Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 20. novembra 2020 Letnik LXXIII  št. 92  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Aktualno Ptuj  Dolge kolone čakajočih, v lekarni pa le ena stranka  Stran 3 Politika Trnovska vas  Svetniki odslej brez sej in informacij?  Stran 4 Podjetništvo Ormož  Gradbinci z ugodnimi ponudbami za poslovno cono  Stran 8 Podravje Ptuj  Za drugo fazo prenove OŠ Mladika 1,6 milijona evrov  Stran 5 GOLDIE HAWN Hollywoodska lepotica dopolnila 75 let! SPORED19. NOVEMBER 2020 št. 47 Od 20. 11 . do 26. 11 . 2020 TV-spored Valentina Smej Novak »Za kamerami smo zaveznice« Burak Özçivit Zakaj ne potrebuje varuške? Foto: Črtomir Goznik Črna kronika Cirkulane  Ženica na prodajalko vpila in jo žalila  Stran 12 Hajdina  Ovire na poti do komasacij znotraj Nature 2000 Kmetje ob 24 hektarjev njiv – za grmovje?! V komasacijskem predlogu so se bili kmetje za ohranjanje habitatov v občini Hajdina pripravljeni odreči 5 do 6 hek- tarjem svoje zemlje, po študiji DOPPS pa bi se morali od skupnih 180 odpovedati kar 24 hektarjem, ki so vredni prib- ližno 600.000 evrov. »Kako lahko kdo pričakuje, da bomo tako razmetavali z zemljišči, ki smo si jih prigarali, nato pa naj bi jih na lastne stroške uredili v habitate in celo vzdrževali po priporočilih naravovarstvenikov?!« so bili ogorčeni kmetje. Več na strani 2. Izobraževanje Podravje  Po številu študentov naša regija na repu v državi  Strani 6 in 7 Spodnje Podravje  Zbiranje stekla doma, v Gajke zastonj le še pol m3 smeti  Stran 3 Markovci  Za en sam kilometer kolesarske steze 200.000 evrov  Stran 2 V središču  Prenizko fi nanciranje gledališča ali poslovna nesposobnost direktorja?  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 2 standardnih naravovarstvenih zah- tev, ki veljajo za območja Nature 2000. Za študijo stojimo in sva jo s kolegom Luko Božičem tudi z ar- gumenti s terena predstavila na se- stanku z vsemi deležniki v tej zgod- bi. Sestanek je bil zelo korekten in konstruktiven. Se je pa res izkaza- lo, da nekatera ozadja v nalogi niso bila upoštevana, saj nam v času priprave niso bila poznana. Nanje so nas zdaj opozorili kmetje. V ko- masacijskem predlogu so tako že marsikaj predvideli, zato lahko re- čem, da velja njihov pristop gene- ralno pozdraviti, da gre za primer pozitivnega zgleda, saj so že v štar- tu mislili na naravo. Po pogovoru smo ugotovili, da tokrat ne gre za klasično intenzivno komasacijo z eno samo veliko njivo, česar se zmeraj bojimo in čemur na društvu tudi vedno nasprotujemo, ampak za ureditev lastninskih razmerij in poti. Če potegnem pod črto: naša študija še vedno stoji, a z upošte- vanjem novih podatkov. Predlagali smo, da zavod za varstvo narave z udeleženci opravi še eno srečanje, po možnosti na terenu, ki smo se ga pripravljeni udeležiti tudi mi. Tam bi potem skupaj rešili še zad- nje dileme.« Študijo so pripravili na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), a je v slabo voljo spravila kmete-lastnike ze- mljišč, saj je po njihovem mnenju neživljenjska in zahteva nemogo- če, poleg tega pa naj se na pozive, da se sestanejo in poiščejo kom- promisne rešitve, na društvu sploh niso odzvali. Kmetje so dokumen- tu očitali, da so v njem opisani samo negativni vplivi komasacije na okolje, nikjer pa ni omenjeno, da se zaradi pravilnih oblik parcel kljub višjim pridelkom zmanjša po- raba fi tofarmacevtskih sredstev (FFS) na hektar zemljišča. Zaradi manjše razpršenosti parcel pa je bistveno manjša tudi poraba goriv in posledično škodljivih izpustov CO2. Naravovarstveni dokument naj bi bil poleg tega izdelan brez fi zičnega ogleda terena, kar pa na DOPPS-u odločno zanikajo. Iz komasacije že takoj izvzeli celotno območje mejic »Zavedamo se, da smo kot la- stniki zemljišč ključni za ohranjanje habitatov in varovanje okolja. Člani komasacijskega odbora smo eko- loško osveščeni, veliko nas je vklju- čenih v kmetijsko-okoljske ukrepe, v naših vrstah imamo tudi enega večjih ekoloških kmetov na tem območju. Za ekološko kmetovanje so zainteresirani tudi drugi kmetje, a se zaradi razpršenosti parcel in možnosti kontaminacije s FFS od sosednjih konvencionalnih kme- tov vanj ne vključujejo. V predlo- gu smo skušali čimbolj sonaravno urediti komasacijo in v sodelovanju z zavodom za varstvo narave upo- števati njihove predloge in okolj- sko stanje ob reki Dravi, ki je tudi poplavno območje. Zato smo iz komasacije izvzeli celotno obmo- čje mejic, ki so pomembne za varo- vanje ptic, in predvideli le dobrega pol hektarja krčitve grmovja zaradi izravnave parcel. Sicer sta planira- nje in izravnava