja Rim-
ske peči, jim je postregel na zelo nenavaden način. Glavno, da je bilo ve-
selo. Ali bo tak način strežbe »iz ust v usta« uvedel tudi v svoji trgovini,
nam ni zaupal.
Tudi izlet zbližuje krajane
Spoznati se med seboj in zača-
sno spoznati lep košček naše do-
movine, je bilo nenapisano geslo
prvega izleta krajanov ptujske
KS Bratov Rešev. Uboje s tam-
kajšnjo tovarno keramičnih iz-
delkov, jama Pekel, tovarna no-
gavic Polzela, Savinjski gaj v
Mozirju in veselo popoldne na
turistični kmetiji pri Goličniko-
vih v Šmihelu nad Mozirjem, to
so bile prijetne in vesele postaje
na tem enodnevnem turističnem
popotovanju.
Čeprav se v tej ptujski prime-
stni krajevni skupnosti ljudje do-
kaj dobro poznajo med seboj, tu-
di po zaslugi udarniškega dela
pri graditvi doma krajanov in sa-
mopostrežne trgovine ter nekate-
rih družabnih prireditev, pa je
bil izlet vendarle še ena po-
membna oblika utrjevanja do-
brih medsosedskih odnosov. So-
ciologi namreč ne ugotavljajo za-
man, da je sedanja kriza odno-
sov med ljudmi celo bolj nevar-
na in škodljiva kot ekonomska
kriza. Praksa namreč ptrjuje, da
se ljudje čedalje bolj in vse pre-
več zapiramo za svoje »plotove«
in je zato sosed sosedu čedalje
manj sosed.
Krajevna konferenca SZDL v
tej krajevni skupnosti bo pod
vodstvom predsednika tovariša
Krajnca prav gotovo prisluhnila
želji krajanov, da bi organizirali
še več takšnih popotovanj, ki
zbližujejo ljudi in utrjujejo kraje-
vno složnost tudi pri resnih de-
lovnih akcijah.
Posnetek in besedilo: JOS
Vesela druščina med postankom v lepem Savinjskem gaju.
NAŠE CESTE
Lep čas se že ukvarjamo s pro-
blemom vzdrževanja cest v upa-
nju, da ga bomo vendarle rešili.
Gre namreč za izredno slabo
vzdrževane ceste na območju
Sestrž. Mislim, da krivca ni po-
trebno iskati, saj dobro vemo, či-
gava dolžnost je to. Vse preveč
pozabljamo na dolžnosti, zave-
damo se le pravic. Plačujemo
cestnino, samoprispevek, pa tudi
zelo dragi bencin, iz katerega čr-
pa svoj delež cestno podjetje.
Krajani Sestrž se sprašujemo,
kdaj bo naša največja želja ures-
ničena. Smatramo, da če človek
že nekaj daje, pričakuje od tega
tudi korist.
Dolga leta smo si prizadevali,
da bi na relaciji Sestrže—Prager-
sko pričel voziti avtobus. To nam
-je uspelo, bojimo pa se, da ga
bomo v kratkem času izgubili.
Vožnja je nemogoča. Cesta je v
kritičnem stanju, luknja pri lu-
knji!! Niti ni utrjena. Kako naj
bi bila? Ne pomnimo časa, kdaj
je bil nanjo pripeljan gra-
moz.Res je, da po večkratnih te-
lefonskih klicih krajanov cestno
podjetje pošlje bager, da s kame-
njem, ki je ob bankinah, zasuje
luknje. Ker ni dovolj kakovost-
nega gramoza, na istem mestu
nastane še večja luknja ... Na
nekaterih mestih je pod tankim
slojem gramoza celo ilovica. Ra-
vno tu je cesta najbolj občutljiva.
K tako slabemu stanju ceste je
svoje prispevala tudi VGP Mari-
bor, ki meliorira zemljišča na ob-
močju Sestrž. Tod prevaža gra-
moz, ki je potreben za melioraci-
jo. Odveč je vprašanje, kaj nare-
di kamion s skupno nosilnostjo
15—20 ton na cesti, ki ni dovolj
utrjena. Zanimivo pa je, da ni ni-
kjer znaka, ki bi označeval skup-
no dovoljeno težo prevoza po ce-
sti.
Krajani Sestrž se sprašujemo,
kje so odgovorni. Prosimo, da si
ceste ogledajo in ustrezno ukre-
pajo!
M. B.
Komentar ni potreben!
Vladimir Jani
Usahli
samoprispevek
za Vičavsko pot
Že davno smo slavili
sprejetje lastne odločitve
za prispevke trajne ureditve
nevarne Vičavske poti.
Veseli Vičavljani
in ostali meščani
smo dolga leta plačevali,
v zaupanju pričakovali
še končne izpolnitve.
V poznejših letih,
pa cestni muzikaši
še niso se zdramili,
poti nam končno uredili,
koristi za človeka
pač niso zatrobili
odločilni avtomobili.
Vendar naši so zavedni
krajevni skupščinarji
nevarnost za ljudi
osebno zavrnili
in pot začasno utrdili.
Nato naravne sile
so pot že delno razrušile,
sedaj nestrpno čakamo,
v strahu pred nesrečo,
kdo padel bo v prepad,
kdo kriv, kdo plačal
bo škodo za nezgodo,
še čakamo strokovne kroge
za dolgoročno analizo
za okroglo mizo.
Morda inšpekcija občinska
bo varnostni ukrep sprejela,
za ljube nam turiste
še pravočasno, le začasno
to javno sprehajalno pot
zaprla.
nesrečo hujšo s tem
zavrla.
Matej Bor spet
v Ormožu
Niso še pozabljeni trenutki lepih doživetij ob obisku slovenski
kulturnikov v ormoški občini, pa je že slovenski pesnik, dramatik in
esejist Matej Bor spet obiskal Ormož. Tokrat je bil gost OŠ Ormož na
sklepni prireditvi ob bralni znački.
Na proslavi so se zbrali vsi, ki so osvajali bralno značko, od
najmlajših do osmošolcev. Nastopajoči so brali svoje pisne sestavke
in pesmi, lepe in globoke.
V drugem delu priložnostne svečanosti so najprej predstavili ži-
vljenje in delo gosta — pesnika Mateja Bora, potem pa je spregovoril
sam. Mlajšim je namenil pesmi, uganke in bodice lažje vsebine, sta-
rejši generaciji pa že bolj resne pesmi in ostre epigrame. Prisrčni in
prijetni so bili pesnikovi odgovori.
Naj omenim še, da so s pesnikom revolucije srečali tudi člani
krožka za ohranjanje revolucionarnih izročil NOV. V spominsko knji-
go jim je vpisal posvetilo, poklonil večjo sliko in knjigo ter delil avto-
grame.
Buren aplavz, rdeči nageljni, knjiga o Ormožu, predvsem pa pre-
lepa vinorodna okolica Jeruzalema, kjer je pozneje preživel nekaj pri-
jetnih uric, bodo pesnika Mateja Bora spominjali na obisk pri pionir-
jih — značkarjih šole Ormož.	M. R.
Marljivo in množično
Organizacija Rdečega križa v krajevni skupnosti bratov Reš je
med najmarljivejšimi v ptujski občini. Pred nedavnim so njeni najpri-
zadevnejši člani, ki jih vodi Mimica Korpar, imeli skupščino. Delo je
bilo polno uspešnih akcij, med katerimi posebej izstopa priprava pro-
slave ob dnevu žensk in družabni večeri starejših v domu krajanov.
Organizacija ima okrog 460 članov, zelo dobro pa v njej delajo z mla-
dimi. Tudi na tej prireditvi so najmlajši iz osnovne šole Olge Meglič
pripravili prisrčen kulturni program. Na skupščini krajevne organiza-
cije RK so ustanovili tudi pododbor Društva upokojencev Ptuj, za
predsednika pa izvolili Marjana Berliča.
d. 1.
NAJVEČJA ŽEUA — KANALIZACIJA
Najpomembnejša naloga mi-
nulega obdobja v krajevni skup-
nosti Turnišče je bilo sofinanci-
ranje gradnje prizidka k osnovni
šoli Ivana Spolenaka. Prizidek je
zgrajen in pred dnevi so ga sve-
čano odprli.
V petletnem obdobju zbiranja
sredstev krajevnega samopri-
spevka je sedaj na prvem mestu
gradnja kanalizacije na območju
krajevne skupnosti, ki je že fi-
nancirala izdelavo idejnih pro-
jektov. Vse skupaj pa je tesno
povezano z gradnjo tako imeno-
vanega kanala D, ki ga morata
zgraditi Kmetijski kombinat in
Perutnina za svoje odplake iz
farme prašičev in valilnice. Ko-
munalna skupnost občine Ptuj je
pred kratkim v svojem programu
sprejela tudi priprave na gradnjo
tega kanala. Tako v krajevni
skupnosti Turnišče upajo, da bo-
do lahko svojo kanalizacijo zgra-
dili v prihodnjem letu.
Med njihovimi letošnjimi na-
logami je tudi sofinanciranje
gradnje pločnika ob Rogaški ce-
sti. Tod namreč hodi dnevno
okoli 70 odstotkov šolarjev iz nji-
hove krajevne skupnosti. V pet-
letnem planu pa je tudi pločnik
ob Zagrebški cesti, vendar bo
prišel na vrsto nekoliko pozneje.
