JOSIP VANDOT Kekec na hudi poti. Plainiraska pripovedka. Mali Reji Elsbacherjevi poklanja to pripovedko kot božično darilce pisatelj. 1. ačudil se je Kekec feti dan, prvič v svojem oseimletnem življeniju se je začudil ikozi. Hm, kar obstal je sredi hleva. P-rst j,e utalkmil v usta, pa se je čudil. Kair ihipoma se je damislil tega, in čudno se niu je zdelo, da še •n.ikoli ni piramišljal o tem,. Saj je graal vsako jutro' ko,z.o na pašo: Tri ure je 'presedeval vsak dan \z njo tam gor-i za Omajnico1. Oledal jo je in se je pogavarjal z njo. Pa * še nikoli mu ni prišlo na .misel, da ibi io 'povpirašal: »Hej, Keza kezarsta! Povej in :mi odigavoiri, zalkaj ¦nosiš dva To^oiva na glavi? I>aj, 'zgani se in nni puvej!« — 0, še nikoli -se sta tebi Togoiva? Ha, te vprašam ? Saj ]u ne potrebuješ. Nikoli se še nisi pretepala na vasi .in tudi bodla se nisi, kaikor se bode fiosedov oiven. Vollka se ti ni treiba bati; zafcaj če pride voik, ga -naženem jaz s palico. Ti bi .poginila istrahu, in miti na misel bi ti ne prišlo1, da, bi se brandla... Pa zakiaj nosdš torej nogOive n;a ¦glavi? Ha, te vprsšam? Daj, zganii se, Keza, pa raii odgovori!« »Meikeke«, je cdigov&rila kaza .in je pokLmala z glaivo. Legla je, pa je pričela imirno prežvekovati. A Kekec ni foiil zadoivoljem iz njenim odgovo-rom. Dvignil jo je spet in }e nadaljeval: »Oudna si, Keza, in ne anaiš druge ' besede kot mekeke! Pa sem te vprašal, lepo vprašal, zakaj nosjš rogove? Če mene 'Vprašajo: Kekec, zakaj .Lmaš nos p>od cčmi? — O, kar lepo cd-gov.Grim: Stričelk, zato, da voham vašo strd, ki jo iimate v oumnati, in za-to, ida kihmem, ker bi rad strdi, striček! — In Vv, Kez.a, pa ne veš, zakaj nosiš rogove va glaivi? O, čudno, čudino...« In Kekec je imajal z glavo in se je še vedno čudil. Kcea ga je gledala in je iineketala. Trudna je bila, p.a bi se bila rada zleknila po> mehkih tleh. ¦ A Kekec je nd izpustil, ker je še vedno ijremišljal o njenih rogovih. Ti ro-govi, o, ti rogovi! Čemiu jih .nosi ta preibita koz.a, -ko jih pa vendar ne rabi? Saj ip-ravim — čudma reč. Pa ko bi vsaj ta nesrečna Keza znala teipo pove-dati lepo besedo! Pa ne zna. in ne zna, in če }o d-regaš še tako in jo še taiko stre&aš za irog-ove! Oovciri ji lepe ¦bese-de — a odgovarjala ti bo ,v«dno in vedno in te gledala neummo: mekeke! Saj 'praivim — in Kekec stoji še vedno pred .njo in ugiblje zaman in premiiišlja. Kekec -bi takO' rad vedel vse; a koea ne zna govcriti, resniično; ne zma govoriti. Še dcvlgo bi bil Kekec ugibal in bi se čudil, da se !ni prikazala tedaj na prasu sestrica Jorica. Velika je btla Jerioa in je štela enajst let. Zato jo je spoštoval Kekec, zato. ker je bila starejša in je anala jak-o pametno gcivo-riti. Obstala je na pragu, pa je z-aklicala: »Jest pojdi, Kekec! Kosilo stoji že na inizi, in dolgo te že čakamo«. Kekec se je oibnnil ,k njej in je zmajal z glavO'. »Jerica, ali slišiš?« je deial >in je pokazal s prstom na kozo. »Pametna si in vedno igovoiriš pa-metne besede. Zato te pa vprašatn, Jerrca: ali voš, čemiu ima koza to^ gove? Ne rabi jih, ker se ji ni treba feati volka; pa tudi pretepa se ne ka-ikoT sosedov oven. Pa vendar ima rogove. Cemu in zakaj? — Ves, 'to te vprašam, Jeriea«. Jerica se je nasmejala na glas. »To te spet skrbi, Kekec?« je odgovo-rila. »Pa da ne .moreš imeti nikoli ¦mrru! Saj pravim — vsaik dan ,si utepeš nekaj nenrrmega v glavo. Bog že ve, zaikaj je podaril koizi rogove. Kaj mi-sliš, da jih nosi kar tako zaradi lepšega? — Kekec, Kekec! Piusti kozi ro-gove in pojdi rajši h kosilu!« »To ¦z.naim tudi jaz«, je dejal Kekec. »Ni mi tr©ba praviti tega. Mislil sem, ;da si pametnejša nego jaz. Zdaj pa vidim, da ves ravno ioliko, kolikor jaz... Hm, povprašam koiga drugega«. — Kekec je pakiimal iz glavo. Še 'enkrat &e je ozrl po koizi in je zmigal z 'rameni. Potem pa je stoipil za se-strico iz Meva. Napotil se je v hiša, fcjer sta sedeli mati in mala Tinka že za miizo. Ker je bil Kekec lačen, se je naglo lotil pohlajene jedi. Urno je za-jenial s svojo veliko, lesano žlico1 in je potzabil na kozo in 'njen-e rogove. Po kosilu je reMa mati: »Vzemite iz oimare poisodice, ^pa pojdite tagat gari za Krivi plzz moanic! Rabim jlh, da &l skuham: adravila za svojo bo-lezen. Jako slabo mi je danes, in •orngava Minara m;i je T.ekla, da naj pijemi vodo iz kuhanih imočnic. Pa ;ini pomaiga.,. Zato pa pojdite, pa natrgajte L......,.«„,.,,.„.,„.„.,,-„«,„,,«,,,-. ^K- Ali si slišala?