O zemljepisnem pouku. XI. Zemljevidi v ljudskih šolah. Kakor zajeinamo v prirodopisnem pouku kjerkoli mogoče neposredno po prirodnih predmetih svoje nauke, tako nas tudi v zemljepisji uči bližnja okolica spoznavati prve pojmove. A to je sanio zemlje jako jako rnajhen del, katerega moreino spoznavati iz svojega opazovanja. Kar pa je izven bližnje okolice, spoznavamo po zeniljevidu, kateri nam podaja pravo in jasno sliko drugih delov zemeljske površine ter je podlaga in početek zemljepisnemu pouku. nSamo dozdevno prazni zemljevidi se vtisnejo spominu" pisal je A. pl. Humboldt ob neki priliki znameniterau pedagogu v Lipsiji. Res mnogo v šoli uvedenih zemljevidov ima ta nedostatek, da so preobloženi z zeinljepisnimi predmeti ter imajo preveč imen naznačenib. Posebno početnemu pouku namenjeni zemljevidi sinejo le malo imen zaznamenovanih iineti in ta imena treba izbirati s posebno skrbnostjo. Preveč imen skazi splošni utisek in tudi ne služi učitelju, kateri se itak mora pripravljati za vsak pouk. Krajevna imena naj se tiskajo z malimi črkami, da ne trpi vsled velikega tiska zeinljevida slika v obče. Umestno je krajšanje imen, nikakor pa ne tiskanje samo početne črke; kajti to zapeljuje učence, da brezmiselno ugibljejo imena. Pri vsej važnosti političnega zemljepisa se morajo izogibati šolski zemljevidi nakupičenju političnih niej, zaznamovanju sodnih in upravnih okrajev, ker tako nakopičenje kali razločnost zemljevidovo. Tudi se politične razmere dostikrat spreminjajo, prirodni odnošaji pa ostanejo trajno jednaki in zategadelj naj se zemljevidi posebno ozirajo na prirodne ali fizične odnošaje. Ljudski šoli naraenjeni zemljevidi ne bi snieli dosti več obsezati nego kar je pouku na tej stopinji potrebno. Seveda tudi ne sraemo pretiravati ter premalo ponujati učeucu, kateri naj se rauo privadi razumevati po zemljevidu podane raznovrstne prikazni. Nastenski zemljevid raora služiti vsera učencem kot skupni nazorni predmet. Najlaže se ohrani pozornost vseh učencev in najbolj pospešujemo rijih samodelavnost, ako naslanjamo pouk na nastenski zemljevid. Ker 20 so učenci v nižjih razredih še jako nespretni pri iskanji zemljepisnih prednietov na zeniljevidu, služiti mora vsem tudi radi tega kot skupni opazovalni predmet nastenski zemljevid, kajti v njem najdejo učenci pravo podporo v zavedanji. Najprej morajo razumeti razlaganje na nastenskem zemljevidu in šele potera, ko so tu vso stvar dobro in hitro razumeli, najdejo s precejšnjo gotovostjo dotične predmete tudi na svojih zemljevidih ter razumejo pouk. — Ako se pa ui-.itelj ne drži pri pouku nastenskega zemljevida, prepričal se bode kmalu, da posebno slabejši učenci skušajo gledati v součenčev zemljevid, ker si ne vedo sami pomagati in ne morejo sami najti zemljepisnih predraetov. Še toliko vprašanj učiteljevih in ves njegov trud ne more odstraniti učencev. negotovost v iskanji na zemljevidu. Vsi ti nedostatki pa odpadejo, ako stoji učitelj na strani nastenskega zemIjevida ter vse zemljepisne predmete, o katerih govori, razločno na zemljevidu pokaže in tako učencu pomaga. Seveda mora učitelj poleg nastenskega zemljevida dobro poznati tudi učencev zemljevide, ker se ti mnogokrat ne ujemajo z nastenskim zemljevidom, in učitelj bi tedaj lahko govoril o stvareb, katere učenci zaman iščejo na svojih zemljevidih. Nastenski zemljevidi imajo služiti tudi učitelju pri izpraševanji učencev. Gotovo pa ne moremo zahtevati od učenca, da se zaveda in spozna na nastenskem zemljevidu, če mu nismo vse prej natančno pokazali pri razlaganji. Nastenski zemljevid