terena načrtovana samo za tiste njive, ki so zaradi poplavne erozije degradirane,« razlaga komasacijski udeleženec Ivan Brodnjak, sicer tudi ptujski kmetijski svetovalec. Kmetje bi dali šest, ne pa kar 24 hektarjev In kateri so tisti naravovarstve- ni pogoji v DOPPS-ovi študiji, ki so najbolj razjezili kmete? Komasacij- ski odbor je npr. za nadomestitev lesne zarasti predlagal ureditev gozdnih zaplat v velikosti dobrih dveh hektarjev pa tudi zasaditev mejic v dolžini 920 metrov in širini 2,4 metra, medtem ko iz projektne naloge izhaja, da bi moral biti ta pas namesto slabega poldrugega metra širok 650 metrov. V komasa- cijskem predlogu so se bili kmetje za ohranjanje habitatov pripravlje- ni odreči petim do šestim hektar- jem svoje zemlje, po študiji pa bi se morali od skupnih 180 odpove- dati kar 24 hektarjem, ki so vredni približno 600.000 evrov. »Kako lahko kdo pričakuje, da bomo tako razmetavali z zemljišči, ki smo si jih prigarali, nato pa naj bi jih na lastne stroške uredili v habitate in celo vzdrževali po priporočilih naravovarstvenikov?!« so bili ogor- čeni kmetje. Po njihovem mnenju je študija napisana bolj v smeri pre- prečitve komasacije kot pa izbolj- šanja habitatnega stanja. Direktor DOPPS po pogovoru s kmeti stopil korak nazaj Da to nikakor ni namen naloge, na to odgovarja direktor DOPPS-a Damijan Denac. »Nalogo smo prip- ravili strokovno in z upoštevanjem petek  20. novembra 20202 Aktualno Foto: ČG Hajdina  Ovire na poti do komasacij znotraj Nature 2000 Neživljenjsko: kmetje bi se morali odreči 24 hektarjem njiv – za grmovje Na občini Hajdina so doslej izpeljali že štiri sklope komasacij, ko so se lotili petega, pa se je zapletlo. Predmet zadnje komasacije so namreč kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Nature 2000, zato je mariborski zavod za varstvo narave, preden bi prižgal zeleno luč za izvedbo komasacij, zahteval izdelavo študije o tamkajšnjem stanju varovanih ptic in njihovih ključnih delov habitata. Iskali bodo kompromisno rešitev Hajdinski župan Stanislav Glažar je prepričan, da se juha nikoli ne poje tako vroča, kot se skuha, oziroma da sprti strani ne koristita nikomur, zato pozdravlja dogovor, a ob tem dodaja: »Izpeljali smo že nekaj komasacijskih projektov, a prvič naleteli na tako nerealne naravovarstvene pogoje.« Po sestanku in boljših obetih za realizacijo želene komasacije pa so zadovoljni tudi kmetje. »Pogoji bodo zdaj, kot kaže, omiljeni, pomembno pa je, da se pogovarjamo in sodelujemo. Na ta način lahko uredimo vzorčno komasacijo, ki bo v korist vsem,« dodaja Brodnjak. Foto: ČG Ivan Brodnjak Markovci  Drugo leto več kot 800.000 € za kolesarke Za en sam kilometer kolesarke 200.000 evrov Med večjimi projekti v občini Markovci, ki so v proračunu na- črtovani za prihodnje leto, so zagotovo kolesarske steze. Zanje naj bi v letu 2021 občina odštela nekaj več kot 800.000 evrov. Največji (fi nančni) zalogaj bo gradnja regionalnih kolesarskih pove- zav v okviru skupnega projekta sedmih podravskih občin. Projekt je sestavljen iz štirih odsekov, eden izmed njih je tudi odsek Ptuj–Mar- kovci–Gorišnica. Na tem delu bo na novo vzpostavljenih 13,72 km ko- lesarskih povezav, od tega na območju občine Markovci 3,3 km. Pro- jekt se bo izvajal v letih 2021 do 2023. Naložbo sofi nancirata Evropska unija in država, kar pomeni, da bo strošek občine le DDV. Ocenjena vrednost je nekaj več kot 670.000 evrov, letos pa so v Markovcih že porabili 23.400 evrov za dokumentacijo. Več kolesarskih stez oz. povezav pa bo občina gradila z lastnimi sredstvi. Projekt izgradnje kolesarske steze v Stojncih (od vaške gmaj- ne do križišča z glavno cesto) naj bi bil težak 80.000 evrov, okvirna dolžina kolesarske steze pa bo nekaj manj kot 600 metrov. »Glede na izkušnje bo predvideni denar zadoščal za izgradnjo. Do razlik v izdat- kih, preračunanih na kilometer kolesarske steze, pa seveda prihaja zaradi spremljevalnih investicij. Ponekod so vključene še varnostne ograje, spet drugod na primer javna razsvetljava. Tako da enoznačna primerjava stroškov med posameznimi projekti ni mogoča,« je pojas- nil župan Milan Gabrovec. S tem je odgovoril na vprašanje, zakaj bo kilometer izgradnje kolesarskih stez v okviru evropskega projekta stal skoraj 200.000 evrov, kilometer v Stojncih pa okrog 150.000 evrov. V Stojncih pa se predvideva tudi izgradnja kolesarske steze, ki bo kraj povezala z Borlom. V proračunu za leto 2021 je za zdaj rezerviranih zgolj 20.000 evrov, in sicer za pokritje stroška nakupa zemljišč ob glavni cesti. Gre za kolesarsko stezo, ki meri 970 metrov (od naselja Stojnci do odcepa ceste