Precej nalog je vezanih tudi na
urejevanje cest. Nekaj cest, pred-
vsem v novih naseljih, je še gra-
moziranih, na mnogih drugih pa
je prva asfaltna plast že precej
načeta. Svet krajevne skupnosti
je že sprejel program moderniza-
cije cest in nekaj jih bo prišlo na
vrsto že v letošnjem letu.
Čeprav sodijo Turnišče v me-
stno območje, imajo nekaj pro-
blemov, značilnih za zunanje
krajevne skupnosti. Tako je na
njihovem območju zelo malo te-
lefonskih priključkov in ogrom-
no interesentov zanje. Spisek
vseh je že na PTT, tu so pripravi-
li tudi idejni projekt, vse ostalo
pa je vprašanje časa. Vodstvo
krajevne skupnosti si prizadeva,
da bi prišlo do gradnje telefon-
skega omrežja čimprej, razmiš-
ljajo tudi o najetju drugih izva-
jalcev, če seveda ptt delavci tega
ne bi zmogli glede na obilico de-
la, ki ga imajo.
Pa še nekaj je večna tema se-
stankov v krajevni skupnosti
Turnišče: smrad, ki se širi iz far-
me prašičev. Pogoj ob lokaciji je
bil posaditev »zelene zavese«, ki
bi vsaj nekoliko zmanjšala ta ne-
prijeten vonj. Vendar je sedaj vse
skupaj »pozabljeno«, vodstvo
krajevne skupnosti pa je odloče-
no vztrajati. Saj vendar ne more-
jo in ne smejo biti ravnodušni do
številnih in vse glasnejših pri-
pomb krajanov.
JB
Kdaj bo Ormož brez ruševin?
Celih dvajset let so ruševine
ob Ptujski cesti obujale spomine
na drugo svetovno vojno in kazi-
le videz dokaj čednega obdrav-
skega mesta Ormož.
Ko se je pred 20 leti začela
gradnja na omenjenih ruševinah
in je iz njih zrastlo bančno po-
slopje, železnina in stanovanjski
blok, so se pojavile nove ruševi-
ne v Vrazovi ulici, kjer se je po-
rušila Banova hiša; tam naj bi
dobili lokacijo SDK, postaja mi-
lice in drugi.
S prepovedjo gradnje nego-
spodarskih objektov so zgradili
le postajo milice; SDK in ostali
pa imajo zgrajeno le ploščad z
leseno ograjo, kar je podobno
letnemu kinu. Ostali prostor je
prava sramota za Ormož in tiste,
ki so pripomogli k takemu sta-
nju.
Pred 5 leti so adaptirali trgovi-
no Borovo na Kerenčičevem tr-
gu, zraven nje je dobil sodobne
prostore Kristal, nad lokaloma
pa so zgrajena, sodobna stanova-
nja. Lepo so urejene tudi fasade
na nekaterih zgradbah na Keren-
čičevem trgu.
Do tu vse lepo in prav, če ne
pogledaš za trgovino Borovo; za-
stane ti dih in korak, ko zagledaš
ruševine nekoč družinskega sta-
novanja in garaže za avtomobil
prve pomoči.
Ni lastnika, ki bi bil odgovo-
ren za tako propadanje objekta,
lastnik se pojavi le takrat, ko j^
treba demontirati vrata, okna,
opeko in strešno konstrukcijo.
Lepi trgovini Kristal in Boro-
vo s čedno fasado, a neurejenim
ozadjem, spominjata na izrek iz
sv. pisma: »Farizejem odzunaj
pobeljeni grobovi, odznotraj pa
smrad in trohnoba.«
Nedaleč vstran gradijo mestno
tržnico, ki bo imela kaj žalostno
soseščino.
Objektov, kakršen je na pos-
netku, in podobnih bi v Ormožu
še lahko našteli, zato verjetno še
dolgo ne bomo mogli zapeti:
»Ormož, od kod lepote tvoje?«
Ista usoda čaka stari vrtec v Po-
štni ulici, saj že zeva v bodočnost
brez vrat in oken, na ostrešju pa
raste zelenica.
Adolf Rižnar
Nekdanje stanovanje in garaže Rdečega križa
(posnetek Lma 2alar)
f EDNIK - 25. junij 1987
NAŠI DOPISNIKI - 7
Društvo upokojencev dobilo prostor
že precej časa ni bilo nič slišati o delu društva
upokojencev v Podgorcih. Po dolgem času pa se
oglašamo z veselo novico.
V Podgorcih smo ustanovili društvo upoicojen-
cev komaj v septembru 1984, in je tako naše dru-
štvo najmlajše v občini Ormož. V tem času smo
dosegli nekatere uspehe — največji je nabava pra-
pora v letu 1985. Vsako leto organiziramo po dva
izleta. Trudimo se, da bi pri tem zadovoljili udele-
žence, vendar imamo slabe izkušnje. V letu 1986
smo bili na dvodnevnem izletu na Brionih in vsi
smo bili zadovoljni. Letos v maju smo bili na izle-
tu v zamejski Koroški. Konec maja smo sodelovali
na kulturni prireditvi ob tednu upokojencev obči-
ne Ormož z glasbeno točko, katero sta pripravila
tovariša Bombek in Kukovec.
Naša največja težava je, da društvo do sedaj še
ni imelo svojih prostorov. Tako je tajnik opravljal
vsa pisarniška dela na svojem domu, da je društvo
nemoteno delalo. V tem kratkem času smo nabavi-
li tudi nekaj pisarniškega inventarja.
Danes pa z veseljem sporočamo, da je društvo
upokojencev PODGORCI dobilo v prostorih kra-
jevne skupnosti sobo za svoje poslovanje. Ob tej
priložnosti izrekamo novemu in prejšnjemu vod-
stvu KS iskreno zahvalo za razumevanje težav
upokojencev. Dogovorili smo se, da bosta sobo
uporabila tudi KK SZDL in OZZB NOV, saj tudi
nista imeli svojih prostorov. Vsem sporočamo, da
bomo imeli od I. julija uradne ure vsako sredo od
8. do 9. ure. Vljudno vabimo vse upokojence, ki še
niso člani našega društva, da se nam pridružijo;
več nas bo, lepše nam bo.
KF
Tekmovalo
je 43
desetin
štab operative Občinske gasil-
ske zveze Ormož je 30. in 31. ma-
ja izvedel občinsko tekmovanje
vseh zvrsti gasilskih enot.
Najmanj kazenskih točk so
zbrale in se uvrstile na regijsko
tekmovanje naslednje desetine:
pionirji A GD Ključarovci (953
točk), pionirke A GD Središče
(938), pionirji B GD Savci I
(850), pionirke B GD Savci
(766), mladinci G D Ormož (804),
mladinke GD Podgorci (771),
članice GD Ključarovci (794) in
člani GD Hardek (868 točk).
Tekmovali so po pravilniku za
gasilske in gasilsko-športne di-
scipline z novimi kriteriji ocenje-
vanja.
Doseženi rezultati so zadovo-
ljivi, ni pa zadovoljiva udeležba,
saj nekatera društva že vrsto let
ne sodelujejo na tekmovanjih.
Najbolj smo pogrešali ženske de-
setine, ki jih na tekmovanjih sko-
raj ni več zaslediti, kljub temu da
je bil Ormož med prvimi pri
včlanjanju žensk v gasilske vrste.
Iz statističnih podatkov je raz-
vidno, da je v OGZ Ormož 1.823
članov, članic, mladincev in pio-
nirjev, tekmovanja pa se jih je
udeležilo le 430. Upamo, da bo
kritika spodbudila nesodelujoča
društva in bo prihodnje leto ude-
ležba na tekmovanju stoodstot-
na.
Ob dnevu gasilcev občine Or-
mož, 22. juliju, bodo najboljšim
desetinam podelili pokale, pri-
znanja pa bodo prejele vse eno-
te.
Adolf Rižnar
V Žetalah
zmagal
Matjaž Plajnšek
šahovska sekcija Žetale je bila
organizatorica že 9. tradicional-
nega TURNIRJA MLADOSTI.
Nastopilo je osem ekip; zmagala
je ekipa domačinov, druga je bi-
la ekipa Ormoža in tretja ekipa
MIP iz Ptuja (slednja ni nastopi-
la v najmočnejši postavi).
Po ekipnem delu so odigrali še
hitropotezni turnir posamezni-
kov. Pri članicah je zmagal Igor
Iljaž pred Stankom Polajžerjem
in Antonom Butolenom, zanimi-
vi pa so bili boji pri najmlajših.
Zmaga in s tem pokal je pripadel
10-letnemu Matjažu Plajnšku,
članu ŠD MIP Ptuj in učencu OS
Toneta Žnidariča, drugi je bil
domačin Roman Polajžer, tretji
pa Ptujčan Aleš Križe. Matjaž ta-
ko potrjuje, da se razvija v do-
brega igralca, kar mu bo glede
na njegovo mladost, vztrajnost in
talent ob strokovnem delu v dru-
štvu prav gotovo uspelo.
Silva Razlag
Najboljša je bila
ekipa Ptuja
v Gorici pri Slivnici je bil prvi turnir prvenstva Slovenije v semi-
kontaktu. Udeležilo se ga je šest klubov, in sicer iz Celja, Zagorja,
Gorice, Ljubljane, Ormoža in F*tuja — skupno 37 tekmovalcev.
V	kategoriji do 57 kg je Mirko Podpečan v finalu izgubil z Jevšni-
kom iz Gorice in zasedel drugo mesto. V kategoriji do 63 kg je Bran-
ko Puklavec izgubil že v prvem kolu, medtem ko je Branko Pečar iz
Ptuja v finalu za točko izgubil z Drapčičem iz Celja in zasedel drugo
mesto.