« ^^ »Sem, ,mati«, je odvrnila Jerioa in je vzela iiz oiraiar.e tri košaoce. Ple- I tene so bile iz vrbovirh šibic in so toile bele. Samoi ikošarica ;male Tinike je ¦ bila nekoliko pobarvana z rdečo barvo; -naslikan je bil na njej na sprednji ¦ strani rdeč petelinček. Lepa je bila košarica, da }o je ,rnala Timka kar gfle-I dala. Skrbno jo je držala v rcki in jo je ogledovala od vseh -strani. — I.' »Mhm«, je rekla in je pocuknila bratca za roikav. »AH> jo .v-idiiš, Kekee? ¦ Ali Vidiš petelfočka?« I »Vidm«, je odgovoral Keikec. »Ali hočeš, da ga 'piriimemi za irep? Lepo^ ¦ dvig:ne glavo in zavTisika: Kikiriki!« — In resnično se je idotaknil Keikec I rdečega petelinčka in je zakikiriikal na glas. Zasnrejala se je mala Tinlka 1 in je stisnila košarica k sabi, da bi skrila petelimčka. A Keikee }e že odprl I vrata in je istcipil v vežo1. Za njima sta odšli oibe sestrici. Mati je še ¦potegnila I. Jerico na pragu za.treinutek naizaj. Pogledala jo je naprijaizno in ji je de-I jala trdo: »Na otroka ipalzi! Da ne ibos zijala kakoir po navadii iti |u Ziaine- ¦ marjala! Le glej, da bo vse v redu! Saj me poenaš ...« ¦ Jerica je zardeJa i.n je povesila glavio. »Pazila bom, mati«, je odvmala I pohlev.no. Veliike, modre €či so ji poistale rosne, .in ustna -st> se ji s.tresla za I hip. A že v naslednj&m trenutku je dviignrla glavo im se o'e nasmehnila. Sto-I pila je vun na dvcirišče, kjer sta že čakala Kekec in rrnala Tinka. Prijela I sfa se sestrice za kriJo, in nagrlo so speli preko dvorišča <&o poti, ki se je ¦r vila med vrtovi skozi zagoTiSlko vas. Dnžala je tista pot iiz vasi; preko si-i rokega pašnika je držala in se je iizgubila kar Mpoima visoika tam ffciri mied I zelentmi smirekajmi. I Lepo je sijalo poJetno solnce z moidrega neba. Tuintam se je voizHa I po modriTii bela meglica. Lahno se je zibala tam gori irn se vilekla 4o ibelih I snežnikov, iki so se smehljali tarni v oizadju. Bili so pclni belega snega, ki 1 se je iskril v jasnih žarkih in je svetil v dolino1, polno poletneiga veselja in I rrarra. Sredi teiga mi-ru pa je počivala zagorska vas. Spala je in sanjala 1 sredi ikrasote in božjih žarkov, ki so se usipali od vseh strani nainjo. I Jerica, Kekec in Tinika so dosipeli do zelenega travnika. Sredi taimi na I gladki trati so zagledaJi kopo otrok, ki so se igrali. Diržali so se za roke; V vrteli so se m so peli veselo pesem. Rekec jih je zagledal, pa se }e ¦sspustil I v tek. Obstal je ikraj njih in se jim je zasrnejal na ves glas. — »Kaa, kolo f plešete, pa rati godbe niimiate? Sa;j pravrm — ali ste naroibe sv.et?« —• Tako I je govoril Kekec. Smejal s.e je na ves glas in se je -tolkel z rokami po B kolenih. ¦ Otroci so- prenehali peti. Obstopili so Kekca, pa so< piričeH klicati: I »Kekec, o, Kekec! Daj, zapiskiaj nam, da se zav>rtimo laižje ... O, lepo pi-I- ščalko imaš, pa znaš ¦¦tako lepo paskati. Ali si slišal? Daj, Kekec, o, daj! I Lepo te prosimo', Kekec, o, Kekec!« I Kekec se je zas.mejal še enkrat. A vetldar je potegnil iz žepa dolgo! in I tank-o piščalko, ki je bila poslikana ¦sainro1 na debelem koincu z neikimii I čiidffl,ini, rjavkašstiimi črtara, Vtak.ni! p je v usta, pa je pričs! piskati. Ola- \ m sovi so bili oisti in so zveneli tako leipo in ubrano, da bi jih človek poslu-šal kar ddge ure. Otroci so se prijeli spet za ^roke in so se zavrteli. Zapi-skal jim je Keikec pesem, in oitroci so zaipoli za ¦njim. »V-Ua — vija — vaga — pod goro sred gaja Vila nam Šktrlatiea odpre zlata vratica, roas povede v gt bi tretnil. Kekec je sam-ega sivegra skaloivja in večnega snega se je vzpemjal im je preneihal tam gor-i, kot bi i?a odrezal. Krenili so v gožd po poti, ki je Wla nastlana z rnehkiiim imahcim. Jeirica ¦ j je molčala. Zatc pa je temboilj čebljala mala, debelusTia Tinika in je izpra-ševala po ®to in sto rečeh. Toda ker ja uvidela, da ji cdgoivarja Jerica le ¦ s kratkimi besedami, se je oprijela Kekca. Kar T]jegoive roke se je okleniJa, pa ga je vprašala kar naravnost: »Kefcec; fcaj «i pistkal tisto peseim o Vili Škrlatici? Hm, lepa je bila — nemara je tudi Vila škirlatica'itakc lepa? Ali si jo že v;id©l, Kakec ? Vsak dan paseš kcao za Gmajiniico. Pa &i nemara j že videl Vilo Škrlatioo?