Mlekuz.qxp 8.12.2005 17:38 Page 15 15 Arheo 23, 2005, 15–21 Informacije, interpretacije ali manipulacije? Odgovor Kavurju © Dimitrij Mlekuž Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo Kavur deset let po diskusiji med Antonom Velušèkom in Mihaelom Budjem (Velušèek 1995; Budja 1996) zopet pogreva diskusijo o kontekstualnosti nekaterih najdb, ki jih v svoje intepretacije vkljuèujeta Tomaž Fabec (2003) in Dimitrij Mlekuž (2003). Vendar Kavurjevega teksta ne moremo razumeti kot prispevek k diskusiji, temveè prej kot neposreèen poskus, da bi se umestil v polje neolitskih študij. Žal ne z argumenti, temveè z diskreditacijo drugih akterjev. "Dobre" in "slabe" informacije Glavni oèitek Kavurjevega prispevka je, da Tomaž Fabec in Dimitrij Mlekuž "za izdelavo dobrih modelov in inter- pretacij uporabljata slabe in velikokrat celo nepre- verljive podatke". Oèitno je potrebno najprej poudariti, da si teh informacij nismo izmislili. Te informacije so, poleg drugih, ki se Kavurju oèitno zdijo "dobre", vkljuèene v objave in jih je tam moè tudi "preveriti". Zato je jasno, da je odloèitev o tem, kaj so "dobri podatki" in kaj "slabi", popolnoma arbitrarna. Na tej toèki se pokaže Kavurjev epistemološ- ki konflikt s samim seboj. Iz Kavurjevega teksta je moè izlušèiti, da med "slabe informacije" uvršèa informacije o domestikatih v mezolitskih kontekstih. Vprašamo se lahko, zakaj le te, in zakaj ne morda katerih drugih, de- nimo informacij o zastopanosti divjih živali v mezolit- skih ali neolitskih kontekstih ali informacij o kamnitih orodjih (ki jih je sam uporabil za izdelavo lastnih "inter- pretacij")? Èeprav Kavur poskuša zbuditi vtis, da mu gre zgolj za "znanstveno" objektivnost in da deluje v okviru stališèa teoretske nevtralnosti, je oèitno, da izhaja iz doloèene teoretske pozicije, oèitno pozicije, da domestikati ne morejo biti del mezolitskih kontekstov. Kavur bi se pri argumentiranju, zakaj je za "slabe infor- macije" izbral prav podatke o domestikatih v mezolitskih kontekstih, lahko navezal na diskusijo o kontekstualnosti podobnih najdb v zahodnem Sredozemlju, kjer je potekala razprava o t. i. mezolitskih ovcah. 1 Kavur bi lahko nato ponudil nove "informacije", pridobljene na 1 Najdbe drobnice v poznomezolitskih kontekstih najdišèa Cova Fosca so interpretirali kot rezultat lokalne domestikacije divjih koz (Olaria 1988). Ostanke z najdišè v Srednjih Pirenejih, kot sta Abri Dourgne in Grotte Gazel, je D. S. Geddes (1980; 1981; 1983; 1985) interpretiral bolj kontroliran naèin, z revizijskimi izkopavanji, in jih sooèil s starimi. Z neposrednim datiranjem prob- lematiènih najdb in kontekstov bi lahko dokazal, da so bile te najdbe v kontekste infiltrirane. Pokazal bi lahko, da kosti domestikatov niso bile pravilno identificirane… Kavur žal ne ponudi niè od naštetega, temveè zgolj svoje "interpretacije" stratigrafskih sekvenc in kontekstualnos- ti najdb. S tem ni niè narobe, vendar to seveda ni "siste- matièno ter z argumenti podprto ... (poglabljanje) v samo problematiko ... najdišè ter v morebitno znanstveno ne- skladnost njihove izvorne interpretacije." Kavur svojega znanstvenega "poglabljanja" žal ni podprl z argumenti – ki jih seveda nima – temveè z diskreditiranjem avtorjev drugaènih interpretacij s sklicevanjem na svetopisemsko zgodbo. Kavurjeva argumentacija se tako omejuje na biblièno zgodbo, ob pomoèi katere se je – eksplicitno – oklical za "znanstvenika", Dimitrija Mlekuža in Tomaža Fabca pa diskreditiral kot "vernika", zaznamovana z "vero v pravilnost trditev, ki jih avtorja ne preverjata". Oèitno je kot ostanke zaèetkov živinoreje v mezolitskih kontekstih, živali pa naj bi v Srednje Pireneje prišle prek menjalnih omrežij na dolge razdalje (prim. tudi Lewthwaite 