V	kategoriji do 69 kg sta Milan in Danilo Korotaj, oba iz Ormo-
ža, izgubila že v prvem kolu, medtem ko je Emil Koprivec iz Ptuja iz-
gubil v polfinalu in zasedel tretje mesto. V tej kategoriji je najbolj ble-
stel Bino Pernat iz Ptuja, ki je premagal vse svoje nasprotnike in zase-
del prvo mesto.
V	kategoriji do 84 kg je Alojz Vidovič iz Ptuja prav tako prema-
gal vse svoje nasprotnike, tudi zelo borbenega Dukiča iz Ljubljane,
ter zasedel prvo mesto. Zaostajal tudi ni v kategoriji nad 84 kg Martin
Golob iz Ptuja, saj je prav tako zasedel prvo mesto.
Kdor redno spremlja borbe karateistov Ptuja in Ormoža, lahko
ugotovi, da se pojavljajo nova imena, kar pomeni, da se vse več mla-
dih odloča za ta brez dvoma atraktivni šport. Mnogi karateisti imajo
več pokalov, da o diplomah niti ne izgubljam besed. S tega turnirja so
kar trije Ptujčani, in sicer Bino Pernat, Alojz Vidovič in Martin Go-
lob, prinesli nove pokale.	F. Hovnik
UPOKOJENCI IZBRALI
NOV ODBOR
Na svoji letni skupščini so se srečali upokojenci v krajevni skupno-
sti Vitomarci — ponosni in kmalu še lepši kraj v Slovenskih goricah.
Pogovorili so se o svojem delu in ga ocenili kot uspešnega. Član-
stvo v društvu narašča: sedaj jih je že 160, večina kmečkih upokojen-
cev. To je generacija, ki je prehodila težko življenjsko pot med obema
vojnama in nosila breme povojne obnove, zato so sedaj izčrpani.
Na skupščini so izvolili novep predsednika — to nalogo je po
krajšem premoru zaradi bolezni ponovno prevzel Matija Pravdič;
ostali člani odbora bodo svoje delo opravljali še vnaprej. Pogovorili
so se tudi o delu krajevne skupnosti in s ponosom ugotavljali, da se
njihov kraj lepša, saj bodo konec julija ob krajevnem prazniku odprli
pet kilometrov asfaltnih cest, velik dosežek v času, ko nam na vseh
straneh primanjkuje denarja.
Po uradnem delu so se najstarejši krajani Vitomarc poveselili in
sklenili, da se ob letu zopet snidejo, verjetno pa se bodo še prej poda-
li na izlet po naši štajerski deželi.	Alojz Rižnar
Letna konferenca društva
upokojencev
Na letni konferenci so se srečali člani društva upokojencev iz
Markovec. Pogovorili so se o svojih težavah in se dogovorili za na-
daljnje delo. Organizirali bodo izlete, pripravili družabna srečanja in
skrbeli za kulturno delo. Seznanili so se tudi s spremembami v zako-
nu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Kulturni program so jim pripravile ženske iz Bukovec in Zabo-
vec, ki vsako leto popestrijo upokojenska srečanja. Konrad Zoreč
Upokojenci se vsaj enkrat letno polnoštevllno zberejo v markovški dvo-
rani.
Gasilsko tekmovanje v Gorišnici
v nedeljo, 7. junija, je Gasilski center Gorišnica
izvedel eno od planiranih nalog v letu 1987. Na
stadionu so se ob 9. uri zbrale desetine vseh osmih
gasilskih društev na centrskem tekmovanju.
Po uvodnih slovesnostih se je na petih tekmo-
valnih progah pomerilo 32 desetin v desetih kate-
gorijah. Doseženi so bili naslednji rezultati: v ka-
tegoriji pionirk A je prvo mesto osvojila desetina
iz GD Formin, med pionirji A sta si prvo mesto
delili desetini iz GD Gorišnica in Moškanjci, v ka-
tegoriji pionirk B in pionirjev B sta prvo mesto do-
segli desetini iz GD Moškanjci, v kategoriji mla-
dink desetina iz GD Zamušani, v mladinski kon-
kurenci iz GD Formin, v kategoriji članic A ih čla-
nov A iz GD Zagojiči, v kategoriji članic B in čla-
nov B pa sta zmagali desetini iz GD Zamušani.
Doseženi so bili povprečni rezultati in glede na
to, da bo že naslednjo soboto in nedeljo občinsko
tekmovanje in obenem kvalifikacije za regijsko, z
njimi ne moremo biti najbolj zadovoljni. Prav tako
ne moremo biti zadovoljni z udeležbo, saj so iz
vsakega društva v povprečju sodelovale samo štiri
desetine, v treh kategorijah pa smo po ena deseti-
na. Znova je bilo ugotovljeno, da društva slabo
skrbijo za delo mladink in članic.
Tekmovanje se je končalo brez zapletov ob 12.
uri, ko je po razglasitvi rezultatov prvakom podelil
pokale Janez Horvat, predsednik sveta KS Goriš-
nica, ki je bila pokroviteljica. Tekmovanje so si
ogledali tudi udeleženci Vlaka bratstva in enotno-
sti.
Janko Bratuša
IZLET V BOHINJ
Ob koncu 7. razreda OŠ smo
se odločili, da gremo na izlet v
Bohinj in na Bled.
Najprej smo se odpeljali na
Bled in si ogledali jezero. Vodič
nam je povedal, da je Jezero le-
deniškega nastanka. Čeprav ni
zelo veliko, slovi zaradi izredne
lepote, ker ga krasita grajska pe-
čina s srednjeveškim gradom na
vrhu in otok, ki se dviguje kar 20
metrov nad gladino.
Tam je urejen muzej cerkvene
umetnosti. Ob jezeru so naselja s
hoteli in vilami. Blejskemu jeze-
ru ljudje pravijo tudi »kinč nebe-
ški«, pesnik pa ga je imel za »po-
dobo raja«. Ozadje tej podobi
raja tvorijo prelepi gozdovi Jelo-
vice in Pokljuke, na nasprotni
strani pa stoji Stol, najvišji vrh
Karavank. Ribiške družine vla-
gajo v Blejsko jezero mladice
ščuk. Ljudje se tukaj ponekod
ukvarjajo z živinorejo, imajo pa
tudi pravico pasti na pokljuških
planinah.	_
Z Bleda smo se odpeljali v
30 km oddaljeni Bohinj in si
ogledali Bohinjsko jezero. Po
gozdnatih bregovih bohinjske
doline oziroma soteske so začrta-
ni hudourniški jarki, po katerih
lijejo slapovi. Tu in tam se čez
rob Jelovice spuščajo žičnice za
les. Bohinjsko jezero je večje od
Blejskega, voda vanj doteka po
reki Savici. Jezerska voda je zelo
bistra. V njej najdemo mnogo je-
zerskih postrvi.
Obiskali smo tudi slap Savice,
ki se poganja iz skladov Komar-
če. Z bučnim slapom se vodovje
sedmerih Triglavskih jezer spuš-
ča v Bohinjsko jezero. Cerkvica
svetega Janeza, ki se zrcali na
vodni gladini jezera, je značilna
podoba Bohinja.
Ko smo si ogledali Bohinj,
smo se povzpeli na bližnjo plani-
no Vogel — zelo znano smučar-
sko središče. Tu živi nekaj zašči-
tenih živali: planinski orel, divji
petelin in več vrst kanje. Gorske-
mu rastlinju dajejo svojstven pe-
čat nekatere vrste listnatega gr-
mičevja, kot je rododendron. Tu
rastejo tudi planika, svišč, jeglič
in druge zaščitene cvetice. Razen
tega najdemo Na Voglu tudi veli-
ko planšarskih koč in pašnikov,
na katerih se pase govedo.
Vse te naravne gorske lepote,
združene s posebnostmi gorske-
ga podnebja, mir, nedotaknje-
nost teh planinskih krajev so iz-
vrstna vaba za turizem. Tod naj-
demo tudi tabore, kjer mladi po-
leti razpno šotore. Ugotovimo,
da bodo ljudje sčasoma razume-
li, kako alpska fiora povečuje le-
poto in zanimivost gora, in jo bo-
do pustili pri življenju.
Marjetka Borkp
in Jasmina Munda,
1. d, SES
SONCE IN SENCE MOJEGA
OTROŠTVA
V mojem otroštvu je bilo več
sončnih kot senčnih, žalostnih
dni. Vendar je bil tudi dan, ki ga
ne bom pozabila tako kmalu. Ta-
krat mi je bilo kakšnih sedem let
in umrl je dedek. Dedka sem
imela zelo rada. Večino časa sem
preživela v njegovi družbi. Več-
krat sem bila zraven njega v de-
lavnici, kjer je izdeloval predme-
te iz lesa. Zelo spretno je zlagal
deske in deščice ter jih pribijal
drugo k drugi. Z zanimanjem
sem gledala, kako pod njegovimi
prsti nastaja stol, miza ali omara.
Seveda lahko takoj ugotovite, da
je bil mizar. Dedek je tudi zelo
rad bral knjige. Svoj prosti čas je
izkoristil ob branju. Včasih se je
tako zatopil v kakšno knjigo, da
sploh ni vedel, kaj se dogaja
okrog njega.