« j »Hm«, je odvirnil Kekec, »niisem je §e videl. Daleč stanuje Vila Škrla-tica, daleč taim pod belimi goraimi Enbrat jo pciiščem in potrkalm' na iziata vrata nienega ffradu. Lepo jo poizdraviin ,in jo paprosimi -za •oekin, da si /kupim na sejmu ckre. Kaj imisliš, Tintoa, ali -mii ipodari cekin? Kaj niisliš? — Nemara mie pa zapadf..,« I20 W >0, ne, Kekec«, je dejaia .iroaia TinJka vsa prepričaina. »Veš, kar iepo I snemi klcbuček z glave. Zapiskaj na piščalka kf asno pesem, Iki jo zroaš ¦ samo ti. Pa te bo poshišala Škrlabica im ti bo dala še celo tri cekine. O, I kar je bil iizmiislil, ko je pasd dan I z.a dnem koao tam v samoti. Kar poslušal bi jo toii človeik iin bi se čudil I Kekcu in .niegavi piščalki. ft. »Vila, Viia zlata, ¦ odipri bela virata, I oidipri beli ©rad, W ' da'j cekin mi zlat..'« I Tudi Jerica je dbstala in je pios-lušala. Prijazno se je smehijala K«kcu I in je čakala, da neha piskaiti. Kekec je .končal in j€ izavriskal na ves fflas, I da se je razlegalo vis-oko gori do strmiih pečiin. Sme^jal se je veselo in j-e ¦ vprašal Tinko, če jd uffaja njeffo.va peseim. ¦ »Mhjm«, je odvirnila 'mala Ttoka. Pa tudi Jerica ga }e pohvalilia. — .^m ¦ NatO1 pa 'so speli naprej ipo zelenera igoizdu. Poit je zavila navkirebeir v hrib. H I Šli so naglo, da bi čimprej prišli doi Krivega plaza, kyer je vse poiTio rde- ^J ¦ čih rnočnic. Jerica in Kekec sta hodila Jahko'. Samio mali Tintoi je bilo ne- ¦ koliko merodno'. 2e je pričeila pcimialem sopsti, ki ;na iček so se ji prikazaile I potne srage. Njena debelušna ličeca so posltala še bolj indeča. Za trenutek I je postala in si je .obrisala znoj z obraza. »Ali pridenro tamalu doTnočnice?« I je vprašala. »Oj, meni je taiko vrcče!« I s-I^otrpi, Trnka!« ji je odgcvorfa Jerica. »Olej, kmalu boirrno tam gjori. I Še tri grmovja — in prikaže se iKrivi plaiz«. — Prijela jo je za desnico, in I Keke-c jo je prijel za ¦levico — pa soi šli spet navikreiber ipo sttrmiini. Steza I je prenehala hipoma, in marali so se pterti sikoizi rasli miad ¦nizikim, 'gTlbaviim Tiušjam. ta nevisoto nad sabo I, so zaglcdali g-o^lo' skabvje, ki je štrlelo' pr.O'ti nebu. Videli so> Sfneg, iki se je m svetil rr^d skalovjeim. v širokih razpokaih In dol-gih plazo-viih. I ¦______________________m ,____________________a »Juhuhu — Krivii plaiz!« je zavraikal Kokec in še je vrgel na trato, ,ki je biU vsa rdeča zrelih močnic. Mala Timka se ]o zasinejala na ves glas in je kar scdla, pa je pdčela trgati sočne .nročiiice. Seveda — eno v usteca, dve pa v svojo lepo košairico. In Tinka je bila vsa zadoivoilj.ua. Niti oziria se ni po bratcii wi sestrici. Videla je samo moSnice in je čutila, kako so dcnbre in sladke. Bilo jih je toliko na trati in tako goste so bile; da se je ikošarioa kar vidoma polnHa. Kelvec se je oddaljil najbolj. Šel je -naravnost do skal m je iizginil kar hipoma omkraj irušja. Čuio se je tsamo njeigovo' veselo in igiaano žvižganj-e. Jerica je trgala nedaleič cd Timike im je malčala. Minila je ura, i;n tedaj je bila Jerici fccšarica polna. Dvignila se je, pa je stoipila k Titiiki poigledat. Ovbe, Tinki je bila kcžarica še napol praizna! Zakaj moSnice so> -bi'le tako dobre, da m dajala Tinka vač dveh v košarico1, enoi v usteca, aimpak na-cobe. No, Jerica ji je potnaKala, im :kakar b\ tremi:l, je bila tudi T-iink.i fcotša-rica 'polma do vrha. Nato s-ta deklici sed,Ii na tratO1. Mala Tinka je postala ¦utr-ujeiira in za-spana. Položila je kodrasto glavico J.erici na kciena in je kar zaspala. Je-rica je gledala nekaj časa ni&n okrcigli, rdeči oihrazek in njena ¦malce cid-prta usteca. Potem pa je vizdihnila briidko in se je zazrla v dolinioo', ki je ]:ežala g-lobcko tam doli. Videla je zagcrsko ¦vasico s>redi zeleine^a .pcJja in je razločila vsaiko 'hiša Tam ¦med zelerrjem se je svetila njeina rodna hi-šica, ubožna, a vendar snažna in lepa. Oj, lepo je bi-lo nekoč v tisti hišici! Tako 'prijetno je 'b,ilo in veselo od jutra do večeira! Saj je živela tafcrat še njena rn.amiica. In mamiea se je vedno> smehljala in jo je bcžala. Majhna je bila Jerica še takrat. Koinraj da je znala že dcbro ¦hodiifci in čebljati. A lepo \ c^_ Pogled na Krivi plaz -^ | 22 jc bilo vendar .111 veseb. Saj se ji je snidiijala i,n jo jc 'pestovala. — A u-mrla je mamica, kar neinadoma je umrla. Zveoer se je še snrahljala, a v jutru je ž-8 ležala v veMki izbi, in krag nje so 'gorele debele sveče. Potko-pali so jcr— in Jerica ni imela več mainiice... I>n poteim je prišla druga mamica. A ta maiTrica n,i bila takoi dcibra in vesela kot prva. Ni se % smeih-ljala in tudi prepevala ji nL Prišel je bratec Gregee, ki so ga p.a imieno-' vali vsi za Kekca; prišla je sestrica Tinka. Rada j,u je imela Jerica, pa tudi bratec in sestrica sta imela njo rada, da se kar lc-čiiti nista mogla od nje. A kaj vse tisito! Je.riica ni imola svoje mamiice. Zato pa je bila žalostna. Mačeha je vedno boJj bol&hala in je prihajala v€idno bolj osorna z Jerico^. Očeta ni biJo darnov tedne in teidne, ker je drvaril visoko v gorah. Jerica je delala .dama vn na polju, delala trdo1, a z veseljeim. Pa .