1996). Dennel (1985, 162–163) najdbe drob- nice v poznomezolitskih kontekstih zahodnega Sredozemlja razlaga z obstojem enotne evropske populacije divjih ovc v pleistocenu, ki jo je širjenje gozdov v zgodnjem holocenu razbilo na veè manjših. Te naj bi kmalu izumrle, obdržala naj bi se le populacija v zahodnem Sre- dozemlju, kjer so mezolitski lovci in nabiralci zaèeli domestikacijo. V luèi novejših genskih raziskav prednika ovce (Hiendleder et al. 1998a, 1998b), ki so nedvomno pokazale, da vse evropske udomaèene ovce izhajajo iz populacije divjih prednikov, ki je živela nekje v vzhodni Anatoliji, ta hipoteza ni veè relevantna. Veèina interpretacij pa te najdbe izkljuèuje iz diskusije o neolitizaciji Sredozemlja in Evrope, saj jih razlaga zgolj kot rezultat razliènih "tafonomskih filtrov" (Zilhão 1993; Guilaine 1993; Rowley-Conwy 1995a, 2003): bodisi infiltracij iz neolitskih plasti bodisi posledice slabih izkopavalnih ali analitskih praks, ko naj bi se kosti iz razliènih plasti pomešale ali pa je prišlo do analitskih težav pri identificiranju kosti drobnice in možne zamenjave s kostmi kozoroga (Capra ibex) ali gamsa (Rupicapra rupicapra). Za te trditve obstajajo argumenti: revizijska izkopavanja najdišèa Châteauneuf niso potrdila dokazov za obstoj drobnice v kastelnovjen- skih kontekstih (Binder in Courtin 1986; Rowley-Conwy 2003). Anal- iza zastopanosti telesnih delov pirenejskega kozoroga (Capra pyre- naica) in drobnice na najdišèu Dourgne je pokazala komplementarno distribucijo; zastopane so le falange kozoroga, ovèjih pa ni. Podobno je z lobanjami, saj veèina ostankov pripada drobnici. Te podatke intepre- tirajo (Rowley-Conwy 1995a, 2003; Zilhão 1993) kot rezultat težav pri identifikaciji kosti in so eden poglavitnih argumentov proti navzoènos- ti drobnice v kastelnovjenskih plasteh (Guilaine 1993; Rowley-Conwy 1995a, 1995b; Binder 2000). Vendar mikfromorfološke analize iz Libi- jske pušèave nedvomno dokazujejo, da so tamkajšnji lovci – nabiralci uporabljali jame kot hleve za berberske ovce (Ammotragus lervia) sko- raj tisoè let preden so jih zamenjale udomaèene ovce (Di Lernia 2001). Mlekuz.qxp 8.12.2005 17:38 Page 16 16 Dimitrij Mlekuž Informacije, interpretacije ali manipulacije? to edini "argument", saj svoje pozicije "znanstvenika" kasneje v tekstu ne podpre z novimi informacijami, refleksijo ali metodološko strogostjo, temveè zdrsne na pozicijo, ki jo sicer oèita Dimitriju Mlekužu in Tomažu Fabcu, hkrati pa pokaže na svojo konceptualno naivnost, pomanjkanje znanja in argumentov, s katerimi bi lahko konstruktivno posegel v diskusijo. Konceptualna nedolžnost Pri branju Kavurjeve analize postane jasno, da je njegov konceptualni aparat tako šibek in zastarel, da se s kom- pleksnostjo najdišè in procesov, ki jih le ta dokumentira- jo, ne more uspešno sooèiti. Dimitriju Mlekužu in Tomažu Fabcu oèita, da "se ne poglabljata v problematiko kulturnih oziroma periodnih opredelitev, ki jih, mimogrede, tudi dokaj neselektivno uporabljata". Kavur da kmalu vedeti, da je njegovo edino interpretativno orodje "kulturna in – kot posledica – peri- odna opredelitev" arheoloških kontekstov, ki temelji na predpostavki o izkljuèljivosti mezolitika in neolitika. Žal Kavur ne pozna ali ne razume diskusij o statusu neolitika. Julian Thomas (1993) je v svoji dekonstrukciji koncepta neolitika pokazal, da ta pojem v zgodovini arheologije ni nikoli oznaèeval enega samega in oèitnega pojava. Kljub temu je bil vedno predstavljen kot total- nost, entiteta, ki jo lahko razumemo in analiziramo kot koherentno celoto, ki vsebuje stabilno množico lastnosti. Thomas nato pokaže, da je neolitik prej serija procesov in dogodkov, ki so med seboj povezani na razliène naèine, a nimajo enega