Vendar se je z leti njegovo
zdravje slabšalo. Sčasoma tudi ni
več tako pogosto zahajal v delav-
nico. Roke so se mu lahno tresle
in bil je slaboten. Nekoč so ga
odpeljali v bolnišnico. V bolniš-
nici je ostal kakšen teden, morda
dva. Bila sem še majhna, zato se
ne spominjam preveč dobro. Me-
ni se je namreč zdelo, da je v bol-
nišnici že cel mesefc. Ko se je po
enem ali dveh tednih vrnil, sem
se razveselila, saj sem ga že ne-
strpno pričakovala. Vendar se mi
je obraz spet zresnil, ko sem ga
zagledala na nosilih. Položili so
ga na posteljo. Začudeno sem
gledala, saj je bil dedek zdaj či-
sto drugačen. Bil je drobcen. V
spanju je težko dihal in videti je
bil izmučen. Ko so se zdravniki
pogovarjali z babico, sem zvede-
la, da ima hudo astmo. Nisem si-
cer vedela, kaj to je, babica pa je
bila vsak dan bolj v skrbeh zanj.
Sedela je ob njegovi postelji ter
ga negovala. Po kapljicah je pil
čaj. Bil je na koncu s svojmi
močmi in ni bilo več upanja zanj.
To sem vedela, vendar nisem ho-
tela misliti, da bi se pripetilo kaj
takega, česar si nihče ni želel.
Vendar je dedek vseeno umrl.
Ležal je v krsti, jaz pa sem jokala
in ga klicala. Po licih so mi tekle
debele solze. To je žalosten do-
godek, vendar je bilo dosti tudi
veselih. Recimo — pozimi je
stric tako padel s smučmi, da si
je sezul čevlje ter ogulil cel
nos ... Kako se je moj oče učil
voziti z jadrnico in je smešno pa-
del z nje! Še bi lahko naštela
smešnih dogodkov, ki mi bodo
ostali v spominu. Saj smešnih —
sončnih dni se tudi lažje spomi-
njamo kot pa senčnih — žalost-
nih.
iMojca Rajh
84), OŠ Markovci
MOJA POT V ŠOLO
Ko sem nekega jutra gledala v
strop in se pripravljala na vstaja-
nje, je počasi prikukalo skozi
okno sonce. Zdelo se mi je, kot
da ga prvič vidim. Bilo je tako
bliskajoče, in kar toplo mi je po-
stalo, ko sem ga pogledala. Hitro
sem vstala, se oblekla, umila in
najedla. Vzela sem torbo in se
odpravila na kar dolgo pot v šo-
lo.
Vesela sem stopala po cesti.
Šla sem počasi in opazovala
okrog sebe. Videla sem lepega
rumenega metuljčka, ki je letal
sem ter tja, iskal prve rožice in
sedal nanje. Rožice so bile živah-
ne, saj jih je končno ogrevalo le-
po spomladansko sonce. Tudi
trava se mi je zdela zdaj bolj ze-
lena kakor pred dnevi, ko se je
sneg izgubljal na njej. Ptičke so
pele, žvrgolele in veselo letale.
TjO&lArr!, dam
t, nria^ /13? 7 mumtAtn. T ^ ,,
<Kihxisr rruarm, ^ umrvi^ ^tnj^irHJi Sijjo-,
ah- M. um. im, jpit rmjjriiii ai /icrdo SHu, V
Apjcrrwrh fta vv^ Ktio-monumi, CK^toAJt,
^MTTmjL.HLho- bado- oOstalh m-u/i^tnu AmuL
diltf Sio. ^Kit vdi/ui^ d/rioAmiAcL.
"ktjdL mxxm fufmj/rfrm vtifmL
^	rMznn jC umni dn^ Sir.
Studu/H, <t6KjuaMy	ma.
TMJmuJj v Jhu/JftMU.
•Jm-m^na TUvTa/tarrt,
J Ji,
Nenadoma sem nekaj zasliša-
la. Bila sem presenečena. Slišala
sem petje vesele kukavice, ki se
je končno ojunačila in zapela.
Bila je blizu mene, kar me je še
bolj privabilo k poslušanju nje-
nega petja. Zdelo se mi je, da jo
posluša prav vsa narava.
Vrtovi ob hišah so bili v sa-
mem cvetju, ki ga je veter počasi
majal sem ter tja. »Še sreča,«
sem si mislila, »da sem šla prej v
šolo.« Sonce me je vedno bolj
grelo. Čez nekaj časa sem pogle-
dala na uro. Bilo je že pozno. Po-
čutila sem se, kakor da bi se prav
v tistem trenutku zbudila iz sanj.
Torbo sem prijela z obema ro-
kama in začela teči. Tekla sem
vse do šole in se zadnji hip zbu-
dila iz sanj o naravi.
Ema Širec, 6. a, OŠ Videm
DAN MLADOSTI
V nedeljo, 24. maja, smo na
Donački gori praznovali dan
mladosti. Tam smo imeli prosla-
vo. Pričela se je ob 11. uri. Na-
stopali so učenci OŠ Toneta Žni-
dariča, Lovrenc ter mladinci in
moški pevski zbor iz Majšperka.
Mi pionirji iz Stoperc smo odi-
grali igrico in plesali. Po proslavi
smo imeli tekmovanje. Tekmova-
li smo v skakanju po eni nogi.
Zmagali so naši mladinci. Potem
so vlekli vrv. Tudi tu so zmagali
Stoperčani.
Na Donački gori sem srečala
tudi sosede in bratranca, ki bo
sedaj star dve leti. Z njim sem se
veselo igrala. Ob glasbi so se za-
vrteli vsi mladi. Okoli šestnajstih
smo odpravili domov. Bilo je
Ob prazniku mladih razmiš-
ljam o tem, zakaj sploh so vojne
in zakaj se ljudje sovražijo.
Vesna Jernejšek,
4. r., OŠ Stoperce
DOBILA SEM BRALNO
ZNAČKO
V ponedeljek smo v šoli praz-
novali dan mladosti. Na ta dan
smo dobili tudi bralno značko.
Če smo jo hoteli osvojiti, smo
morali prebrati tri knjige in se
naučiti dve pesmici. Na šolo smo
povabili novinarja Franca Milo-
šiča. Povedal nam je, kaj dela.
Pripravili smo tudi kulturni pro-
gram, v katerem smo nastopali
vsi učenci šole. Novinarja smo
tudi prosili, da nam podeli bral-
ne značke. Prvi in drugi razred
so dobili cicibanove, tretji razred
bronaste, četrti razred pa pohva-
le. Potem smo šli na kosilo, nato
pa domov.
Vesna Jernejšek,
4. r., COS
Stoperce
V PLANINE
Naše planine so veliko nara-
vno bogastvo, ki pa ga, žal, zna
le malokdo ceniti. Veliko ljudi
zmajuje z glavo in nezaupljivo
godrnja: »Le kaj imajo od tega,
da rinejo tja gor?!« Res pa je: če
greš enkrat v planine, boš gotovo
šel še kdaj.
Najbolj te osupi sprememba
zraka in šele takrat spoznaš, v
kakšnem okolju živimo. Prevza-
me te nek čuden občutek pripad-
nosti tem goram. Zdaj razumem
pesnike in pisatelje, ki so se od-
pravljali v gore po nove navdihe.
Spoznavam, da je vse skupaj vir
še neizpetih simfonij, nenapisa-
nih zgodb ... Vse se odvija kot v
filmu in me spominja na čas, ko
so ljudje živeli v lepih lesenih
kočah, daleč od mestnega hrupa
in smoga. Povsod okrog tebe
travniki, gozdovi, jase, čisti po-
točki, v katerih bi se vsaka riba z
užitkom »kopala«. Rada imam
planine! Nekaj me vleče gor; ta
občutek odvisnosti od samega
sebe, svoje volje ... Kar zmrazi
me, ko se vrnem v sivo vsakda-
njost, obdano z betonom. Pa saj
vsakdanjost v bistvu ni nič kriva,
za vsem tem stoji »Njegovo veli-
čanstvo« — človek!
Tudi jaz sem letos postala, kot
pravijo, »prava Slovenka«, saj
sem stala na vrhu Triglava. Po
stari planinski navadi sem bila
tudi krščena. To je bilo veselo.
Popoldan smo se odpravili iz
Triglavskega doma na Kredarici
na vrh Triglava. Pot je bila str-
ma, toda privlačna in zanimiva.
Najbolj so me prevzele cvetice,
ki so med skalami ponosno dvi-
gale svoje cvetove, kot bi hotele
povedati, da vsemu kljubujejo.
Že sama misel na to, da bi ljudje
trgali te cvetice, tako ponosne v
svoji lepoti, se mi je zdela zločin.
Same so si v težkih pogojih izbo-
rile obstoj in zdelo se mi je, kot
da imajo svoj značaj. Če ne bi
vedela, da so samo rože, bi po-
mislila ...
Ni mi žal truda in moči, katere
sem porabila, da sem prišla na
vrh. Od samega občudovanja
sem skoraj pozabila zapreti usta,
kajti razgled, ki se mi je odpiral,
je presegal vsa pričakovanja.
Pravijo, da se vidi celo do morja,
kadar je lepo vreme. Slika veli-
častnih občanov se ti vtisne v
spomin kot nekaj, za kar se je res
vredno potruditi.
Sledilo je najhujše — planin-
ski krst.
Izvolili smo župana in rablja.