-vesda ni bila, :ker ji mačeha ,n;i privoščila -prijazne be&ede. Nevoljna je bila ¦mialčeha vedno vn }o je zmcrjaJa. I.n zgicdilo se je večkrat, da jo je udar.iila v svoiii nevoljd. To pa je bolelo Jerioo. Na podistrašju je jcikala poncči na svoji borni ,po-steljici iri je klicala 'mamico1. Mamico je klicala ,iz n-ebes, da bi priišla k njeij in jo pobožala samio še en.krat kakor neikcč. Lepo ibi se ji .nasnrehljala ma-mica —- in Jerici bi bilo tako prijetno v m.laidii dušioi... Vzdihnila je Jerica na trati v.isako v ©ori. Solze so ji prišle v oči, da ni videla več zagorske vasics in rcdne hišice. V srcu ji je biloitalko h-udo, da bi bila zajokala na fflas. Zaikaj ne živ,l .miaimica? Qlej, priniesla bi ji zdaj kosarico močnic. Na pragu bi stala 'mamica in bi se ji smehJjala že -cd-daleč. — »Oj, miamica! Ali vidite incičniioe? Vam seim jih prinesla, samo vam, mamica!« bi rekla Jerica, in imamica bi bila vesela, o, tako vesela! Bolest je stisnila niali deklici m-lado 'srce, da je kar zaječala. Komaj .;e zadržala glasen jak, in soilze so se ji ulile ,po licih. »Mamfca!« je zakli1-cala na g,las in je dvignila roke. Tfrika se je zgfanila v spanju i,n je cdprla oči. Začudena je gleidala sestri v obraz. A ko jei videla .solze, se le dviginiila ¦nag.lo in se je je oklenMa okrog vratu. »Ali te je kača?« je vprašala Tinka vsa v strahu. »Hm, kača ie huda, pauima strupene zobe ... Ali te je, Jerica? AJii te je?« Jerjca si je obrisala brž s predpasmiikom obrafe im se je nasmejala. »Ni me kača — ne boj se, Tinka«, je cdvrnila. »Veš, samo vroče -ma je ... Kam neki se je skril Kekec? Kar i>zgiinil je, pa ga mvz\&m 'sireigu. Zaigledala .ga je Jerica in se je H vsa prestrašila. »Ali mi >greš nazaj!« je zavpila in se je stresla po vsem H 23 H _^__^__________.H ždvoitu. A Kekec se je drvil prati' prepadu. Že sta" videli .nesreoo, in lasje na glav,i so se jima ježili. — »Joj, ®, joj!« je klicala Tinka. »Kekec, pusti, o, Kekec!« — Jerica je hotela ipiainitii do snežišča, a noig- m mcgila zaradt 'Straihu premakniti. Stala je tam in je vlila iroke. Viidela je p:red salbo strašno mesi-ečo, :in 'miraiz ]q je str&sai. Kelkec je zdirfcnil že globdko -doili po ¦piazu; naglo kakoi' ptič v zraku je drsel navzdcd. Še 'anfcrait se |e oul n|e-Sfov veseli vrisk — in tedaj sta zaikriičali obe1 deiklici iin sta se prtjeli v divjeim strahu za glavo. Kekcu se je hipoma prelomila pailica. Paded je :vanaik na gladki, trdo zimirzli sne«:. Tada.' -obstal nii. Valil se je po sfcrmiini navizdcl ;kakar kos lesa;. zdaj so biile noge cd spredaj, zdaj glava. Zainran }e krilil z rcikami 'Dkroig sebe. Nikjer n.i lBOgel zgirabiti trdnie stvari, dia bi se je oiprijeil im. se ustavil v svojem di-vjem teku. Prifrčal je do konca plazu. Zavpil je še enikrat, da sta ga slišali se-strici prav razlcčno. Še 'efrkrat se je prikazal vrh s,nega — potemi pa }e zdrkniil 'hdp^oma ob iprepadu ;Ln je izginil, kakoir da bi se p-ogT-ezinil v zeiinljo. »Kekec, o, Kekec!« je zajoikala mala Tinka na ves glas in se je vrgla na trala. Jerica pa se je prijela za glavo, pa sam;a nl vedela, kaj bi storila. Strah jo je previzel poipotecma. S široiko* cdprtiirai očmi je strmela tja dol, kjer je izginil Kekec za belim snegom. Ln bila je pirepTiišana, da je Kekec že mrtev. Ubil se je tain v pirepadu in niič vač ne bo piskal na svojo piščalko lepih pesmii1, o;j, .mič več! »Joj, o, j'O'j!« je zaitarnala obupana Jerica. Zgrudila se je na tla k Tinki, m joikali sta obe, bridiko jokali v strahu in nesreči... 2. Toda naposled se je Jerica vendarle zdramdla iz svojega strahu. Dviignila se je maglo, pa je pohitela d!o snežišča. Ni ji bilo mari c-strega ruševja, ki jo je zbadalo v roike in ¦ncg.e. Umo je letela preteo peščevja in je obstala kraj zmrznjeTiieiga smega. Hctela se je oiaretii.v črni propad> tcida ni mogla priti do njega. — Zakaj tla so bila kr-oiginkirog pckiriita z ^ladkim ledoan, in veidela je dcibro, da se ji spodrsme, ako stopi tja. Zato je cibsitala tam in je gledala vsa plaha v črno teimo, ki se ji je režala iz .preipada. »Kekec, .0, Kekec!