za Muretince), občina pa naj bi jo gradila v sodelovanju z direkcijo za ceste. Slabih 30.000 evrov pa bo občina namenila za projektno dokumentacijo za dokončanje izgradnje ploč- nika za pešce in kolesarje ob glavni cesti skozi Bukovce. Kolesarska steza bo izboljšala prometno varnost še v Zabovcih (javna pot Zabov- ci–Spuhlja) in Prvencih. Za odmere in nakup zemljišč bo občina v letu 2021 namenila okrog 15.000 evrov. Ptuj  Parkirišča na voljo imetnikom vozovnic Brezplačno parkiranje le za nekatere Po vzoru nekaterih drugih občin se je tudi ptujska odločila, da od torka naprej uporabnikom omogoči brezplačno parki- ranje na javnih parkiriščih. A to ne velja za vse. »Ker je v skladu z novimi ukrepi od ponedeljka, 16. novembra, za- ustavljen javni potniški promet, Mestna občina Ptuj od 17. novembra omogoča brezplačno parkiranje na plačljivih zunanjih javnih par- kiriščih in parkirnih mestih (modra cona), ki so v lasti občine in niso zaprta z zapornico,« so sporočili iz ptujske občine. A za razliko od prvega, spomladanskega vala epidemije, ko so brezplačno parkiranje omogočili vsem, zdaj ni tako. Od torka naprej so namreč do brezplač- nega parkiranja upravičeni le tisti zaposleni, ki za prihod na delo upo- rabljajo javna prevozna sredstva in so imetniki mesečne vozovnice za november ali letne vozovnice. Dovolilnice/potrdila o upravičenosti do brezplačnega parkiranja izdaja upravljavec z javnimi parkirnimi površi- nami Javne službe Ptuj, d. o. o. Foto: Črtomir Goznik Foto: ČG Foto: ČG Direktor DOPPS Damijan Denac: »Po pogovoru smo ugotovili, da tokrat ne gre za klasično intenzivno komasacijo z eno samo veliko njivo. Zadnje dileme bomo reševali še na enem sestanku.« Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  20. novembra 2020 3Aktualno V prihodnje se ponovno obeta novost. Ptujski in okoliški smetar- ji so se domislili, da bi bilo bolje, če se steklo več ne bi zbiralo na ekoloških otokih, temveč bi ga iz- vajalec javne službe pobiral po go- spodinjstvih, kot to velja za druge smeti. Vsa odjemna mesta bodo tako opremili še z eno posodo, v kateri se bo zbiralo steklo. In to dodatno zaračunali! Ptuj seveda ni izjema, temveč se enotna ureditev načrtuje za celotno spodnjepod- ravsko regijo. V občini Sv. Andraž v Slovenskih goricah so novemu modelu (in podražitvi cene) že dali zeleno luč. Edina obrazložitev, ki jo je slišati, zakaj je potrebna spre- memba modela zbiranja stekla, je, da se stremi k trajnostni naravna- nosti glede ločevanja odpadkov. V in ob velikih posodah, ki so na- menjene zbiranju stekla (t. i. eko- loški otoki), naj bi se po besedah izvajalcev javne službe odlagalo še marsikaj drugega. Zato naj bi bilo racionalno, da se ekološki otoki v celoti umaknejo s terena in se stek- lo zbira po domovih. Izvajalec pa s tem na položnico pribije dodatni evro stroška. Da je sistem zbiranja stekla od vrat do vrat dober, naj bi pokazal tudi testni preizkus, ki so ga Javne službe po besedah direk- torja Alena Hodnika izvedle v nase- lju Bratje Reš. Glasovanje skozi šivankino uho Sprememba načina zbiranja ste- kla ni edina, ki na področju odpad- kov stopa v veljavo. Po novem bo v zbirni center (ZC) Gajke, kamor lahko odpadke vozijo uporabniki vseh občin v regiji, na leto brez- plačno možno odložiti le 0,5 m³ od- padkov in ne več 2 m³, kot je veljalo doslej. Dosedanji sistem je omogo- čal, da so lahko ljudje v Gajke letno pripeljali po 0,5 m³ ločeno zbranih frakcij (papir, plastika, steklo …), gradbenih odpadkov, bioloških odpadkov in nevarnih odpadkov. Že doslej naj bi sicer veljalo, da je vsega skupaj dovoljeno pripeljati 0,5 m³, a da dikcija v pravilniku ni bila dovolj natančno navedena. Zato so jo sedaj jasneje opredelili. Mestni svetniki so spremembo pravilnika potrdili, vendar je šlo glasovanje skozi šivankino uho. 15 jih je bilo za, 14 proti. Odpadki namesto v Gajke v naravo Alen Iljevec je izpostavil dilemo, ali bodo ljudje zaradi omejitve količin, ki se jih sme pripeljati v Gajke, odpadke ponovno v večji meri odlagali v naravi. Rajko Fajt je spraševal, zakaj je potrebna spre- memba, če zaposleni v ZC Gajke vodijo evidence, kdo koliko pripe- lje. »Sistem je dobro utečen, nisem imel občutka, da bi ga izkoriščali. Jasno pa je, da če pripelješ več, da tudi plačaš.« Gorazd Orešek je opozoril, da lahko nastane prava zmešnjava: »Ljudje bodo vse tla- čili v posode za mešane odpadke: karton, veje porezanih živih mej. Sistem, kot ga imamo, je dober in ne vidim razloga, zakaj ga spremi- njati.« Andrej Vindiš je izpostavil, da je za JS Ptuj kvečjemu lahko pozitivno, da ljudje odpadke vozijo v ZC Gajke. »Izvajalec javne službe papir, kovine, steklo, kompost … prodaja naprej.