Župan je določil število udarcev
s pravo planinsko vrvjo. Glavo
sem morala potisniti v Aljažev
stolp in pošteno so mi jih nade-
vali po zadnji plati. Nisem imela
časa misliti na to, ali me kaj boli,
kajti v glavi se mi je utrnilo:
»Zdaj sem prava Slovenka!«
Romana Planine
in Metka Letič,
4. a, SDENS
8 — ZA RAZVEDRILO
25. junij 1987 - TEDNIK
Lepo mi bodite pozdrovljeni! Krucifiks, zdaj pa mi je že vsega zado-
sti: v nedeljo, 21. junija, te san van pisa toto pismo, drgoč slabo vremen.
Dež na dež, provega sunca pa od nikod. Narobe svet. Sunčna uprava,
kak zgleda, nema več provega vodstva ali pa Udje štrajkajo zavolo slabih
ploč no vsokodnevnih podražitev cen. Jebal ga na motkin štil, toto dvigo-
vanje cen nas bode čista hin zrihtalo. Bencin no nafta bota skoro tak
droga, ke bomo lehko še samo še hodili no s kur. ., pardon, s kurami
oroli na njivah. Pa elektrika se bode pre drgočpodrožla, tak ke bomo dr-
goč petrolejke vujžgali no s treskami no baklami kurili, kak smo to delali
v štorih cajtih.
Zdaj pa vam naj še povem, kaj nam je pisala naša hčer Jula, kije z
Dojčlanda na dopust na plovi Jadran odplavala: »Droga mati no oča!
Vremen je malo narobe, drgačik pa nam je v domovini tak lepo, kak da
bi v raji bili. Za dojčmarke se vsi na zobe mečejo, ubogega dinara pa niti
pes več neče povohnoti. To neje prav no pošteno. Cene so resen zlo droge,
tak ke ma človik občutek, da je k vsokemu računi tudi sončna energija
fcoj zaračunana, samo za nas, ki skozi marko gledamo, niti neje to tak
strašno. Ata no mama, če mata kaj cajta, pridita za nama. Nede vama
žal, nama je lepo, tudi vija nebota razočarana. Vajina Jula no Han-
zi.. . «
Lepo je, ke sta se na noji ta štora dvo spunila. Samo, kak naj grema
mija na morje, če pa se v stali krava dere, v štalinki svija kruli, okoli hiše
kure kokodočejo, pes loja no druge živali terjejo vsakodnevno nego no
skrb. Najrajši bi toti živalski vrt kre sebe vzela, pa tan na Jadrani še ne-
majo penzijonof za živino. Zato boma duma ostala, se v lavori kopala no
grunt obdelala.
Zadosti za gnes. Srečno do drugega tjedna. Dobro se mejte no kaj
pišite. Poljub, pozdrav od vašega Lujza.
f EDNIK - 25. junij 1987
ŠPORT IN DRUŠTVA - 9
Uresničila se je velika želja
v soboto in nedeljo je bilo v Sarajevu fina-
le državnega kegljaškega prvenstva, na kate-
fein je nastopilo 15 najboljših ekip po ključu
j2 republiških prvenstev. Znana ptujska ke-
gljavka Silva Razlag, ki nastopa za ekipo
gMO iz Celja, je že v eni od prejšnjih številk
jejala, da ji je nastop na evropskem prven-
stvu edina želja, saj je to tudi še edino tekmo-
vanje, na katerem ni nastopila. To se ji je
yresničilo, saj je ekipa osvojila naslov držav-
nih prvakov.
O svojem nastopu pravi: »Nastopila sem
samo v prvem kolu pred 14 dnevi, kajti pono-
vno se mi je ponovila poškodba zapestja, in
to prav v odločilnem trenutku. Že sem misli-
la, da se finala sploh ne bom mogla udeležiti
jn medalja bi tako splavala po vodi. Tudi na-
ša druga najboljša igralka Tanja Gobec si je
poškodovala mišico na nogi in vsak trenutek
sem morala biti pripravljena, da jo zame-
njam. Na srečo pa to ni bilo potrebno. Pred
14 dnevi sem podrla 400 kegljev in s tem tudi
pripomogla k uspehu ekipe, sicer pa sem to-
krat enako čutila kot vse ostale. Verjetno bi
glede na zdravstveno stanje psihično težje
obdržala koncentracijo.«
— Kaj ti pomeni ta naslov?
»Najprej, da sem presrečna, ker se mi je iz-
polnila velika želja, prav gotovo pa nove ob-
veznosti. Pavza bo krajša kot prejšnja leta,
saj se bomo konec avgusta udeležile močne-
ga mednarodnega turnirja v Frankfurtu, vse
priprave in formo pa bomo planirali za okto-
ber, ko bo na Češkoslovaškem evropsko pr-
venstvo. Seveda ta naslov potegne za sabo še
nekatera druga tekmovanja in potrebno bo
zbrati dovolj volje, kar je cena vsakega uspe-
ha. Tu so še republiška in državna prvenstva
posameznikov, parov in drugo.
Devet let je bilo potrebno, da je Slovenija
ponovno dobila državnega kegljaškega prva-
ka v ženski konkurenci in srečna sem, da sem
prav v tem času članica te ekipe, s katero
imam tako komplet medalj iz državnih ekip-
nih prvenstev (zlato, srebrno, bronasto). Ta-
ko vsaj letos še ne razmišljam o koncu tek-
movalne kariere — za naprej pa bom še vide-
la.«
Silvi iskreno čestitamo in želimo še veliko
dobrih rezultatov, za katere bo potrebno veli-
ko odpovedovanja in trdne volje, ki pa je ob
vseh drugih obveznostih Silvi ne manjka.
Prepričani smo, da bo tudi v novem delov-
nem okolju naletela na razumevanje, saj ve-
mo, da državnih prvenstev ne osvajamo vsak
dan.	I. k.
Gerečji
vasi ni
uspelo
Nogometaši Gerečje vasi so
prejšnji teden nastopili v prvem
kolu kvalifikacij za vstop v
vzhodno območno republiško
nogometno ligo, v katerih se za
eno mesto bori kar šest ekip.
Nasprotnik prvaku MNZ Ptuj je
bil pomurski prvak, Beltinka iz
Beltincev. Prvo srečanje je bilo v
nedeljo, 14. junija, v Gerečji va-
si. Blizu tisoč gledalcev je bilo
nekoliko razočaranih, saj doma-
činom ni uspelo zmagati. Tekma
se je končala brez zadetkov, če-
prav je nekaj priložnosti le bilo,
vendar so jih nespretni napadal-
ci obeh moštev zapravili. Doma-
čini so v 73. minuti zadetek sicer
dosegli, vendar ga je sodnik raz-
veljavil. Vzrok še danes ni znan,
verjetno je šlo za nevarno ali pa
igro z roico enega od napadalcev
Gerečje vasi.
Povratno srečanje je bilo že v
sredo, 17. junija, v Beltincih,_do-
bili pa so ga domačini s 3:1. Že v
10. minuti je bilo 2:0 za Beltinko,
v 15. minuti pa je Emeršič iz ka-
zenskega strela znižal na 2:1. Do
konca srečanja so igralci Gerečje
vasi vložili vse napore, da bi re-
zultat izenačili, saj bi z 2:2 šli na-
prej. Takšna igra pa je dvorezen
meč; domačini so dve minuti
pred koncem dosegli tretji zade-
tek, in tako je Gerečja vas izpad-
la.	1. k.
Mladinci
Aluminija
napredovali
Mladi nogometaši Aluminija
so se uvrstili v enotno republiško
mladinsko ligo, potem ko so bili
v dveh srečanjih boljši od vrstni-
kov trboveljskega Rudarja. V pr-
vem srečanju v Kidričevem je bi-
lo 3:1 za Aluminij, povratno sre-
čanje (minulo nedeljo) pa se je v
Trbovljah končalo 1:1. Aluminij
je kljub igralcu manj (sodnik
Spiler je že v 12. minuti izključil
Gajzerja) dobil prvi polčas z 1:0,
zadetek je v 35. minuti dosegel
Rozman. Domačini in sodnik so
v drugem delu vse moči vložili,
da bi premagali Aluminij, ven-
dar jim več kot izenačenje ni
uspelo. Tako so mladi igralci iz
Kidričevega, ki jih vodita Maks
Kmetec in Franci Fridl, dosegli
enega največjih uspehov mladih
nogometašev s tega območja.
Nastopanje v prvi republiški
mladinski ligi je obveznost več,
tako za igralce kot za vodstvo,
zahteva pa veliko načrtnega dela
in zlasti rednega treniranja. Za
Aluminij so nastopili: Kajzers-
berger. Jeza, Hertiš, Pulko, Kri-
stofič, Fridl, Ekart, Gajzer, R.
Hojnik, Rozman, Turk in E. Hoj-
nik.	I. k.
NK Tržeč
vabi to
nedeljo
Veliki turnir v malem nogome-
tu, ki bi moral biti v nedeljo na
asfaltnem igrišču v Vidmu, je za-
radi slabega vremena odpadel.
Člani NK Tržeč sporočajo, da
bo turnir v nedeljo, 28. junija, ob
8. uri. Zmagovalce čeka 150, dru-
gouvrščeno ekipo 100, tretjeuvrš-
čeno pa '50 tisočakov'	JB
Kako med letošnjimi počitnicami?
Hura! Počitnice! Naj bodo vesele in varne, za-
dovoljne in polne sonca, otroške razigranosti in
zasluženega počitka. Zasluženega za tiste, ki ste
prinesli domov lepa spričevala, se vse šolsko leto
trudili v veselje staršev in zadovoljstvo učiteljev.
Tistim, ki jim je- »spodrsnilo«, pa veliko sreče na
popravnem izpitu ali pa v prihodnjem šolskem le-
tu.