samega vzroka. Takšno razumevanje neoli- tika se je pokazalo kot produktivno tudi pri reševanju konkretnih arheoloških problemov (prim. Halstead 1996; Thomas 1999). Kavurjeva naivnost pri interpretiranju arheoloških kon- tekstov s "periodnimi" in "kulturnimi" opredelitvami postane jasna v veè izjavah. Tako je njegova ugotovitev, da "geološka superpozicija plasti sicer pomeni kro- nološko razliko, ni pa nujno, da tudi kulturno in period- no" in da "geološka plast še ne pomeni kulturne in peri- odne konsistentnosti – znotraj ene geološke plasti je lahko ohranjenih veè arheoloških horizontov, ki lahko torej sodijo v razliène kulture oziroma periode", seveda pravilna, a je v kontekstu ugotavljanja kontekstualnosti domestikatov popolnoma nerelevantna. Razen seveda, èe Kavur neolitik ali mezolitik razume kot unificiran in homogen objekt, totalnost, entiteto, ki jo je moè razumeti kot koherentno celoto, kot nekaj, kar vsebuje stabilno množico opredeljivih lastnosti, razmerje med mezoli- tikom in neolitikom pa kot izkljuèujoèe. Posledica teh – implicitnih – predpostavk je, da je vsak kontekst, v katerem se pojavi en sam element neolitskega paketa, neolitski in mora nujno vsebovati tudi druge elemente paketa. Ob Kavurjevi izjavi, da "arheološke najdbe niso bile odkrite, torej je kulturna opredelitev nemogoèa, kot posledica pa tudi periodna" (v plasti 13 v Podmolu, kjer so odkrili le kosti in oglje), ga lahko vprašam, ali morda živalske kosti niso arheološke najdbe, in opozorim na Zvelebilov model prehoda h kmetovanju (1986; 1995), ki prehod med "mezolitikom" in "neolitikom" razume kot kontinuum in ga opisuje z deležem kosti domestikatov v arheološkem zapisu (in ne le s prisotnostjo / odsotnostjo paketa). Po Kavurjevem preprièanju se domestikati lahko pojav- ljajo le znotraj "neolitskih" kontekstov, paè skupaj z lonèenino in preostalimi elementi neolitskega paketa. Tako se v vsej svoji naivnosti pokaže Kavurjevo teoret- sko izhodišèe, iz katerega presoja, kdaj so informacije "dobre" in kdaj "slabe". Na tej toèki lahko za "vernika" oklièemo Kavurja, saj svoje teoretske pozicije nikjer ne pojasni, reflektira ali o njej celo podvomi, temveè vanjo slepo verjame kot v univerzalno merilo, na podlagi katerega lahko presoja realnost. Ker Kavurjev konceptualni okvir deluje le znotraj peri- odne paradigme in operira znotraj problematiène diho- tomije med mezolitikom in neolitikom, imajo tudi nje- gove "interpretacije" omejen doseg. Zato je prisiljen us- tvarjati stratigrafske konstrukte, s pomoèjo katerih argu- mentira svoje "interpretacije". Ker stratigrafija Kavurju oèitno ne pomeni veliko, plasti na podlagi kulturnih podobnosti združuje v "bloke" (v primeru Crvene Stijene in Podmola pri Kastelcu) "kulturno konsistentnih najdb". Tu se seveda spotakne ob lasten oèitek Dimitriju Mlekužu, Tomažu Fabcu in drugim, da so "za interpreti- rani arheološki skupek ... formirali kontekst, ki je ustrezal njihovim raziskovalnim izhodišèem oziroma izhodišèem njihove pripovedi – vkljuèevali so posamezne kategorije Mlekuz.qxp 8.12.2005 17:38 Page 17 17 Arheo 23, 2005, 15–21 Slika 1: Kalibrirani radiokarbonski datumi kosti drobnice iz Podmola pri Kastelcu. odkritih ostankov glede na svoje hipoteze o vnaprej doloèenem predmetu raziskave." Natanko to namreè poène sam. 2 To stanje popolne konceptualne nedolžnosti lahko demon- striram ob primeru Kavurjeve "interpretacije" Crvene Sti- jene. Kavur konstruira bloka "kulturno konsistentnih najdb", razliko med njima pa pripisuje periodnim raz- likam med mezolitikom in neolitikom. In ker oèitno priz- nava kontekstualnost najdb koze v plasti IV , je tako prisil- jen spodnji del plasti IV uvrstiti v mezolitik, gornjega pa v neolitik. Njegov konceptualni okvir mu