« je' zavpila na ves -gJas, da je ©dmevalo stciglas-no' cd pečin in iz preipada. In čuj — tedaj se je oglasil od nekod čuden .glas, podoben pstelinjemu kikiirikanju. Jenica se je s/kl-cmila, pa je ¦poslu:ša'la. Tcda glas je utihnii hi-]>o>ma, in igloboka tišina je zavladala spet torciginikro-g. — »Kekec, o, Ke-kec!« je izaklicala Jerica še glasneje. Teidaj pa se je 'Oglasilo iz črnega pre-pada zoipet tisto kikirikanje, in Jerica je -spoiznala tisti -glas. Bil je Kekec, ki je iklical na ves glas ,iz prepada: »Kikiriki! Kekec v prepadu sodi'...« 24 I jcrica sc je cddaliiiila im s-s io kar zasinejaia v svojein vd-ikoin vc- I selju. Olej, ni s-e ubil Kekec! Lepa sedi rrekje d,cll v prepadu vn se smejc. ¦ I Pa prav nič se ni pobil, o, prav tmč! Vizel bo še celo piščalko iz žepa, pa H I bo zapiskal veselo p&sem, da le kaj! O, hvala Bogu, .da se je zgcdrlc vse ' ™ I tako. lepo in da ni bilo mesreče! — In Jerica se je kar smejala. Srce j.i je I bilo tako veselo, kakor še niikcli. Oleidala je v prepad iin js klicala nepre- ¦ nehomia.: »Kckec, o, Kekec!« I Še enikrat se je zasmejal Kekac in ']e zaklical: »Kikiriki! Kek&c v pre- I padu sedi!« — Nato je umolknil; toda saimo za tranutek. Zakaj hipGima I se je 'C-glasila io str-mi:ni In ni miflilo deset tre- I nutkov, pa se je že prikaaal iz prepada iKekčev rdačii 'obraz. »Hoho!« je I zavpil Kekec, iko je zagledal Jerico1. Zasmejal &e je vesolo in se ie pognal I z vso micčjo navzgor. Tn kaikoir bi trenil, je stal pred Jeirico in je otepal z I roikami okrog- sebe. »Ha, ali imie viidiš?« je rekel. »Gcitovo sem ,se stokrat I prekapicnil. Hm, kar metato mie je — ¦hoip-hiop-hop! — Pumif! In kžal sam I tam cJoli, v iniehkem snegu sem ležal, kakoir doimia v postelji. Saj pravim I- — da se 'imi ni z,lo'mila tista p.reklicana paMca, pa bi ne bila tega. O, lepo se I je drsati poleti, lepo, ti .reoem, Jerica. Kar še enkralt bi 'šel ¦poizikusit...« I Toda Jerica ga je kar poffrabila z ¦cibem.a roikamia za irame. »Alii bciš I tiho?;< j.e rekla in je bila vsa huda. »Olej, da se hitro' sipraviš cd tcd! Še I tega se imii manjka, o, samo še te^a! Ti si velik nepiriidiiprav, Kekec, to ti1 I povem. K'0'liko skribi in straha sva pr^bili s Titnko'! Tii ,pa gciv-c-rliš taiko m I se snTeješ. Ali te ni sram?« I »lim«, odvirne Kekec m umalkne ve;s prestrašen. Šele sedaj vidi, da ¦ mu je^obleika vsa raztrgana. Hlače so bile preklane in v.se razcsfrane; I jopič pretrgan in srajea poJma luiknjic. Samo klsbučeik je bil cel, im ;tudii pe-L telinje pe-ro je še tičalo za ktebučkoiin. A v&e drugo — cvbe, oivbe! — In I prestrašil se je Kekec, da .mu je kar vroče postalo. Maitors se je domiislrl ¦ in doige šibe v njeni rotei. Pa ga je minilo vse veselje, in .raiziigirana volja Y ga je -miniila. Olavo Je skfcnil na prsi -iin je bridko vzdiibnil. Pa še sikoro I zajokal bi bil, da ga ni b\lo> sram1 Jerice. ¦ Pa tudi Jerica je zagledala ra(ztrga,no cibleko' iin s-e je presitrašila. — I »Oh, kakšen si!« je zatarnala. »Pa kaj reče matii? O, Kekec, da si tako I neroden! Kaj je bilo treiba vsega tega? Kaj reče -miaitsi, Kekec?« — Zaskr-I belo je >to Jerico. Pregledala je Kekčevo O'blsko m jo je poiizlkušala zrav- i * nati. A biilo je vse zaniaui. Obleka jc zoviiki 'ila vseli koncili m kirajiii, pa naj je tarnala Jerica, pa naj je Kskec zdiihoval še tako bridiko. Kekec se je splazil Tr.olče po svojo poilno košarico. O, niti Tinke ni pogledal, ki ga je iklicala tam ot> rušju im je ploskala z rokami. Samo na-.mrdn.il se je Kekec, pa io je pooedil >po strmirri. Sfcrbela ga je njegova nesrečna cbleka in je bil .ves žalostem in pobiL iResnično — n.e zaradi sebe! O, 'zaradi seibe se Kekec m ba.l maitere. Čeuniu tudi? Zaslužil je .pet R-CTkih, .ker je birl tako neu^nren, d:a se je šel drsat ma zmnzli .sneig;. Prenesel bi tistih pet ffoinkilr, lepo bi jih pren.esel in bii saimo dvafcrat zaitavkal. A zaradi Jerice je bil -Kekec žalosten in potrt. Saj je sliisal, kaj je irek-la mati cipcldne Jerici. »Lepo1 pazi na otroka, da se jvmia kaj ne pripeti.! Pose.hno pa na Kekca pazi!