Že v soboto so pouk končali v osnovni šoli To-
neta Žnidariča v F^uju in sedaj že opravljajo večja
obnovitvena dela na šolski zgradbi, kar pomeni,
da bodo v jeseni pričakali šolarje lepši, urejeni
prostori in privlačnejša zunanjost. Sicer pa je neu-
rejena šolska zgradba ob mestnem parku že kar
kazila okolico in nekaj let čakala, da pride na vr-
sto.
V torek pa so pouk končali tudi v ostalih šolah
in podelili spričevala, letos (skupno z osmošolci)
7911 šolarjem.
Pri Zvezi telesnokulturnih organizacij, v ptuj-
skih šolah in Vzgojnovarstveni organizaciji, pri
Planinskem društvu in Plavalnem klubu pripra-
vljajo tudi letos več počitniških aktivnosti oziroma
organizirano preživljanje prostega časa:
—	ZTKO vsak ponedeljek od 9. do 12. ure,
—	v OŠ Franca Osojnika vsak torek od 9. do 12.
ure.
—	v OS Olge Meglič vsako sredo od 9. do 12.
ure,
—	v VVO vsak četrtek od 9. do II. ure v vrtcu
na Potrčevi za otroke, ki niso v organiziranem var-
stvu in vzgoji,
—	pri DPM Ptuj bodo pripravili ŽIVŽAV, da-
tum še ni določen,
—	v knjižnici, v mladinskem oddelku, bo vsak
dan od 10. do 11. ure VESELA URA,
—	Planinsko društvo Ptuj bo organiziralo krajši
pohod
—	ptujski Plavalni klub ter OK ZSMS Ptuj or-
ganizirajo razne aktivnosti.
Datumi bodo objavljeni posebej.
V osnovni šoli Toneta Žnidariča posebnih aktiv-
nosti zaradi obnavljanja stavbe ne bo, organizirali
pa bodo dve izmeni taborjenja na morju: od 29.
junija do 9. julija 1987 in od 9. julija do 19. julija,
v vsaki izmeni bo po 60 otrok.
Organizatorji pričakujejo, da se bodo otroci
vključevali v predvidene programe in tako organi-
zirano preživljali del prostega časa, zlasti v odsot-
nosti staršev. Res pa je, da šolarji vse premalo iz-
rabljajo te možnosti, čeprav jih je večina brez nad-
zorstva in odvisna od svoje iznajdljivosti. Upajmo,
da bo letos nekoliko drugače in da bo program za-
nimiv za čim širši krog šolarjev.	mš
Vindiš dobil tudi
pokalno tekmovanje
Minuli konec tedna je bilo v
Sarajevu finale atletskega pokala
Jugoslavije za člane in članice. V
obeh konkurencah je zmagala
beograjska Crvena zvezda, iz
Ptuja pa se je tekmovanja udele-
žilo štiričlansko zastopstvo.
Mirko Vindiš je imel pravico
nastopa v obeh najdaljših teka-
ških disciplinah (5 in 10 kilome-
trov), nastopil pa je samo v teku
na 10 000 metrov in zmagal. Tek
je bil sicer dokaj počasen, tempo
pa je ves čas narekoval Vindiš. Z
menjavo ritma se je otresel kon-
kurentov, razen Zilkiča, v zad-
njem krogu pa v zaključku zma-
gal z nekaj metri prednosti. To
potrjuje, da je Mirko vedno bolj
izkušen tekmovalec.
V skoku v daljavo sta nastopili
Marija Šešerko in Hedvika Ko-
rošak. Marija je kljub poškodbi,
ki še ni odpravljena, preskočila
593 cm, vendar je to bilo dovolj
»le« za četrto mesto. Hedvika,
mlada in obetavna atletinja, je s
569 cm osvojila sedmo mesto.
Kristijan Kovač znova napre-
duje. Tokrat je preskočil 205 cm
in osvojil peto mesto.
Omeniti velja, da so bili pogoji
za tekmovanje v skakalnih disci-
plinah težki, saj je ves čas deže-
valo.
Prejšnji teden sta Korošakova
in Kovač zmagala na mednarod-
nem tekmovanju v Vidmu v Itali-
ji. Kristijan je s 509 cm postavil
osebni in novi ptujski rekord,
svojemu najboljšemu dosežku
(578 cm) pa se je s 573 cm pribli-
žala tudi Hedvika.
Ta konec tedna bo v Novi Go-
rici republiško prvenstvo za
mlajše mladinke in mladince, v
Postojni pa za starejše, čez teden
dni pa ptujski atletski naraščaj
čaka še državno prvenstvo. Zaže-
limo jim čimveč dobrih rezulta-
tov in uvrstitev!	1. kotar
Pokalno
prvenstvo
za veterane
6. in 7. junija je bila naPtuju
teniški turnir za pokalno prven-
stvo Jugoslavije za igralce nad 35
let. Nastopilo je prek 40 igralcev
iz 15 klubov, med njimi tudi Štal-
cer, Nahberger in Artenjak iz TK
Ptuj, pa so, žal, izpadli že v pr-
vem kolu. V nedeljskem polfina-
lu je najprej Žitnik (Olimpija)
premagal Ritza (Mladost, Za-
greb), v drugem polfinalu pa je
Miklavčič (Gradis-Branik) pre-
magal Pora (Triglav, Kranj). V fi-
nalu je pri stanju 1:1 v setih Mi-
klavčič zaradi utrujenosti dvoboi
predal Žitniku.	B. A.
Judoistl Gorišnice
zopet prvi
v soboto, 13. junija, je bilo veliko tekmovanje judoistov v Lju-
bljani za pokal Bežigrada. Na tekmovanju je nastopilo 16 ekip. Judoi-
sti Gorišnice so zopet dokazali, da spadajo v vrh slovenskega juda. Po
velikem uspehu na republiškem prvenstvu, ko so osvojili drugo me-
sto, so tokrat gladko premagali vse svoje nasprotnike in osvojili pokal
Bežigrada. Drugi je bil Impol iz Slovenske Bistrice.
Za Gorišnico je nastopilo šest mladincev in vsi so osvojili meda-
lje. V svojih kategorijah sta zmagala Darko Žnidarič in Miloš Ličina,
drugi mesti sta osvojila Mitja Kostevc in Jože Marin, tretji mesti pa
Janez Plošinjak in Alojz Kojc.
Koncert zbora iz Francije
Na povabilo Slovenske izselje-
niške matice bo prvi teden v juli-
ju prispel na turnejo po Sloveniji
mešani pevski zbor Jadran iz
Merlebacha v Franciji. Zbor šte-
je 45 članov, v glavnem sloven-
skih izseljencev, vodi pa ga diri-
gent Armand Wrobel.
Na svoji poti po naši republiki
bodo pevke in pevci iz Francije
preživeli dva dni tudi v ptujski
občini, kjer bodo gostje članov
komornega moškega pevskega
zbora. V Huj bodo prispeli v po-
nedeljek, 6. julija. Po ogledu
Kulturno-zgodovinskih znameni-
tosti se bodo v ponedeljek zvečer
ob dvajsetih predstavili tudi
ptujskemu pevskemu občinstvu s
samostojnim celovečernim kon-
certom v dvorani Narodnega do-
ma. Vstopnice bodo na voljo v
recepciji hotela Poetovio in uro
pred pričetkom koncerta.
V torek bodo ptujski pevci po-
peljali svoje goste iz Francije na
krajši izlet v bližnjo okolico, za-
tem pa se bodo proti večeru po-
slovili. Pričakujejo, da bodo čla-
ni komorrjega moškega pevskega
zbora, ki ga vodi dirigent Franc
Lačen, vrnili obisk z gostova-
njem po Franciji sredi prihod-
njega leta in da bodo stike s pev-
ci iz Merlebacha ohranili tudi v
prihodnje.
-OM
Člani mešanega pevskega zbora Jadran iz Merlebacha v Franciji.
10 - ZA RAZVEDRILO
25. junij 1987 - TEDNIK
[ TEDNIK - 25. junij 1987
OGLASI IN OBJAVE - 11
VSAK IZBIT ZOB ŠE
NI IZGUBUEN
Manja m Branko Selinšek iz Ulice Borisa Kra-
igherja 8 v Kidričevem še vedno ne verjameta, da
ima njuna hči Mojca, ki je pred dnevi uspešno
končala šolanje v petem razredu osnovne šole, po-
novno zobe. Po 12. januarju je pri njih najpogo-
stejši stavek: »Mojca, nasmej se in pokaži zobe.«
Mojca rada smuča. Dvanajstega januarja letos
je bila še posebej živahna. Očeta Branka je kar na-
prej priganjala, da bi ji prestavil vezi. Seveda ji je
ustregel. Odšla je smučat v gramoznico v Kidriče-
vem. Nedolgo zatem se je zgodilo: hotela se je
ustaviti, pri tem pa si je s palico nesrečno izbila tri
stalne zobe — zgornje sekalce.
Oblita s krvjo je zbrano prišla domov. Zdravni-
ško pomoč so iskali v Ptuju, kjer so jih napotili k
dr. Lojzetu Arku, specialistu maksilofacialne ki-
rurgije. Takoj jih je vprašal po zobeh. Niso jih
imeli, zato so jih šli iskat. Dva so našli še isto po-
poldne, pri tretjem pa se je zapletlo. Pregnala jih
je noč, zato so ga iskali še naslednji dan, saj je dr.
Arko zahteval tudi tretjega. Iskali so ga v jami in
pred blokom — našla ga je mamica.