paè ne ponuja drugih možnosti. Vendar se tu zaplete v lastno zanko: zakaj potemtakem v plasti IV niso našli lonèenine in zakaj v plasti III ni ostankov ovac? Oèitno je prehod iz mezoli- tika v neolitik v Crveni Stijeni prezapleten za Kavurjeva naivna in redukcionistièna konceptualna orodja. Podobno konceptualno naivnost lahko razberemo ob "interpretaciji" Podmola pri Kastelcu. Izjava: "Paleon- tološke in rastlinske najdbe, ki so bile odkrite, pa ne sodi- jo v spekter najdb, ki bi omogoèale kulturno interpretaci- jo oziroma periodno uvrstitev v mezolitik. Na drugi strani te najdbe tudi niso v nasprotju s hipotezo, ki bi plast peri- odno oz. ekonomsko uvršèala v neolitik", pove le, da Kavur razume neolitik kot stabilno množico opredeljivih lastnosti, in prav nièesar o problematiki kontekstualnosti najdb. Kavur ima zaradi svoje vpetosti v lažno dihotomi- jo mezolitik : neolitik tako na izbiro le dve možnosti – da 2 Neprimerno je, da Kavur s tako šibkim konceptualnim aparatom kri- tizira prispevek Tomaža Fabca, ki je neprimerno bolj pretanjena analiza kontekstualnosti zapisov s tržaškega Krasa, saj kot osnovno metodološko orodje uporablja stratigrafsko analizo kontekstov (prim. Fabec 2000; 2003). so najdbe drobnice infiltrirane v kontekst 13 ali pa da je plast 13 neolitska. Odloèi se – brez argumentov – za drugo možnost. Kljub temu ima novo težavo: kje so pre- ostali elementi paketa, ki bi po njegovem razumevanju neolitika morali biti prisotni tudi v plasti 13? Kavur hitro najde rešitev: za odsotnost je kriva velikost vzorca. S to serijo konstruktov lahko sklene, da "se distanciramo od podatkov o navzoènosti in interpretacij ostankov udo- maèene koze v mezolitskem kontekstu, ki jih navajajo M. Budja, D. Mlekuž in T. Fabec, ter njihove interpretacije plasti kot mezolitske". Kavurjeve "interpretacije" tu sooèam z novimi informa- cijami. Opravljeno je bilo neposredno (radiokarbonsko) datiranje dveh kosti drobnice iz spornega konteksta 13 v Podmolu pri Kastelcu. 3 Starost kosti je okoli 7500 kal. pred sedanjostjo, obe pa sta od 150 do 200 koledarskih let mlajši od kosti iz konteksta 11 (slika 1). 4 Kosti drobnice torej oèitno niso infiltrirane iz mlajših kontekstov. Kosti drobnice iz konteksta 13 (in najverjetneje tudi plast 13 sama) so torej soèasne s kontekstom 3a v Stenašci / Grotta dell'Edera (Biagi et. al 1993; Boschin in Riedel 2000) in režnji 19–22 v Pupiæini peæi (Miracle 1997). Navedene ugotovitve ponovno odpirajo vprašanje inter- pretacije kontekstov, ki vsebujejo tako kastelnovjenske orodne tipe, kosti drobnice (in drugih domestikatov) in malo ali niè neznaèilne keramike. Te plasti so od starejših pogosto loèene s hiatusom ali erozijsko površino (Boschian in Montagnari Kokelj 2000). Omenjene najdbe in konteksti podirajo iluzijo o neolitiku kot koherentnem in unificiranem objektu s stabilno množico opredeljivih lastnosti in odpirajo vpogled v mnogo bolj zapleteno dinamiko transformacij lovsko- 3 Moj prispevek k preštevanju kosti iz konteksta 13: v Pokrajinskem muzeju Koper, kjer hranijo kosti iz Podmola, sem v vreèki z oznako globine, ki ustreza plasti 13, naštel le 6 kosti, vse so pripadale drobni- ci. 4 Analize so bile opravljene v okviru mojega usposabljanja za mladega raziskovalca, ki ga je financiralo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport (kasneje Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo). Med usposabljanjem sem bil zaposlen na Oddelku za arheologijo Filo- zofske fakultete Univerze v Ljubljani. Mentor usposabljanja in dok- torskega študija je izr. prof. dr. Mihael Budja. Tu se zahvaljujem dr. Ivanu Turku z Inštituta za arheologijo pri ZRC SAZU, ki mi je prijazno odstopil vzorce iz svojih izkopavanj v Podmolu in Acijevem