« Hodnik: »Razporeditev stroškov bo pravičnejša« Direktor JS Ptuj Alen Hodnik je v odgovoru na izrečene pomi- sleke pojasnil, da si uporabniki z manjšim volumnom posod doma znižujejo stroške, viške odpadkov pa vozijo v ZC Gajke. Stroški od- Foto: Črtomir Goznik Po novem se bo steklo na Ptuju ter v okoliških občinah zbiralo po gospodinjstvih in nič več na skupnih zbirnih mestih. Seveda pa to za uporabnike ne bo brezplačno. Spodnje Podravje, Ptuj  Nova matematika s komunalnimi odpadki Zbiranje stekla doma, v Gajke samo še pol kubičnega metra smeti Telovadbe s komunalnimi odpadki smo v občinah Spodnjega Podravja že dobro vajeni. Modeli in sistemi zbiranja se ne- nehno spreminjajo, posledično tudi stroški. Doslej se cena še nikoli ni spremenila v korist uporabnika. Vsaka sprememba je prinesla podražitev – razen enkrat samkrat izjemoma, ko so s položnic umaknili nezakonito pribit dodatek za nadgra- dnjo Cero Gajke. »Gre za skrito podražitev« Sergeja Puppis Freebairn je bila kritična: »Namesto, da bi dovoljeno količino brezplačnega prevzema razširili, jo sedaj krčimo. To je na nek način skrita podražitev. Cilj bi moral biti, da se čim več odpadkov pravilno zbere in odloži. S sistemom, kot ga uvajamo, bo pa pač kakšna prikolica smeti v naravi več. Ljudje, če jih bo nekaj udarilo po žepu, bodo nedvomno iskali bližnjice in odlagali na neprimernih mestih. Sicer pa je za JS s stroškovnega vidika najugodnejše, da ljudje odpadke sami pripeljejo v ZC. Če kdo to izigrava, naj se ugotovi. Ne razumem, zakaj je treba zaradi nekaj posameznikov spreminjati celotni sistem.« Foto: Črtomir Goznik Velik problem je tako v trgovskih centrih, kjer se ljudje dobesedno (brez zadostne razdalje) gnetejo na hodnikih, kot v ostalih lekarnah, ko bolni čakajo na zimi in mrazu na prostem. V lekarni v trgovskem centru Qlandia sta doslej lahko bili dve stranki, po novem pa le ena sama. Ta lekarna ima namreč 58,5 m2 – kar pomeni, da ji »manjka« poldrugi m2, da bi lahko sprejela vsaj dve stranki hkrati ... Ljudje na vstop čakajo na hodniku trgovske- ga centra. Tam jih je včasih tudi po 20 ali več. Kolona se pogosto vije po celem hodniku trgovskega centra. Tudi tam se lahko virus širi z enako ali še večjo zanesljivostjo kot v sami lekarni, kjer zagotavlja- jo vse zaščitne pogoje in primerno razdaljo. A več kot ene stranke kljub temu ne smejo sprejeti. V vrstah pred lekarno brez ustrezne razdalje Po vladnem odloku namreč mo- rajo zagotoviti 30 m2 površine na posamezno stranko. Že doslej pa so zagotavljali vse ostale pogoje za preprečevanje širjenja okužbe, kot sta vstop z masko, razkužilo pri vstopu in izhodu. »Seveda zagotavljamo tudi razdaljo med posameznimi iz- dajnimi mesti, ki je dva metra ali več. Prav to se mi zdi še posebej pomembno. A ker je lahko v vseh poslovalnicah naših lekarn, z izje- mo tiste v mestu, trenutno le ena stranka, se zdaj dogaja, da ljudje čakajo zunaj. Vrste pa so nenor- malno dolge,« o tem problemu pravi direktorica Lekarn Ptuj Darja Potočnik Benčič. Posebej skrb vzbujajoče je dej- stvo, da v teh vrstah pogosto ni predpisane razdalje. V nekaterih primerih je med osebami meter, včasih celo manj. Uro in več neprimernega čakanja na vetru in mrazu Čeprav ostalih sedem posloval- nic Lekarn Ptuj deluje izven trgo- vskih centrov, tudi dolgo čakanje na prostem, pred lekarnami, še zdaleč ni primerno. V lekarne na- mreč hodijo tudi bolni, jesenske temperature in dejstvo, da morajo pred lekarno čakati dalj časa, pa lahko vplivajo tudi na poslabšanje zdravstvenega stanja pacienta. »Kolegice farmacevtke so za- deve spremljale in ugotovile, da ljudje včasih čakajo po uro in več. Imeli smo konkreten primer, ko je gospod odšel, rekoč, da pač ne bo uporabljal zdravila,« pravi Potoč- nik Benčičeva. Tudi tisti, ki morda pridejo le po kakšna prehranska dopolnila, vitamine in drugo, se pogosto obrnejo in odidejo brez nakupa. Ptuj, Podravje  Neživljenjski ukrepi veljajo tudi za lekarne Dolge kolone čakajočih, v lekarni pa le ena stranka Ker morajo po vladnem odloku tudi lekarne zagotoviti 30 m² površine na posamezno stranko, se pred njihovimi vhodi nabirajo dolge kolone, čeprav zagotavljajo vse zaščitne pogoje in razdaljo dveh metrov med posameznimi izdajnimi mesti. Na Ptuju je vrsta včasih tako dolga, da farmacevti ugotavljajo, da nekateri pacienti po uri ali več čakanja obupajo in zdravil niti ne prevzamejo. Foto: ČG Vrste pred vstopom v lekarne so konstantno dolge, saj v vse poslovalnice Lekarn Ptuj lahko po trenutnem odloku vstopi le ena sama stranka. Rešitev: več strank v lekarni ob predpisani razdalji Potočnik Benčičeva pravi, da so že iskali možne rešitve, kako zadeve urediti, da bolnih ne puščajo stati zunaj v mrazu. Ideja je bila, da se pred vhodi postavijo šotori: »A bi bilo to nesmiselno. V njih ne bi bilo nič boljše stanje, saj bi bilo na majhni površini ponovno na kupu več ljudi.