« — Tafco. je rckla Tniatk Keikec pa je še.l; piotdrsal se je po strmem snegu in se je previmiil v pTepiad. Vso' lep-o- obleko si je raiztr-gal, d,a ne bc za mobe'no rabo več... O, Jerica ni; raiti .uteffnila paziti, pia je že liapravil neuinnost. Saj pravim — Kekee, o, Kekec! Čeimu si stonil to, da bo zdaj Jerica doma 'teipsna zaradi tvoje ¦¦norčavcisti? Čeimu, o, Kekec? In Kekcu je >bilo v srcu taiko hudo, da je sltisnil ustna. Bežail je skozi grmovje. beža-1 je skoizi zeleni golzd in ss ti ustaviil niti einkrat. Jerica, uboga Jerica! Zaradi injesra bo tepena i.n zraieirlana. A J.erica m ničesar kriva. Vsega je kriv .samio Kekec; v&ega j-e kni-va samo irjelsrova noirča-vost... Kekec, o, Keikec! Csmu si storil vse to? Kekec je pridirja! do pašnika. Tam se je .vrgel v itravo' in je zajokal. Na tflas je zajckal, ,ker ga je tako hudo- bo-lalo v .srcu. Zafcaj je bi.1 taiko neumen, o, zaikaj? Pustil hi naj hiil z.m,rzli sneg, pa bi bi'l rajši zapjskal 4e-\)o pesem na piščalko, pa bi ne bilo nesreče. In Jeriči bi ine toil naipravil tesfa zla. tega velikega zla, ;kii jo čaka doma zairadi ¦njega. O, resn.ično.... Kekec je zavpil še enkrat v sivojii veliki ibolesti in jz zaril Oibraz med travo. Pcitem pa se je naiglo dvigMih vn je leteil na vso niioč pireiko' travruika. Med vriovi ]e tekel proti dcmu, ker ga je bilo sraim ljudi. Za trenuteik mu je šinila v glavo miisel, da bi se' poitubniil pred rnaterjo'. Toida 'Cdloono je zmajal z glavo in je stc'pi.1 nrno preko p^raga. Mati je sedela v veliki izbi za m.izo in s>i je podpirala glavo z ircikami. Biila je vsa botehma in slaba. Kekec se ni cbotavljal. Košarico je po«ta,vil na .'miizo m je stopil tiik pred mater. »Poglejte m>e, mati!« je Tekel in je stisniH ustna. »Radaveden sem bil, kako' se človek drsa poJeti po sn-egu. Pa sem pcidrsal, pa sem se prev.rnil v prepad ... lcj, pa se je raiztrgala obleika! Samio1 ktobuček je cel m pa petelinje piero, o, .miati!« Mati ga |e ,pog'ledala in se je vsa razsrjena dvignila. Za itrenutek jO' je poisilil .kašelj, da -ss ! Vcste, pct gorkUi ¦sem zaslužil. Ne lx:>O, le itih-o bodj, ne>p.ridiprav!« ga je prekmila ¦ir.ati v svojem; srdu. »Hitro se preotbieci v staro šaro, pa ženi ikazo past! A z JerJco, to. maly-pridnico z>ijalasto, ž& abračunim... Na poMei1 je 'palica — pTiinesi jo sam!« Kekec se je •cddah-nil. Mislil je, da zdaj dofoi' ¦svcdih pet gorkih in ralz-vesslil se je. Nagto se je splazil na pee in je vzd s pdice palioo. Oail jo» je materi ,m se je postavil pn&d njo. Glavo je sklcnil in se je nasrn!ejal. »Za-služi'1 sem jih — o, dajte ini jih, niati, ker sem jih resmičiro ¦zasilužil! Saimo Jericoi pustite, mati, ker ni nioesar kriva...« »Ali mi misi tiho?« js Ziaivpfla mtiti nad njim in raai je od-meTila prvo gicrko1. lOvbe — neprijetmo je zaščemelo Kekca po hnbtu; tcda aajavikal rei. Še boilj se je sklonil, da bi maiti lažje meTila, iin je čakal. A ¦čaik.al je za-.man. Mati je polcžila palioo na 'mizo in ga js pahnila od seibe. »Kaj stoijiš in zijaš? Preobleci se in ženii kozo- m,a pašO'!« Kekec je iizprevidel, da se moTa ravnati po 'rraterinem: ukazu. Moilče se je 'Obleikel v staro, 'Offu-ljeno obleko, ki raiu je bila napol preikratka. Nato >e siopil še enkrat k materii. Proseče je dvignvl iroke in je moledoval: »Ne stcrite1 .lerici žalega, mati! Ničesar ni kriva — o, resinično>... Vsega se-;n kriv jaz, samo jaz, 'O, mati...« A mati mu je p&kazaia duri, in K&kec je imiGral :iti. Olaisno je m-eke-lala ikoza ,v hkivu, ker je bfla Jaona in je bcitela na paišo. Kekec jo je p-agnal nrolče v strmio ,reber in se ni pcrgavarjal z njo kaikr.T 'druge dni. Tam ob gošča:v:i je leff&l na tr.ato!. Rokie je podlcižil pcd glaivo m je strtnsl na visoke snežnike, ki so se k'op.aili' v svetlih solnčniih žarkih. B-ilo je m;ir-no in tiho .vsenaoikrog. Le tam doli >med balim prcdcim je pošuui:eval gcir-ski protok, kakcr da bi se sm.ejail in pirlitaje'no' hihital. Druge dtni1 je Kskec prepeval dn piskal na ves glas. A dmes ss rniu ni ljubilc., ker ga ,je sikrbeb zaradi Jerice. Bofe-l-p ga j3 v srcu in peklo^'nekaj čud'nega i.n bridikega, da ,mu je šlo sfcoro na jok. Saj je vedel: Jerioa bo^ tepema in anrerjana daines zaradi nieg-ove noTČavostii Uboiga Jerica pa se je Kekcu smHiila. Saj je bila dcbra; ffciv&rila je vedno J&po in se iru je amehljaila, Rada ga js »misla in je vedno paKila nanj, d"a mu ni tiičesar zmanjka-lo. »Ovbe!« js zaklical Kekec v svoji bcfe;sti. »Čemiu me mi mati nabila? Seveda — ščemelo bi me zdaj še •nekoliko'. Pa vseieimo' ibi piskaJ na. piščal-ko in bi pel lepo pesism. A zdaij me bcili: v srcu, taiko jaka me bdi! Pa Č3-mu je bilo vsega tega treba? Čeimiu, te •vprašam, ti Kekec?