spodmolu za radiokarbonsko datiranje, in Mateju Županèièu iz Pokrajinskega muzeja Koper, ki je prijazno dovolil uporabo kosti za vzorèenje in jih za to pripravil. Mlekuz.qxp 8.12.2005 17:38 Page 18 18 Dimitrij Mlekuž Informacije, interpretacije ali manipulacije? Slika 2: Razmerje med neidentificiranimi in identificiranimi fragmenti kosti z nekaterih najdišè. Oznake: mit – Mitrej / Grotta dell'Mitreo (Petrucci 1997, 100); zin – Ciganska jama / Grotta degli Zingari (Bon 1996, 127); ben – Pejca na Sedlu / Grotta Benussi (Riedel 1975: 128); aci – Acijev spodmol (Turk et al. 1992b, 34); pod – Podmol pri Kastelcu, (Turk et al. 1992b, 71); azz – Peèina na Leskovcu / Grotta Azzura (Cremonesi et al. 1984: 28); 3a, 3, 2a, 2 – Stenašca / Grotta dell'Edera, plasti 3a, 3, 2a, 2 (Boschin in Riedel 2000, tab. 3). nabiralniških skupnosti. Pomenljivo je, da Kavur teh najdišè in kontekstov (èeprav jih tako Dimitrij Mlekuž kot Tomaž Fabec omenjata in uporabljata v svojih "pro- cesnih modelih") 5 ni vkljuèil v svoje "interpretacije". Je to znak, da jih ne pozna, ne razume ali pa morda prizna- va njihovo veljavnost? Kakorkoli že, s svojim molkom tako nehote potrjuje njihovo veljavnost in s tem zanika lastno izhodišèe, da so najdbe domestikatov v mezolit- skih kontekstih "slabi podatki". 5 Kavur se ne "poglablja" v problematiko najdišè Pejca na Sedlu / Grot- ta Benussi, Peèina na Leskovcu / Grotta Azzura in Vaganaèka peæina, ki jih v svojih tekstih omenjata Tomaž Fabec in Dimitrij Mlekuž. Posebno zanimive so najdbe drobnice iz Pejce na Sedlu, ki izhajajo iz kar treh radiokarbonsko datiranih kontekstov (plasti 3, 4 in 5), na najdišèu pa niso identificirali neolitskih plasti; to zmanjšuje možnost, da so bile najdbe infiltrirane (Alessio et al. 1983; Riedel 1975). Tudi v Peèini na Leskovcu so dokumentirane najdbe drobnice iz režnjev, ki jih avtorji oznaèujejo za mezolitske (Cremonesi et al. 1984). Najbe drob- nice v mezolitski plasti 1 iz Vaganaèke peæine so omenjene le v kratki notici (Forenbaher in Vranjican 1985). Dodatek: o preverjanju in veri 1. Najdišèa je moè primerjati med seboj. Kavurja opozar- jam na zelo izpovedno Muelerjevo karto (1994, sl. 1), ki prikazuje gostoto keramiènih najdb iz planih in jamskih najdišè. Kajti gostota najdb (torej število le-teh na volu- men sedimenta) ni odvisna od kolièine izkopanih sedi- mentov oziroma raziskane površine. 6 Najdišèa je torej moè primerjati med seboj. 2. Preverjanje je boljše od sklicevanja na avtoritete. Pri "kritiki" analize kostnih zapisov nekaterih kontekstov s tržaškega Krasa, ki jo je opravil Tomaž Fabec, se Kavur dogmatsko sklicuje na ugotovitve Mussijeve, da so podatki iz starih izkopavanj, ki jih je analizirala, moèno preoblikovani s tafonomskimi procesi odkrivanja, doku- mentiranja in objave. Te ugotovitve brez argumentov posplošuje tudi na zapise, s katerimi operira Tomaž Fabec. Znanstvenik Kavur bi lahko vedel, da je preverjanje boljše od sklicevanja na avtoritete. Seveda je moè preve- riti, ali so bili kostni zapisi moèno preoblikovani v proce- sih zbiranja in dokumentiranja. Kavur teh pristopov žal ne pozna in z "vero v pravilnost trditev, ki jih ne prever- ja", minimalizira rezultate Fabèevih analiz. Lahko mu ponudim "informacije", s katerimi bo lažje ovrednotil Fabèeve rezultate. Slika 2 kaže delež identificiranih fragmentov kostnih zapisov z najdišè s tržaškega Krasa glede na število doku- mentiranih fragmentov. Delež identificiranih fragmentov je navadno manjši od 50 %, izstopata le zapisa z dveh najdišè (Ciganska jama / Grotta degli Zingari in Mitrej / Grotta dell'Mitreo), ki sta sestavljena skoraj izkljuèno iz identificiranih fragmentov. Le v teh dveh primerih so izkopavalci oèitno dokumentirali dobro ohranjene in velike fragmente, ki jih je zlahka moè identificirati, in v kostnem zapisu poveèali delež kosti manj uporabnih telesnih delov. Tomaž Fabec v svojem prispevku ne ana- lizira nobenega od teh dveh najdišè. 