« Edino smiselno po mnenju direktorice ptujskih lekarn bi bilo, da se v lekarne dovoli vstop večjemu številu strank. Tolikšnemu, da je lahko zagotovljena varna razdalja med izdajnimi mesti, to- rej vsaj dva metra. padkov v ZC Gajke se delijo med vse uporabnike na sistemu in bre- menijo položnice vseh. Če bodo količine brezplačnega prevzema omejili, bodo ljudje primorani imeti večje posode, s tem bodo tudi pra- vičneje prevzeli stroške za svoje odpadke. Dodal je tudi, da gredo s svojimi storitvami uporabnikom nasproti, saj so spomladi s terena organizirali odvoz bioloških od- padkov od obrezovanja. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je po spre- jemu vseh novih določil, ki bodo veljala za komunalne odpadke, dejala, da če se bo kaj izkazalo za neustrezno, se lahko sistem kadar- koli z obravnavo in glasovanjem na mestnem svetu spremeni. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 4 »Člani sveta zavoda so kandida- ta podprli s tremi glasovi, dva sta kandidatu nasprotovala. V razpra- vi so se pojavili pomisleki zaradi vzdušja v kolektivu,« je povedal Simon Kolmanič, predsednik sveta zavoda. Ob tem je Kirič od občin ustanoviteljic tudi že dobil soglasje za delovno mesto direktorja in na- daljuje svoje delo. Glavni zastavljen cilj za prihod- nje mandatno obdobje je nov vir fi nanciranja zavoda. V svetu zavo- da pri tem pričakujejo predvsem uspešnost pri kandidiranju za državna sredstva. »Za mandatno obdobje 2020–2024 je cilj pridobiti status lokalne postaje posebne- ga pomena. To bo omogočilo, da bo zavod lahko kandidiral tudi za petek  20. novembra 20204 Politika Za prvo starostno skupino v hajdinskem vrtcu se cena z dose- danjih 457 dviguje na 498 evrov. Skupaj torej za okrog 40 evrov. V drugem starostnem obdobju se ekonomska cena dviguje s 360 na 371 evrov, torej za slabih 11 evrov. Cena živil ostane nespremenjena in bo tudi po 1. decembru znašala 1,8 evra na dan na otroka. Ormož  Na čelu občinskega radia ostaja Peter Kirič Poskušali bodo pridobiti status radia posebnega pomena Formalnosti glede imenovanja direktorja javnega Zavoda za informiranje Ormož so naposled končane. Odločevalci niso imeli težkega dela, saj se je na razpis za direktorja zavoda in odgovornega urednika Radia Prlek en sam kandidat – Peter Kirič. Foto: KTV Ormož Da je proračun ambiciozno nas- tavljen, je dodal. »Sestali smo se z odbori in naredili nabor želja in po- treb ter postavili prioritete, ki pa niso fi ksne. Njihova realizacija tudi ni v celoti odvisna od nas, saj nabor investicij vključuje veliko takih, pri katerih računamo na sofi nancira- nje. A to lahko potem kadarkoli ko- rigiramo z rebalansom. Če želimo izpeljati zadane naloge, se bomo morali tudi zadolžiti, a za zdaj še ne vemo, za koliko.« S pripravo gradiva za prvo bra- nje proračuna za leto 2021 in 2022 ni bil zadovoljen svetnik Andrej Arnuga, zato je takrat tudi glaso- val proti. »Nisem proti načrtom razvojnih programov, nikakor ne, Trnovska vas  Pod streho je prvi dveletni proračun Svetniki se bojijo fi ge v žepu Pripravo dveletnega proračuna v paketu je župan Alojz Benko že v prvem branju utemeljeval s pro- jekti, ki jih bo občina izvajala v več letih, kot glavni argument za že jesensko potrditev proračuna pa navedel obnovo Simoničeve domačije. »Z izvajalcem želimo zdaj čimprej podpisati pogodbo, da lahko začne delati. Že tako smo morali kmetijsko ministrstvo zaprositi za podaljšanje roka izvedbe. Če iz- vajalec ne bo začel kmalu delati, lahko ostanemo brez že odobrenih sofi nancerskih sredstev, kar bi tako rekoč povsem onemogočilo načrte po obnovi, saj je občina sama ne bi zmogla,« je pojasnil Benko. Foto: SD Trnovski svetniki so potrdili proračuna za leti 2021 in 2022, a se bojijo, da so se s tem odrezali od informacij o delovanju občine. Bodo odslej brez sej in informacij? Da je Krajnčeva predstavila pomisleke vseh svetnikov, tudi tistih, ki se običajno ne vključujejo v razpravo, nam je zaupal Andrej Arnuga. »Končno nisem edini, ki stalno nekaj 'teži'. Tudi jaz upam, da so župana pri pripravi proračuna vodili dobri nameni in da svetniki ne bomo izključeni iz odločanja o prihodnosti občine. Kajti proračun je sprejet za dve leti, zato se bojimo, da vodstvo občine občinskega sveta zdaj ne bo več potrebovalo. Vprašanje je, koliko sej bo še sklicanih. Pogled v zgodovino namreč pokaže, da imamo vedno samo seje, ki so vezane na proračun ali njegove rebalanse oziroma take, kjer moramo potrditi najrazličnejše odloke. Škoda, da tudi drugi svetniki ne spregovorijo na glas, a nas res vse skrbi, da bomo v prihodnje deležni še manj informacij o delovanju občine. Teh je bilo pa že doslej bistveno premalo. Svetnikom nam ne more biti vseeno, kaj se počne, saj smo z dvigom roke soodgovorni za to početje.