« Jn Kekec je bi-1 ves žalosten in pcbit. Str.mi&I je .neipremiično na bele snežnike, ki so bili vsi tepi in ¦rmiirni. Pa Kekca nis j zanimali. ZaMi-Tral ga ni niti črn hr-ošč, ki je prtšel kdove oJkod im se je plazi.1 po 'iijegoivi mcgi. Imel je dcilge iin svetle tipalke in js bil tako krasen, da bi se- mu bil človek kar čudil. A Kekec ga je samo brcniil, da je odfetel v •gnmiovje. Pa je spet gleddl Mepremiično na snežnJke, iin- v sricu .ga je 'boleio. Solnce se je bližalo goram. Tedaj pa je Kekec vstal in je šel po koza, ki je ležala imirao tam gori ob skailovju. Molče jo je pognal po hribu na- , W • 27 vždoi in ji ni privioščii prijaKtte foesede. iPooasii .je stapai za njo pirbti domni.-Skovo bal se je doima. Saj je vedel, da bo zagJedal Jerioo vs:> 'Oibjdkain'0 in žalostoo. Dobro je vedel, da zdihuje zdaj nekje na dvorišču im se lo»5c, bridlvO' joče samo zaradi njega; Oj, in Kelkcu bi bila nepTijetno vse to. Saj je bil pre-pričan, da zajooe tudi oin na glas, če 'bi videl, da se Jerica joče. In bila bi boJest še stclkrat hujša, še stoikrait hujša. Pognal je koizo naravnost na dvoTišče. Saim pa se 'je splazil od stran; k hlevcu. Samio, da -bi ne zatgkdal J;eraoe, &e j:e pcituhiniJ ,na v» .incč. Nikogar ni bilo na dvoTišču. Vse je 'biilo tibo>. SamiO' -peffcelm je pel tam, gomi ob plotu. Kekec se je ioddahnil i!n je stcipil v hlev za koz©. Za trenuteik je povesil glavo in je p-oimiislil, kaa naj Uikrene. A tedaij mu priide hiipaima na uho pritajeno ihtenje. Presitrašen dvigne glalvo in se iczre fcnclg sebe. In tara v kotu :kraj jasli zaiffleda 'miajhno deik];i)O0', fci se stiiska ik zidu im bridki> ihti. Pa to^ ni bila Jerica; it-o :ni ibil niihoe drugi nego ma,la Tiraka. Kekec se z:ačudi. Sibopi 'bliže, pa ae d&taknei Timkimega raimema. »Ti si, Tinka?« ijzpregovoiri ki se še vedna čudi. »Pa z-aikao se jočeš, ti Tin-kara? Ali m,e slišiš? Zaikaj se taiko cmeiraš? Ali ti je pojedla mucfka punčko? Ali slišiš, Tinkara?« Tinka dvjgne glavo in poikaže svoij cbjolkan-i obrazek. »0, Kekec!« pravi in zajofca naniovo: »Strašno js bila Jerica tepena, [o, strašno1! Pa ni jokala, prav nič m\ joka,la ... Teipema je bala zaradi tebe, Kekec. Veš, zato, ker si ti hudoben... Pa .miaima ji je >rekla, da miOTa oid hiše. Sluižiit mara nekam daleč. Pa je Tekla Jerica, da pojde jutri zjutrag... 0, Kelkec! Jenica pojde stran. Pa je we vidimi nikoili več...« Mala Tinka je zajoikala na ves glas. Kekec pa se je fcar stresel sa-mega strahu. »Ali je '.res, Timka?« vpraša. »Ali je ires, kar praviš?« — A Tinka miu ni mogla. zar-aidi' ]clk:a ničesar lodigfovoiniti. Samo z gilavioo je po-kimala in se je •stisn-ila še tesneje v kiat. Kekec jo je iffledal še nekaj časa. Po-tem pa se je okirenil .nagflo iim je zbsižal iz hleva. Hitel je naravnost v hišo, da bi poiskal Jenioo. I>oibil jo je -na pcdstrsšiu. Zavezoivala je drobno culico iin se je nasmeteila, ko je izagledala Kekca. Kekec jo je nekaj časa gledal in je imioilčaJ. Naito pa je stopil tilk nje in io je vpraša! ves pobi-t: »Ali grefš ^res od hdše? Ali greš ires služit? — 0, Jerica, zakaj greš? Pusti oulico1 in 'OSitani idoima!« A Jerica je zmijfala z fflavo'. »MioTaim sfcraii«, je cdvinnila žatetmo-. »Olej, mati mi je nekla taiko, in zato mioiram cd hiše. 2>e seim1 povezala cu-lico. Jutri navsezffodaj pa ^didism čsz »cre. K teti Nežari gremi služit. Saj veš, •on.kiraj gora ima dcimačfja Služiit g.rom k n}ej, fcer licče tako mati«. Jerica je povesila za tremutek glaivo ini je vadtbnila. Ketkca pa je pri-čelo v grlu dušiti, da ni mcgel izpregoviooti besedice. Samo za roko jo' je prijel in jo je -gledal ves žal-osten. »Injaiz sem vsega tag:a ik^riv«, ie iapre-govoril napiosled. »Uboiga Jerica, ti pa mofraš trpeiti z.araidi fmisne. Ali si huda name, Jerica? Huda zaradi te nesrečei?« >-Prav ,nič nisem ihuda«, jq 'Odffoivoiriia Jerfca in se ie nasmahnila. »Mati TTie je teip-l-a. Pa nisem huda .nanjo. Saj se>mi zaslužtia, ker jiii&em pa- 28 zila Tjate. Mati je bcliehna in je sitna in zlovaljna zaradi *ega. 0, prav >nič L ji ne zamenim, da -me je spodiia ©d faiše. Saj ivem, da bf itak moiralai dames ¦ ali jutri. No, čimprej, teim bolje ...« F Kekec jo je poslušal. A kar 'hipoma ga je zbodto v sncu ¦nekaj taiko f bridkega, da j.e zajcikal na ves glas. Olklenil se je Je-rice in je panaviljal >me-prestano: »Ne pojdeš cd hiše — ne pojdeš ¦c'd Mše! Jaz sami kniv vs&ga, k sam-o jaz! .Zato pa pojdsm jaiz od hiše ... Ali slišiš, Jerica? Ja!z ipoodem od B hiše, jaz, ki serrn ikriv vse nesneče ...