mora služiti tedaj vsekako skupnemu pouku. Da se pa namen doseže, ustrezati niora nastenski zemljevid učnim svrham v ljudski šoli. Iz dobro rabnega šolskega zemljevida mora posneti učenec najvažnejše zemljepisne razmere ali neposredno ali vsaj po svojem duševnem naporu iz konvencijonalnih znainenj v zemljevidu običajnih. Zemljevidi niorajo biti tako jasno in razločno risani, da tudi v zadnjih klopeh sedeči učenci vse zeinljepisne predmete natanko vidijo in razločujejo. Važnejši nego učna knjiga je zemljevid in ueitelj naj se pred zemljepisnim poukom dobro pripravi na zemljevid. Predno začnemo poučevati kak zemljevid, vtisniti si moramo najprvo zemljevida merilo in konvencijonalna znamenja. Znamenj razlaganje se nahaja običajno v kotu poleg merila ali pod merilom ali pa pod zemljevida napisom. Merilo nastenskim zemljevidom biti mora veliko, inače trpi razločnost. Tudi mora biti zemlje površina dobro in krepko upodobljena. Najbolje se rišejo tla z rujavo barvo, da so potlej učencu reke bolj razločne. Tudi mora biti jasno naznačeno rek omrežje, da pomnožuje zemeljske površine plastiko. Akopram nima zemljevid služiti kot kras šolski sobi, temveč samo kot učni pripomoček, bode vender lepo izdelan zemljevid dobrodejno vplival na ueence; kajti v lepih bojah krasno narisani zeraljevid vzbudi v učencih večje zaniinanje za zeinljepisni pouk, nego priprosto na beli podlagi črno tiskani zemljevid. Kar zahtevamo od dobrega nastenskega zemljevida, moramo v gotovih mejah tudi zahtevati od šolskih atlantov, Posebno ugajalo bi pouku, ako bi imeli atlanta posamezni zemljevidi jednako merilo. Kjer pa to ni mogoče, imeti bi morali saj taka merila, katera bi se dala lahko primerjati med seboj. Tudi naj ima vsak atlant poseben list z dotičnimi konvencijonalnimi znamenji, ki bi učence napotil k razunievanju zemljevidov. Velike važnosti je tudi cena šolskim atlantom. Atlanti za Ijudske šole so še znrirom razmerno predragi in zategadelj tudi še ne splošno v šolah uvedeni. Znameniti kartograf V. Haardt na Dunaji naraerava poleg drugih tudi v slovenskem jeziku izdavati šolske atlante po razmerno prav nizki ceni, da bode 1110goče atlante za ljudske šole obligatorično uvesti. Za malo novčičev se bode dobil takov atlant, kateri pa bode imel kakor naravuo samo zemljevide zemljepisnemu pouku na tej stopinji neobliodno potrebne. Razvrstitev ljudski šoli neobhodno potrebnih nastenskih zemljevidov naj odgovarja zemljepisnega pouka . sintetičnemu načinu. Videli smo že, kako se nariše šolske sobe načrt in tega obesiti moramo na steno, ko so se učenci privadili risati tak načrt. Opozarja naj učitelj posebno na to, da se pri nafcrtu sedaj sledečih zemljevidih vedno bolj zmanjša merilo. Za početni pouk potrebujemo nadalje jeden zeniljevid. kateri nain predočuje šolski okoliš in drugega, kateri nam kaže šolski okraj (oziroma okrajno glavarstvo). Ker pa take zemljevide le redkokedaj dobimo tiskane, nariše naj učitelj sani če tudi bolj priprosto a prav razločno in jasno ta dva zemljevida. Kronovine zemljevid bode v mnogih slučajih podlaga v razumevanje zemljepisnih predmetov. Na novo vzeto tvarino primerjati moramo učencera že znanim krajem ter se zmirom ozirati na domačega kraja ležo. Zategadelj naj podčrta učitelj na zemljevidu vsem prav očividno šolsko mesto; ako pa nima zemljevid šolskega niesta naznačenega, zaznanienuje ga naj učitelj na zemljevidu. Zraven že naštetih zemljevidov mora imeti vsaka Ijudska šola še sledeče nastenske zeniljevide: Avstro-Ogrsko, Evropo, Palestino in oba pl anigloba. Prof. Fr. Orožen — Ljubljana.