Veseli in hkrati z bojaznijo so se vrnili. Po dvaj-
setih urah je dr. Arko Mojci vsadil zobe. Skromno
je povedal, da plantacije zob niso nič posebnega, v
tem primeru je pomembnejša zgodba. Prvo vsadi-
tev je dr. Arko naredil že pred petimi leti, letno jih
je do pet.
Mojca se danes prešerno smeji. Tako bi lahko
bilo tudi pri drugih otrocih, ki podobno izgubljajo
zobe. Taki zobje »živijo« od pet do petnajst let.
Mojca je dekle v letih, ko so mladostniki še pose-
bej občutljivi za svojo zunanjost, zato je toliko
bolj hvaležna dr. Arku in ekipi, kije uspešno opra-
vila vsaditev. Na nesrečo je že skoraj pozabila —
nanjo se spomni le, ko mora na občasno kontrolo
v ambulanto za čeljustno kirurgijo. V njej se bo
oglasila ponovno septembra. Sedaj pa se podobno
kot tisoče otrok predaja počitniškemu živžavu.
MG
Mojca šest tednov po operaciji
foto: Langerholc
V družinskem krogu
foto: M. Ozmec
Gobe rastejo
kot po dežju
v starih pregovorih je večkrat
veliko resnice. Eden od teh reci-
mo pravi, da po dežju gobe ra-
stejo. In to je čisto res, saj je bila
minuli ponedeljek, po nekaj-
dnevnem občasnem deževju,
ptujska tržnica spet polna lisičk
in tudi pravih gobanov. Enega
največjih pa je našel Štefan Juri-
činec iz Dubrave, ki je v naše
uredništvo prinesel kar 65 dag
težkega jurčka. Ta gobji velikan
je meril čez kapo celih 23 cm. Vsi
smo bili začudeni, da je bil kljub
»starosti« goban tako zdrav, saj
ni imel niti ene luknjice od črvič-
kov. Sicer pa pravijo gobarji, da
bi sedajle prišlo prav še toplejše
vreme, potem bodo gobe zares
rasle, kot po dežju.
-OM
Štefan Juričinec z velikim trofej-
nim gobanom, (foto: M. Ozmec)
RtBIČlAOA '87
Tokrat nadpovprečen ulov
v sivem in deževnem vremenu so v soboto lovili slovenski novi,
narji. Tradicionalna ribičiada je od vsega začetka povezana z dežjem
sončnih dni je bilo v minulih dvanajstih letih izredno malo. Ce je že
vreme nagajalo, pa to ne moremo trditi za ulov — tokrat je bil nad-
povprečen. V novinarske »mreže« seje ujelo nekaj nad ŠEST KILO-
GRAMOV RIB, sicer pa smo novinarji iz dneva v dan produktivnejši
saj odkrivamo vedno nove ribe: male in velike.
Ekipa Fužinarja iz Raven na Koroškem je ujela 1315 gramov rib
Radio-Tednika I 1175 in Večera 1075. Sledi ženska ekipa Radio- Ted'
nika, Sporta-Beograd, Radio-Tednika II, Dela, ekipa Modrinjak,
Mladine in Večera II.
Med posamezniki je bil najboljši Silvo Jaš iz Fužinarja, drugi
Marjan Šneberger iz Radio-Tednika in tretja Majda Goznik, prav ta-
ko Radio-Tednik. Pri ženskah je bila najuspešnejša Majda Goznik s
525 grami, druga Asja Matjaž s 350 in tretja Nevenka Dobljekar s 325
grami.
Največjo ribo je ujel Marjan Šneberger, tehtala je 150 gramov,
drugo mesto pa sta si razdelila Majda Goznik in Mihael Gobec s
125-gramskim ulovom.
Novinarsko ribičiado so omogočili: TGA Kidričevo, Motel Pod-
lehnik, Perutnina, Agis, Bistro Julija, Obrtno združenje Ptuj, Viki
Cvetko, Emona-Merkur, MI P, Labod — Tozd Delta, Tozd Haloški
biser, Leo Pire, Pekarne Vinko Reš, kavabar Orfej, gostilna Šegula-
Polenšak, Tovarna olja Slovenska Bistrica, Kmetijski kombinat Jeru-
zalem Ormož, Droga — tozd Gosad Središče ob Dravi, Tovarna Jože
Kerenčič, Pivovarna Laško, Kmetijski kombinat Slovenska Bistrica,
vinogradnik Stanko Curin, lectar Ivan Puž. Pri izvedbi tekmovanja pa
so pomagali člani ribiške družine Ptuj.	MG
Končana so predtekmovanja za festival
v Dolenjskih Toplicah je bilo v nedeljo zadnje srečanje ansamblov iz Do-
lenjske in Posavja, ki so se pred strokovno komisijo predstavili z željo, da se
uvrstijo v program letošnjega — XVIII. festivala domače zabavne glasbe Ptuj
•87.
V Topolšico, k Lenartu, v Mozirje in Dolenjske Toplice je prišlo skupno 22
ansamblov, dvanajst med njimi pa se je uvrstilo na festival, ki bo 4., 5. in 6. sep-
tembra.	MS
Stanarine višje, vrtci dražji . . .
Od 1. julija dalje bodo stanari-
ne v ptujski občini višje za 31 od-
stotkov, tako da bo skupno letoš-
nje povišanje stanarin znašalo 76
odstotkov. To pomeni, da bodo
stanarine nekoliko nižje, kot je
bilo predvideno v dokumentih
samoupravne stanovanjske skup-
nosti, saj naj bi jih letos zvišali
za 80 odstotkov. Ker je inflacija
visoka, je moč do konca leta pri-
čakovati še kakšno povišanje sta-
narin.
S prihodnjim mesecem naj bi
se za 40 odstotkov povečal tudi
delež, ki ga plačujejo starši za
varstvo in prehrano otrok v ptuj-
skem vrtcu. Sklep o tem bodo si-
cer sprejemali delegati skupščine
3. julija, ko naj bi odločali tudi o
40-odstotnem povišanju družbe-
nih pomoči otrokom. Obenem
naj bi se povišala tudi prispevna
stopnja za otroško varstvo, in si-
cer na 3,88 odstotka. Tako bi
zbrali dovolj denarja, da bi mate-
re ali očetje prejemali za porod-
niški dopust 100-odstotno nado-
mestilo osebnega dohodka.
N. D.
Ledeni tovor spet na Haloze
Petek, 19. junija, ob 12. uri in
pet minut: »Petinpetdeset!«
»Strelec petinpetdeset na zvezi.
Na zalogi imam 30 raket, včeraj
izstrelil petindvajset raket. V re-
du startale — ob 16. uri in osem
minut je začela padati toča in je
padala dve minuti. Nato je zno-
va začela padati ob 16. uri in 14
minut ter je padala do 16.20. De-
belina okoli 5 milimetrov. Škode
je od petdeset naprej, v zaselkih
Strajna, Jablovec in okolici.
Sprejem.«
»Ja, smo razumeli, petinpetde-
set!«
Tako je potekal pogovor Stan-
ka Vaupotiča, strelca proti toči v
Stanošini 12, in obrambnega cen-
tra na Lisci. Sleherni dan od 27.
aprila in vse dokler niso pospra-
vljeni vsi pridelki se strelci in
center natanko ob 12. uri dobijo
na sestanku, ki ga opravijo seve-
da po radijskih zvezah. Tako je
bilo tudi v četrtek, 18. junija, ko
so dobili strelci navodilo, naj bo-
do pripravljeni, saj se bližajo ne-
vihtni oblaki.
Stanko Vaupotič pripoveduje:
»Na strelnem mestu sem bil zno-
va ob 15. uri, ko sem zaslišal pr-
vo grmenje. Pripravil sem vse po-
trebno in poklical center na Lisci
ter sporočil, da se mi približuje
nevihta. Od tam sem dobil odgo-
vor, naj mirno počakam, saj me
bodo pravi čas obvestili. Okoli
četrt na štiri sem slišal, da kličejo
strelno mesto 52, ki je na Vidmu;
od tam so poletele rakete na mo-
je območje — proti Strajni in
Rodnemu Vrhu. Prvi ukaz za
streljanje sem dobil ob 16.20 in
prvih šest raket je šlo naravnost v
nevihtne oblake, seveda pa je to-
ča padala že pred tem. Kot kaže,
sem bil preblizu nevihtnih obla-
kov, zato tudi nisem dobil ukaza
za streljanje, saj bi lahko s tem
povzročil le še večjo škodo.«
Lastniki vinogradov, vrtov in
njiv na prizadetem območju so
bili ogorčeni; nikakor jim ni šlo
v račun, zakaj je na »njihovem«
strelnem mestu pričelo pokati še-
le po tem, ko je toča že opravila
svme.
Š^tefan Ozvaldič iz Strajne 32:
»Naenkrat so se prikazali črni
oblaki in nekaj časa je deževalo,
nato je pričela padati drobna to-
ča. Dež je ponehal in suha toča
je klestila gotovo kakih 20 minut.
Zrna so bila debela kot fižol,
zemlja je bila pokrita s štiri do
pet centimetrov debelim slojem
toče. Škoda v vinogradih je pre-
cejšnja, mislim, da je pobralo
okoli 50 odstotkov pridelka. Po-
sledice pa se bodo seveda pozna-
le še prihodnje leto. Obetali smo
si dobro vinogradniško letino,
tudi sedaj se bo še nekaj nabralo,
če seveda ne bo še več toče ...