« ¦ »Ne bcdi neu-meTi, Kekec«, th!u je prigovarjaila Jerica in miu brisala B solze z lic. A Kekec je zamaJmil z roikc in je .udaril z rocigO' ob tla. »Jaz ¦ pojdem od hiše, jaz!« je poinoivil vcpcm®. »Sluižiit -pojdem1 (k teti Nežari. T:i, H Jerioa, pa ostaneš doima. RieiSinično lositaneš doma, to ti pcivem ...« ¦ In Kekec je šel 'nagto s 'podstrešja. IztLkal j« po kuihinji lim iztoi, a ma-I tere ni- iiašel nikjer. Zagledal jo je šele !na vrtu, kjer je rez-ala miuljaivioi za F prešiče. Pcigumno- je stopil pred r*osi!l, da nikarte 'tepsti Jerioe? Lepo ssm vas prosiil A vi ste vendarle .tepli nedoilžnno Jelricoi m stie ja še oato izaipo-!' dili od hiše. 2e si je zav-ezaila Jerioo culiiooi in jutri zjutraj pcjde služit k teti Nežari za g*O're. A Jerica je -nedolžna, tnati. Vsega sem. kiriv jaz ... Za-l kaj niste pretepli1 tmene 'in imie zapcdili cd hiše? — A jaz vam1 'rečam, ;mati ¦ — Jerica ostane dioima. Jaz .poijdem c\ sarro za 'tas! In vendar sem ji naročMa, naj 1>azd inate. — O, niaj le igre 'lTied svet k tujim Ijuidem! Pri teti Nežari se bo že naučiila, pa ne bo več zijailasta...« »A vendar je Jeriea nedolžna«, ie ugoivarjal Kekiec. »Jaz sem bil zi-jalast, jaz, imati. Zatio pa pcijdeim 'od hiše, da se ¦odvadiim zijalosti. DcibT-o mi bo podkurila teta Nežara, m v treh tcdinih bcimi zdrav, mati. A Jerioo pustite, imati, iker Jerica niti malo ne poizna zijailioisti«. sTifoo!« je velela rmiati oisotho-. Pcbrala je naže.to ;mu'Ijavo m se je obr- I nila iproti damu. Zasukala je Kekca in ;ga je po-ginala proti hišii. »Da si mi tiho!« je govorila. »Če me, ;boš še klečal vsa wcč. Kar sem dejala irv na- pravila, to je moja stvar. A Jerica naj gre, da se priuči pametd :in reda. Ali si slišal?« , ¦ Kekec mi več .govonrl. Olavo je sktanil m je imiolčal .vso pot. V izbi se je spravrl za peč in si je -podlprl glavo z ¦rakamii. Strmiel je iv itla in Je p-re-¦mišljal. Tiiho so se lodprle duri, in v izbo se je pripkiizila ¦m.ala Tinka. Bo-ječe in .plabo je stopila k ]>eči in se je diviiffmrla •trudama na kloip. iP»tem pa 29 se je stisnila v kot r-n je ždela tam. Prst je ¦v.taknila v usta iu jg gkdala vsa plašna ,k miizi, zaipuščen vaiš Krobe^k...« Deklica je zaplakala na glas ra se je sktonila, da se je dioitikala z cbra-zo-m groba. A grob ni bil mrzel; b;l je1 pc!n r.oižic iin irjshke toJažbe. Sam-O' tih j.e bjj, tako tih in mrtov! — Jerica je joikala ii(n je ikLicala mamicoi. A nihce ji ni .odtfovoril glasoe besede. Samo roižice na grcihu so se >treisle v večernem vatrecu, iki je piošumeval nad ¦pckcpališSe.m. ¦Šepetale so .tibo iii lepo im so sa sklanjale nad grobovi. Jerica je slišala ta šepet in se je po-lagoma pcaniTila. Dvi-ginrla je obraz dn je gledala na itirtv.i grob. — »Ma-čeha !mic je zapcdrla z doimia«, je rekla. »Pojdem in se nelmara več ne vr-nem. Pa ,kdo bo skrbal za vaš grtobek, •mamica ? Kdo bo1 priteval ,r.O'ža,m, da ne usahnej« snedi po-letja? O, kdc*, mamica?« Rcže so se stresle <\n ¦s-o- na glas zašumele. Jeirica se je nasmebmla in jih je pogladiila z rokc1. »O, saj veim, fcaj md hpčete poivedati«, je dejafa. »G-le]te, nebo vam1 poš-Ije vo&o, ko boste žejne in baste pr«3le 'hirati. Re-sniono — Bogak je nad nami, in Bcgek nam je dal doibre zvezde, ifci čuvajo nad inami in inam kažejo lepo pot. Bogek 'bo skrbel za va:s, rožiice, fcakor bo skrbel 'tudt zame. O, .re&nično...« S tihi-m-j, 'gcmkiimi besedami se je poslavljala Jorica od mr.tve 'lnamiice. Noč je že legala ;na dolinio in bele gore. Zvezde so se užigal-e po 'nebu. Bile sa velrke \n svetle. Mirno so gJedale na zemljo in so se prjjaizno1 smeh-ljale. Bile so kakor tihe oci, ki gledajo- nekam daleč, daleč; v tisto deželo gle-dajo, kjer se smeje lapa sr-eča. Vesela je sreča; zato pa se tudi smdiljajo nebeške zvezde in so vse vesele, 30 Jeraca je gledala zvezde in se js sraehljala. V srcu ji ni biilo več ža-losti rin 'Strahu. Ni ji bilo več bridJfo v •duši, ikar imoTa z doma. Sa.i je bi'la i^repričaTia, da se 'ji :ne 'bo godiio slaboi, dcMer se bodo srni&hljale nad '.njo božje zvezde. Lepo ji bodo ik-azale pot v neznano dežeilo. Za njimi pojde, kamor jo bodo vodile. Pa nemara zagleda v neznani deželi 'tihO' srečc. Pa se bo sm,ehl]ala in bo 'vesela, kaikor so vesele bo<žj:e izvezdioe na nebu ... (Dalje.) (llltllllMt11llllllllllllllllM||||MIIIIIIIII|MMIIIIM1IIMMiniinilltllllMll|tlMIMIII|IIMI|llllltllllll)IIMIIIlllllll|llttlllllllll|IIIIIIIIIIMIIIIIIIIMI> I - I Cvekov Stanko vsem ^Zvončkarjem": | I Dobrojutro! { il...........__.....____________________I 1