3. Niso vse analogije enake. Oèitno so za Kavurja najboljše prostorsko in èasovno bližnje analogije, kar seveda vodi v tavtologijo, da je vsak pojav najboljša 6 Bolj kot od same kolièine sedimentov je gostota najdb odvisna od strategij vzorèenja (prim. Ammerman et al. 1978). Mlekuz.qxp 8.12.2005 17:38 Page 19 19 Arheo 23, 2005, 15–21 analogija zase. Èasovna bližina kot pogoj za "dobre analogije" tako izkljuèuje vse aktualistiène študije, pros- torska bližina pa še dodatno veèino etnoarheoloških. Diskusija o analogijah je precej kompleksnejša in zahtevnejša od Kavurjevega razumevanja te prob- lematike. Tako Hodder (1982, 16) in Wylie (1985) loèu- jeta med moènejšimi "relacijskimi" in šibkejšimi "for- malnimi analogijami"; pri tem relacijske analogije ne temeljijo zgolj na površinskih podobnostih, kot sta pros- torska ali èasovna bližina (kot v primeru formalnih analogij), temveè na naravnih ali kulturnih povezavah med razliènimi vidiki analogij, torej na podobnosti kavzalnih mehanizmov. V tekstu, ki ga Kavur kritizira, porabi Dimitrij Mlekuž skoraj dve strani za argumentiranje, zakaj formalne analogije s prostorsko bližnjimi (a èasovno oddaljenimi!) balkanskimi Vlahi niso najboljše izhodišèe za razumevanje zgodnjeneolitskega pašništva in zakaj so Navaji boljši primer kljub prostorski in èasovni odda- ljenosti. Navaji so boljša analogija za zgodnjeneolitske pastirje zaradi strukturnih podobnosti, saj je navajska družbena organizacija rezultat njihove transformacije iz lovskonabiralniškega v pastirski naèin proizvodnje; èrede izrabljajo zgolj za subsistenène potrebe, poglavitni žival- ski produkt pa je meso. 7 Nihèe ne trdi, da so neandertalci uporabljali jame kot hleve za drobnico, za to obstaja daleè premalo formalnih, kaj šele strukturnih podobnosti. Paè pa trdimo, da so leèe pepela v neolitskih plasteh jam vzhodnojadranske obale posledica sežiganja gnoja in stelje (prim. Boschian in Montaganari Kokelj 2000), da so zgodnjeholocenski lovci – nabiralci iz Sahare v jamah redili berberske ovce (prim. Di Lernia 2001) in da so mezolitski lovci – nabi- ralci z vzhodnojadranske obale poznali drobnico. Zakljuèek Kavur je žal preslabo pouèen o problematiki prehoda iz mezolitika v neolitik na vzhodnojadranski obali in uporablja preživela in prešibka konceptualna orodja, da 7 Vlahi veèino živalskih produktov, predvsem mleko in mleène izdelke, zamenjajo za druge proizvode na trgu. bi lahko konstruktivno prispeval k diskusiji. Ker ne ponu- ja argumentov, mora – s pomoèjo svetopisemskih zgodb! – diskreditirati avtorje drugaènih pristopov. Kavur ni tako niti ponudil niè novega niti ni nièesar ovrgel; morda le svojo pozicijo kompetentnega akterja na podroèju neolitskih študij. LITERATURA ALESSIO, M., L. ALLEGRI, F. BELLA, A. BROGLIO, G. CALDERONI, C. CORTESI, S. IMPROTA, M. PREITE MARTINEZ, V. PETRONE in B. TURI 1983, 14C dating od three Mesolithic series of Trento Basin in the Adige Valley (Vatte di Zambana, Pradestel, Romag- nano) and comparison with Mesolithic series of other regions. – Preistoria Alpina 19, str. 245–254. AMMERMAN, A. J., L. D. P. GIFFORD in A. VOORPS 1978, Towards an evaluation of sampling strategies: sim- ulated excavations of Kenyan pastoralist site. – V: I. HODDER (ur.), Simulation Studies in Archaeology. – Cambridge University Press, Cambridge. BIAGI, P., E. STARNINI in B. A. VOJTEK 1993, The Late Mesolithic and Early Mesolithic Settlement in Northern Italy. – Poroèilo o raziskovanju paleolita, neoli- ta in eneolita v Sloveniji 21, str. 45–68. BINDER, D. in J. COURTIN 1986, Les styles céramiques du Néolithique ancien provençal. – V: J.