« Hajdina  Dvig cene vrtca od 11 do 40 evrov Višje plače – dražji vrtec Cene programov vrtca Hajdina, ki so veljale od začetka lan- skega leta, se naslednji mesec zvišujejo. V prvem starostnem obdobju je nova ekonomska cena višja za 40 evrov, v drugem pa za nekaj več kot deset evrov. Kot ugotavljajo v večini ob- čini, je podražitev neizbežna zaradi višanja plač zaposlenih. Ravnateljica Vesna Mesarič Lorber je predlagani dvig cene obrazlo- žila z različnimi dejavniki; na dvig vplivata kadrovska struktura zapo- slenih in starost vpisanih otrok, najbolj pa napredovanja v višje plačne razrede v javnem sektorju, ki so se ponovno zgodila 1. septembra 2020. „S tem se uresničuje še zadnji dvig plač, ki je bil leta 2018 do- govorjen s stavkovnim sporazumom med Sindikatom vzgoje in izo- braževanja in Vlado RS. Ker predstavljajo stroški dela večinski delež cene, je potrebno oblikovanje novih cen zaradi ohranitve likvidnosti,” je pojasnila Mesarič Lorberjeva. Sredstva za napredovanja je treba nekje zagotoviti, del jih bodo s plačilom dražjih položnic krili tudi star- ši. Kot plačniki dela ekonomske cene pa bodo dodatna sredstva za to postavko morale zagotoviti tudi občine. Središče ob Dravi  Predlog proračuna za 2021 Za investicije 806.000 € V Središču ob Dravi so že pripravili prvi predlog proračuna za prihodnje leto. Prihodki in odhodki naj bi znašali okrog 2,6 milijona evrov. 70 % sredstev bo namenjenih obveznim proračunskim uporabnikom, preostali del (806.000 evrov) pa investicijam. Med večjimi odhodki je projekt Drava natura, reka za prihodnost. »Za letošnje leto je že bila predvidena poraba v višini 394.000 evrov, a se je zadeva premaknila v prihodnje leto. Tukaj gre predvsem za odku- pe površin ob reki Dravi,« je pojasnil župan Jurij Borko. Med pomembnejšimi projekti v letu 2021 bo komunalna ureditev poslovne cone Lipje. Za to bodo namenili okrog 95.000 evrov, del sredstev pa nameravajo črpati tudi iz 23. člena ZFO. Prav tako bodo del proračunskega kolača namenili za nakup zemljišč za kolesarske poti, ki bodo na eni strani služile kot kolesarske steze, na drugi pa kot dostopne poti za domačine. 10.000 evrov bo šlo za prenovo kulturne dvorane Orlana, nekaj denarja pa še v prenovo hiše, ki so jo kupili in v njej uredili dva apartmaja. Sanirali bodo še nekatera občinska stano- vanja ter pripravljali dokumentaci- jo za večje investicije v prihodno- sti: »Potrebna je energetska sana- cija športne dvorane in kulturne dvorane Sokolana ter zamenjava luči v osnovni šoli. S temi projekti bi kandidirali za sredstva v prihod- nji fi nančni perspektivi, zato je smi- selno, da začnemo pripravljati do- kumentacijo,« je prepričan Borko. Foto: ČG S 1. decembrom se cena vrtca na Hajdini dviguje. Foto: KG a proračun ne more biti spisek ne- uresničljivih želja. Sem proti tako pripravljeni dokumentaciji, saj ji ne verjamem. Naključno sem se posvetil eni postavki, ki pa ne šti- ma, zato se upravičeno sprašujem, koliko je še podobnih primerov v tem preobsežnem gradivu. Zato v drugo pričakujem boljšo verzijo, brez napak in šlamparij.« »Nismo vam dali prostih rok« Župan je svetnikom še enkrat na kratko predstavil oba proračuna, vključno z nekaj spremembami, med katerimi je tudi sprva poza- bljena in kasneje dodana postavka za volitve v volilnem letu 2022 v vi- šini 22.000 evrov. Svetnike je poz- val k razpravi, a so ti sprva molčali. Slednjič pa se je oglasila svetnica Andreja Krajnc: »Oba proračuna bom podprla, a vam moram vse- eno povedati svoje pomisleke in bojazni. Upam, da se ne dela s fi go v žepu in da vam svetniki s potrdi- tvijo proračunov za prihodnji dve leti nismo dali prostih rok.« Benko je še enkrat pojasnil, čemu dveletni proračun. »Zaradi investicij, kot so Simoničeva do- mačija, kolesarka v okviru ORP Slovenske gorice, državna kole- sarka Biš–Gočova, modernizacija občinskih cest … »Res je, da smo proračune za tekoče leto običaj- no sprejemali marca, aprila, kar je pomenilo, da smo bili prve mesece brez možnosti izvajanja investicij ali najetja kredita. Če zdaj sprej- memo proračun, lahko normalno delamo že od januarja. Ni pa pro- račun nekaj zabetoniranega, gre za fl eksibilni dokument, ki ga po potrebi lahko zmeraj spremenimo. Vse je v vaših rokah, sprejmete ga svetniki in tudi spremenite ga vi, verjemite pa, da nihče nima nobe- nega slabega namena.