Ne vem, zakaj ne brani bolj učin-
kovito? Streljati je začel šele ta-
krat, ko je toča prenehala!«
Milica Širovnik živi sicer v
Ljubljani, z možem pa se je vrni-
la v Haloze prav v času nevihte.
Tu imata namreč velik in lepo
urejen vinograd, ki je v petek ka-
zal precej žalostno podobo.
»Pred tremi leti je toča popolno-
ma oklestila trto; sedaj se je
obrasla, pa spet ne bo nič s pri-
delkom. Včeraj je bilo na cesti
toliko toče, da smo komaj prišli
gor. Tudi cesta je slaba, uničilo
jo je neurje, poleg tega pa je le-
tos niso nič obnovili, čeprav so
pobirali denar. Lani smo vsi tu
okoli prispevali denar, gramoza
pa ni bilo od nikoder... Poleg
vinogradov pa je toča uničila tu-
di poljščine in vrtnine, popolno-
ma uničena je solata, krompir tu-
di, da o paradižniku in podob-
nem sploh ne govorim ... Ne ve-
mo, zakaj ni streljal pravočasno?
Ljudje govorijo, da so nevihto
prepozno opazili ali da strelca ni
bilo doma. Nekje že mora biti
vzrok!«
Med potjo v dolino sem vzel v
avto starejšo ženico, doma iz
Kozmincev. Potožila je o napor-
nem delu v vinogradu, ki ga ima
v Strajni. Iz žepa je potegnila
šop razcefranih listov trte, a po-
leg teh listov sem opazil zgarane
roke in solzne oči... Le zakaj
toča ne prizanese že tako revnim
Haložanom?
Odločitev o streljanju proti to-
či seveda ni v rokah strelca. Nje-
govo ravnanje je v celoti odvisno
od ukaza, ki ga prejme iz centra
na Lisci. Tam si pomagajo z ra-
darji in računalniki in vedno se
odločajo za najboljšo varianto
obrambe. Ta pa ni in ne more bi-
ti stoodstotna. Za obrambo v če-
trtek lahko rečemo, da je bila
uspešna. Če ne bi bilo strelcev,
bi bile Haloze razdejane.
Že v petek se je na prizadetem
območju mudila občinska komi-
sija za oceno škode zaradi ele-
mentarnih nesreč v kmetijstvu.
Ugotovili so, da je ta precejšnja,
da pa še ni mogoče ugotoviti, ko-
liko manjši bo pridelek. Najhuje
so poškodovane mladike vinske
trte, ki so osnova rodnega lesa za
prihodnje leto.
Pomembno je, da ostanejo po-
škodovani vinogradi zdravi. Go-
tovo so jih že vsi lastniki poškro-
pili s fungicidi, ki preprečujejo
razvoj glivičnih obolenj, dodali
pa listno gnojilo. Škodo ocenju-
jejo komisije v krajevnih skupno-
stih in vse informacije o prijavi
škode bodo prizadeti dobili v
krajevnih skupnostih.
J. Bračič
Toča je v četrtek klestila na
obsežnejšem območju, kot je
sprva kazalo in kot nam je
uspelo zvedeti naslednji dan.
Menda so ledena zrna pobelila
tudi Boč, toča je klestila v kra-
jevni skupnosti Stoperce — na
Kupčinjem Vrhu. V krajevni
skupnosti Podlehnik so žalo-
stni sledovi toče v Strajni, Sta-
nošini, Jablovcu, Zaklu in
Kozmincih.
Vsak dan ob 12 uri: »Petinpetdeset na zvezi.«
Štefan Ozvaldič: »Poškodovane so mladike — rodni les za prihodnje le-
to.«
Valvasor poroča:
»Na Koroškem in ponekod
na Štajerskem močno nabijajo
velike dvojne puške, brž ko se
pokaže črn oblak in z bliska-
njem ali z divjanjem in grme-
njem naznanja, kaj namerava:
pritrdijo jih na štor tako, da se
dado obrniti in da meri odprti-
na navzgor v oblake. Tako to-
rej streljajo v oblake, ki se ta-
koj razdeli, kakor sem sam če-
sto videl. Take dvojne puške
imajo na visokih gorah in v
ravnini. Zato razdeli deželni
odbor Štajerski v določenih
krajih vsako leto smodnik za
streljanje zoper hudo uro ...«
V prejšnjem stoletju so stre-
ljali proti nevihtnim oblakom z
velikanskimi možnarji in topo-
vi, ki so imeli cevi v obliki stož-
ca. Mislili so, da se bodo dim-
ni delci smodnika v oblakih
pomešali z ledenimi kristali in
tako preprečili, da bi padala
toča. Posebnih uspehov ni bilo.
Rodile so:
Romana Panikvar, Kungota
88 — dečka; Lidija Erjavec, Mu-
retinci 5 — Tamaro; Jožica Poto-
čnik, Ptujska Gora 113 — Janija;
Katarina Kiseljak, Zg. Pristava
15 — Sandro; Ana Bratuša, Za-
mušani 32 — Tadejo; Jesenka
Ferk, Mariborska 46 — Matjaža;
Jožica Pukšič, Bukovci 127 —
Polono; Frančiška Smolar, Bod-
kovci 35 — Sanjo; Milica Jeza,
Podlehnik 6/a — deklico; Mile-
na Pučko, Hermanci 11 — Mi-
haela; Veronika Zoreč, Biš 18 —
Mirjano; Darinka Svenšek, Pod-
lehnik 6/a — Matjaža; Irena
Meško, Volkmerjeva 5 — Mar-
ka; Irena Ferčič, Sobetinci 5 —
Anjo; Dragica Krajnc, Lovrenc
na Dr. polju 85/b — Tadeja;
Metka Rašl, Rimska 11 — dekli-
co; Anica Kosi, Grabe 2/b —
Denisa; Ivanka Kovačič, Ljuto-
mer, Razlagova 9 — Silvijo; Bri-
gita Vnuk, Hrastovec 90 — Ro-
mana; Vesna Koletnik, Videm 33
— Moniko; Verica Ivančič, Ul.
5. prek. br. 5 — Ines.
Poroke:
Franc Voglar, Vel. Okič 7, in
Ana Krajnc, Vel. Varnica 75;
Anton Podgoršek, Lancova vas
38, in Brigita Vrtič, Selška cesta
29; Bojan Hojnik, Štrafelova 1,
in Gordana Verblač, Kidričevo,
Kajuhova 11; Mitja Tement, Vi-
dem pri Ptuju 37, in Irena Lju-
beč, Sodnice 9; Milan Rihtar,
Prešernova 20/a, in Mojca Za-
dravec, Drakšl 2; Franc Jelen,
Jurčičeva 7, in Karmen Vnuk,
Miklošičeva 6; Franček Ljubeč,
Mezgovci ob Pesnici 2/a, in Jel-
ka Horvat, Zagojiči 27.
Umrli so:
Franc Zoreč, Kicar 40, roj.
1913, umrl 13. jun. 1987; Matija
Cimerman, Obrez 145, roj. 1926,
umrl 14. junija 1987; Ivan Kirič,
Slomi 15, roj. 1928, umrl 12. juni-
ja 1987; Elizabeta Marin, Bresni-
ca 73, roj. 1904, umrla 14. junija
1987; Marija Vršič, Slavšina 2,
roj. 1938, umrla 14. junija 1987;
Franc Horvat, Slovenskogoriška
l,roj. 1921, umrl 15. junija 1987;
Štefanija Novak, Podova 77, roj.
1930, umrla 12. junija 1987;
Frančišek Majhen, Kamnik, To-
ma Brejca 10, roj. 1919, umrl 10.
junija 1987; Jožef Kolarič, For-
min 2, roj. 1914, umrl 17. junija
1987; Julijana Emeršič, Gradišča
79, roj. 1945, umrla 14. junija
1987; Marija Skaza, Trg svobode
3, roj. 1913, umrla 16. junija
1987; Ivana Lukman, Lača ves
42, roj. 1922, umrla 18. junija
1987; Katarina Kristovič, Dom
upokojencev Ptuj, roj. 1914, umr-
la 18. junija 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja-
kova 5, poitni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Puinik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Marjan
Šneberger in novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaia 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrSčen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-'
meta proizvodov.
V minulem tednu od 16. do vključno 23. junija je bilo na območju
občine Ptuj 8 prometnih nezgod, v katerih je ena oseba izgubila življenje,
ena oseba je bila huje in ena lažje telesno poškodovana. V šestih prime-
rih so miličniki zabeležili le večjo materialno škodo, in sicer je bila oce-
njena na okoli dva milijona dinarjev.
MOTORIST UMRL
Do zelo hude prometne nesre-
če je prišlo v ponedeljek, 22. ju-
nija, ob 0.45 na križišču regional-
ne ceste z magistralno pri Dra-
žencih. Voznik motornega kolesa
Anton Drevenšek iz Podlehnika
75 je želel prečkati magistralno
cesto Maribor—Zagreb, vendar
se ni prepričal, ali to lahko stori
varno, saj je iz podlehniške smeri
po magistralni cesti v tistem tre-
nutku pripeljal voznik osebnega
avtomobila Franc Težak iz Ptuja.
Drevenšek je Težaku pripeljal
pred avtomobil z neutrjene polj-
ske poti. Težak se je*motoristu
hotel umakniti in je zapeljal na
nasprotni vozni pas, vendar je
kljub temu prišlo do hudega trče-
nja. Drevenšek je zaradi po-
škodb umrl na kraju nesreče.
-OM