-P. DEMOULE in J. GUILAINE (ur.), Le Néolithique de la France. – Picard, Paris, str. 83–93. BINDER, D. 2000, Mesolithic and Neolithic interaction in southern France and northern Italy: new data and cur- rent hypoteses. – V: T. DOUGLAS PRICE (ur.), Europe's First Farmers. – Cambridge University Press, Cam- bridge, str. 117–142. BON, M. 1996, La fauna neolitica della Grotta degli Zin- gari nel Carso Triestino. – Atti della Società per la Preis- toria e Protoistoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 9, str. 127–135. BOSCHIAN, G. in E. MONTAGNARI KOKELJ 2000, Prehistoric Shepherds and Caves in the Trieste Karst Mlekuz.qxp 8.12.2005 17:38 Page 20 20 Dimitrij Mlekuž Informacije, interpretacije ali manipulacije? (Northeastern Italy). – Geoarchaeology: An Internation- al Journal 150(4), str. 331–371. BOSCHIN, F. in A. RIEDEL 2000, The late Mesolithic and Neolithic fauna of the Edera cave (Aurisina, Trieste Karst): a preliminary report. – Società Preistoria Protois- toria Friuli-Venezia Giulia, Trieste, Quaderno 8, str. 73–90. BUDJA, M. 1996, Neolitizacija Evrope. Slovenska per- spektiva. Prispevek k diskusiji. – Arheološki vestnik 46, str. 323–329. CREMONESI, G, C. MELUZI, C. PITTI in B. WILKENS 1984, Grotta Azzura: Scavi 1982 (Nota pre- liminare). – Il Mesolitico sul carso Triestino. – Società per la Preistoria e Protoistoria della Regione Friuli- Venezia Giulia 5, str. 21–64. DENNEL, R. 1985, European Economic Prehistory – A New Approach. – Academic Press, London. FABEC, T. 2000, Neolitizacija Krasa: še ena zgodba. – Diplomska naloga na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. FABEC, T. 2003, Neolitizacija Krasa. – Arheološki vest- nik 54, str. 73–122. FORENBAHER, S. in T. P. VRANJICAN 1985, Vaganaæka peæina. – Opuscula Archaeologica 10, str. 1–21. GEDDES, D. S. 1980, De la Chasse au Troupeau en Méditerranée Occidentale: les Débuts de l'Elevage dans la Vallée de l'Aude. – Archives d'Ecologie préhistorique 56. – Centre d'Anthropologie des Sociétés Rurales, Toulouse. GEDDES, D. S. 1981, Les moutons mésolithiques dans la Midi de la France: Implications pour l'emergence de l'élevage en Méditerranée Occidentale. – Bulletin de la Société Préhistorique Française 78, str. 227–235. GEDDES, D. S. 1983, Neolithic transhumance in the Mediterranean Pyrenees. – World Archaeology 15, str. 15–66. GEDDES, D. S. 1985, Mesolithic domestic sheep in west Mediterranean Europe. – Journal of Archaeological Science 12, str. 25–48. GUILAINE, J. 1993, Questions ouvertes sur la néolithi- sation de la haute vallée de l'Aude. – V: J. GUILAINE, M. BRABAZA, J. GASCO, D. GEDDES, J. COULAROU, J. E. BROCHIER, F. BRIOIS, J. ANDRÉ, G. JALUT in J. L. VERNET (ur.), Dourgne: derniers chasseurs-collecteurs et premiers éleveurs de la Haute- Vallée de l'Aude. – Centre d'Anthropologie des Sociétés Rurales, Archéologie en Terre d'Aude, Toulouse, Caras- sonne, str. 365–397. HALSTEAD, P. 1996, The development of agriculture and pastoralism in Greece: when, how, who and what. – V: D. R: HARRIS (ur.), The Spread of Agriculture and Pastoralism. – Cambridge University Press, Cambridge, str. 296–309. HIENDLEDER, S., K. MAINZ, Y. PLANTE in H. LEV ANSKI 1998a, Analysis of mitochondrial DNA indi- cates that domestic sheep are derived from two different ancestral maternal sources. No evidence for contribution from Urial and Argali sheep. – Journal of Heredity 89, str. 113–120. HIENDLEDER, S., H. LEVANSKI, R. WASSMUTH in A. JANKE 1998b, The Complete Mitochondrial DNA Sequence of the Domestic Sheep (Ovis aries) and Com- parison with Other Major Ovine Haplotype. – Journal of Molecular Evolution 47, str. 441–448. HODDER, I. 