« In proračuna sta bila soglasno potrjena. sredstva na državni ravni, kar bo razbremenilo občinske proračune. Ob tem pa je treba ohranjati poslu- šanost programa in skrbeti za dob- ro informiranost poslušalcev, še posebej z dogodki na lokalni rav- ni,« je pojasnil Kolmanič. Enako je povedal tudi Kirič, ki je ob tem opozoril na velik izpad pri- hodkov iz marketinga: »Podjetja, ki bi oglaševala pri nas, iščemo po ce- lotnem območju Slovenije. Več kot 50 % vseh sredstev, ki jih potrebuje- mo za delovanje, moramo namreč pridelati na trgu. Status poseb- nega pomena bi nam z uspešno kandidaturo na razpisu omogočil pridobitev dodatnega denarja, s tem pa se odpira tudi možnost re- dne zaposlitve sedanjim pogodbe- nim sodelavcem. Optimalna bi bila zaposlitev dveh oseb za polovični delovni čas,« je navedel Kirič. Foto: Dreamstime/M24 Jasen izračun, ki ga je ravnateljica pripravila kot obrazložitev pre- dloga za dvig cene, kaže, da od skupaj 14.000 evrov stroškov meseč- no, kolikor jih imajo s prvim starostnim obdobjem, glavnino predsta- vljajo plače zaposlenih. Za dve vzgojiteljici in 2,25 pomočnice vzgojite- ljice ter ostale delavce stroški plač znašajo kar 11.726 evrov mesečno. Preostanek so materialni stroški in stroški živil. Podobno razmerje je tudi v drugem starostnem obdobju, v kate- rem za otroke skrbi pet vzgojiteljic in 5,25 pomočnice. Skupni mesečni stroški za 105 otrok znašajo 37.300 evrov, od tega gre za stroške dela skoraj 29.000 evrov mesečno. Hajdinski svetniki so predlog vodstva za dvig cene potrdili. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020 COLOR CMYK stran 5 Krožišče na glavni cesti v Moška- njcih, med Spuhljo in Gorišnico, je gradilo Cestno podjetje Ptuj (CPP), vrednost pogodbe je 914.000 evrov. Dela sta fi nancirali DRSI (560.000 evrov) in občina Gorišni- ca (350.000 evrov). Manjša pod- ražitev, ki v povzetih zneskih še ni prikazana, je na račun dodatnih del – obnovili so daljši odsek ceste, kot je bilo sprva načrtovano. „Na- tančnega obračuna v tem trenutku še ni moč predložiti,“ so povedali na DRSI. V sklopu gradnje krožišča so ob glavni cesti poskrbeli za odvodnja- vanje, prestavili komunalne vode in namestili javno razsvetljavo, skozi krožišče so uredili in označili površine za kolesarje. Med izved- bo gradbenih del so se našle tudi arheološke ostaline. Da bodo na- leteli na ostanke rimske ceste Po- etovio–Savaria, so pričakovali. Več kot presenetilo pa jih je odkritje grobov iz rimskega obdobja, vko- pov in ceste, ki je potekala v smeri sever–jug. Arheološke raziskave terena je izvedlo podjetje Arhos iz Brežic, za 42.000 evrov. Delo arhe- ologov so plačali izven pogodbe z izvajalcem gradbenih del. Za most v Zlatoličju 1,1 milijona evrov Medtem ko so dela na glavni prometnici proti Ormožu končana, pa DRSI v Spodnjem Podravju od- pira že novo gradbišče. Obnavljali bodo most čez dravski kanal pred elektrarno v Zlatoličju. Gradbišče bo aktivno leto dni, vrednost ob- nove je 1,1 milijona evrov. Če bo vreme dopuščalo, bodo dela začeli decembra, januarja bi lahko izvajali že glavna dela. A vse bo odvisno od vremena. „Obnova mostu bo obsegala temeljito sa- nacijo konstrukcije z odstranitvijo dotrajanega betona in dobetoni- ranjem nove plasti betona, sana- cijo odvodnjavanja, ureditev novih pločnikov in ograje. Most bo v ce- loti na novo asfaltiran, urejena bo navezava cestišča na krožišče na desnem bregu kanala. Prav tako so v območju pod mostom pred- videne ureditve brežine kanala z oblogo iz lomljenega kamna,“ so o investiciji povedali na DRSI. Izvaja- lec del je inženiring podjetje IPI iz Rogaške Slatine, hčerinsko podje- tje družbe GIC Gradnje. Obnavljali bodo dravski most v Ormožu DRSI ima v prihodnjem obdobju v načrtu obnovo še enega mostu čez Dravo, in sicer ormoškega. Za obnovo so naročili projektno do- kumentacijo v vrednosti 210.000 evrov. Termina izvedbe del na DRSI zaenkrat ne želijo opredeliti, saj bo ta odvisen od številnih usklajevanj, med drugim tudi meddržavnega dogovora; ormoški most čez Dravo namreč povezuje Slovenijo in Hrva- ško. „Predvidena je obnova mostu v dolžini 206 metrov z rekonstruk- cijo ceste v območju pred in za objektom, prestavitev in zaščita komunalne infrastrukture, cestne razsvetljave in telekomunikacijske kabelske kanalizacije. V območju mostu so načrtovane vodnogospo- darske ureditve struge reke Drave in vodnih jarkov. Ker