1982, Symbols in Action: Ethnoarchaeolo- gical Studies of Material Culture. – Cambridge Universi- ty Press, Cambridge. LEWTHWAITE, J. 1986. The transition to food produc- tion: a Mediterranean perspective. – V: M. ZVELEBIL (ur.), Hunters in Transition: Postglacial Adaptations in the Temperate Regions of the Old World. – Cambridge University Press, Cambridge. DI LERNIA, S. 2001, Dismantling dung: Delayed use of food resources among Early Holocene foragers of the Libyan Sahara. – Journal of Anthropological Archaeolo- gy 19, str. 1–34. MIRACLE, P. 1997, Early holocene foragers in the Karst of northern Istria. – Poroèilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 24, str. 43–62. MLEKUŽ, D. 2003, Early herders of the eastern Adria- tic. – Documenta Praehistorica 30, str. 139–151. MÜLLER, J. 1994, Das ostadriatische Frühneolithikum. Die Impresso-Kultur und die Neolithisierung des Adria- raumes. – Prähistorische Archäologie Südosteuropas 9. – Berlin. Mlekuz.qxp 8.12.2005 17:38 Page 21 21 Arheo 23, 2005, 15–21 OLARIA, C. 1988, Cova Fosca: un asentamiento meso- neolíthico de cazadores y pastores en la seranía del Alto Maestrazgo. – Monografies de Prehistoria i Arquelogia Castellonenques 3. – Disputación de Castelón, Castelon. PETRUCCI, G. 1997, Resti di fauna dai livelli neolitici e post-neolitici della Grotta del Mitreo nel Carso di Trieste (Scavi 1967). – Atti della Società per la Preistoria e Pro- tostoria della Regione Friuli-Venezia Giulia 10, str. 99–118. RIEDEL, A. 1975, La fauna epipaleolitica della Grotta Benussi. – Atti e Memorie della Commissione Grotte "E. Boegan" 15, str. 123–144. ROWLEY-CONWY, P. 1995a, Making first farmers younger: the West European Evidence. – Current Anthro- pology 36, str. 346–353. ROWLEY-CONWY , P. 1995b, Wild or domestic? On the evidence for the earliest domestic cattle and pigs in South Scandinavia and Iberia. – International Journal of Osteoarchaeology 56, str. 115–126. ROWLEY-CONWY, P. 2003, Early domestic animals in Europe: imported or locally domesticated? – V: A. J. AMMMERMAN in P. BIAGI (ur.), The Widening Har- vest: the Neolithic Transition in Europe: Looking Back, Looking Forward. – Archaeological institute of America, Boston (MA), str. 99–117. THOMAS, J. 1993, Discourse, Totalization and 'The Neolithic'. – V: C. TILLEY , Interpretative Archaeology. – Berg, Oxford, str. 357–394. THOMAS, J. 1999, Understanding the Neolithic. – Rout- ledge, London. TURK, I., A. BAVDEK, V. PERKO, M. CULIBERG, A. ŠERCELJ, J. DIRJEC in P. PAVLIN 1992a, Acijev spod- mol pri Petrinjah, Slovenija. – Poroèilo o raziskovanju paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 20, str. 27–48. TURK, I., Z. MODRIAN, T. PRUS, M. CULIBERG, A. ŠERCELJ, A. PERKO, J. DIRJEC in P. PAVLIN 1992b, Podmol pri Kastelcu – novo veèplastno najdišèe na Krasu, Slovenija. – Arheološki vestnik 44, str. 45–96. VELUŠÈEK, A. 1995, Proces neolitizacije kot prehod h kmetovanju, prepoznan v mezolitskih kontekstih kraške Dinarske Slovenije? – Arheološki vestnik 45, str. 327–337. WYLIE, A. 1985, The reaction against analogy. – V: M. SCHIFFER (ur.), Advances in Archaeological Method and Theory 8, str. 63–111. ZILHÃO, J. 1993, The spread of agro-pastoral economies across Mediterranean Europe: a view from far west. – Journal of Mediterranean Archaeology 6, str. 5–63. ZVELEBIL, M. 1986, Mesolithic prelude and Neolithic Revolution. – V: M. ZVELEBIL (ur.), Hunters in Transi- tion: Postglacial Adaptations in the Temperate Regions of the Old World. – Cambridge University Press, Cam- bridge, str. 5–16. ZVELEBIL, M. 1995, Neolithization in Eastern Europe: A View from Frontier. – Poroèilo o raziskovanju paleoli- tika, neolitika in eneolitika v Sloveniji 22, str. 107–152.