je most na mejnem območju, je rok izdelave projektne dokumentacije odvisen od usklajevanj projektne rešitve s pristojno inštitucijo v Republiki Hr- vaški, pridobitve vodnega soglasja ter sklenitve meddržavnega spora- zuma,“ so navedli na DRSI. petek  20. novembra 2020 5Podravje Ptuj  Milijonska naložba v OŠ Mladika se nadaljuje Za drugo fazo 1,6 milijona evrov Osnovna šola Mladika naj bi do konca leta 2022 dobila povsem novo podobo. Trenu- tno je zaključena prva faza, v teku pa je že izbira izvajalca za obsežnejšo drugo fazo, vredno kar 1,6 milijona evrov. Javno naročilo je občina objavila v začetku novembra. Zainteresirani izvajalci za izved- bo javnega naročila so minuli te- den opravljali oglede objekta. »Po zaključenem javnem naročilu bo predvidoma gradbena pogodba podpisana v prvih mesecih 2021, vsa dela pa zaključena do konca leta 2022,« je pojasnil Bogomir Ši- rovnik, ravnatelj OŠ Mladika. V drugi fazi bo zgrajen tudi pri- zidek k šoli, zaradi česar je pred- videna rušitev shrambe orodja z nadstreškom. V novem delu bodo urejeni delilna kuhinja, pisarna za vodjo kuhinje, jedilnica in prosto- ri za jutranje varstvo. Delno se bodo spremenile tudi obstoječe požarne stopnice. V okviru rekon- strukcije bo šola dobila tudi nov vhod z avlo in centralnimi garde- robami. Kot je razvidno iz javnega naro- čila, je pogodbeni rok za izvedbo vseh del v sklopu druge faze 16 mesecev. Ponudbe se bodo od- pirale 16. decembra. V predlogu proračuna za naslednje leto ima občina za drugo fazo rekonstruk- cije OŠ Mladika predvidenih 1,2 milijona evrov. Čakanje na državno pomoč se ni obrestovalo Vrsto let so zaposleni in šolarji čakali na boljše pogoje, občina pa je upala na bolj izdatno pomoč dr- žave, ki je ni dočakala. Drugega, kot da za to investicijo zagotovi- jo glavnino lastnih sredstev, jim tako ni preostalo. Za prvo fazo obnove si je MO Ptuj sicer pridobila 171.000 evrov sofi nanciranja Ministrstva za in- frastrukturo. Preostanek, kar 903.000 evrov, pa je kril občinski proračun. Doslej so uredili izved- bo novega sistema ogrevanja, ureditev toplotne izolacije in pre- zračevanje v mansardi, zamenja- vo oken (kjer je to bilo smiselno in potrebno), sanacijo vodovoda, kanalizacije in sanitarij. Zamenjali so tudi 26 notranjih vrat. Končno je urejen tudi nov fekalni vod ka- nalizacije, smradu po šoli več ne bo. Bolje urejeno je tudi ogreva- nje. Od šolske stavbe do objekta Športnega zavoda Ptuj so zgradili povezovalni toplovod in izvedli priklop na obstoječo plinsko ko- tlovnico zavoda, ki uporablja ze- meljski plin. To so le nekatera iz- med opravljenih del v sklopu prve faze. Zaradi epidemije in dejstva, da je bila šola kar nekaj časa za šolarje letos zaprta, so lahko dela izvajali še intenzivneje. A to je le začetek obsežne prenove. Foto: ČG V prihodnjem letu naj bi se urejanje šolske stavbe OŠ Mladika nadalje- valo. Občina je že objavila razpis za izbiro izvajalca za drugo fazo. Foto: ČG Dela na krožišču v Moškanjcih so zaključena pred rokom (na posnetku), odpira pa se že gradbišče v Zlatoličju, kjer bodo obnavljali most pred elektrarno. Spodnje Podravje  Dela na državnih prometnicah tečejo nemoteno Milijoni za urejanje krožišč in mostov Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je pri bencinskem servisu Žiher v Moškanjcih končala gradnjo krožišča. „Dela so končana pred pogodbenim ro- kom, a se bodo za okoli pet odstotkov podražila,“ so pojasnili na DRSI. Ptuj  Končno v planu sanacija šolske strehe na OŠ Olge Meglič Ob zvezkih še vedra za deževnico Vedra, polna deževnice v zgornjem nadstropju Osnovne šole (OŠ) Olge Meglič, pričajo o nujnosti sanacije ostrešja. Dež, ki si je skozi luknjasto streho utrl pot do učilnic, jim konstantno povzroča težave; ob močnejših nalivih so celo morali začasno prekiniti pouk v mansardi šole. To investicijo občina zdaj vendarle uvršča v proračun kot eno pomemb- nejših v naslednjem letu. Še vedno pa upajo tudi na posluh države. Na Ptuju so sicer sanacije ostreš- ja potrebni objekti številnih zavo- dov; med njimi tudi Mestna hiša in glasbena šola Karola Pahorja. Lan- skoletno julijsko neurje je razkrilo del tistih objektov, ki so dejansko v najslabšem stanju in teh ej za dolg seznam. Ker gre za več sto tisoč evrov vredne investicije, vseh ni možno izvesti sočasno. Zato jih občina glede na zmožnosti uvršča v svoje naložbene plane postopno. Svet MO Ptuj je spomladi letos potrdil dokumentacijo za rekon- strukcijo ostrešja OŠ Olge Meglič. Celovita obnova ostrešja šole, ki jo obiskuje skoraj 400 učencev, bo precej draga, saj je v zelo slabem stanju. Čeprav je občina računala, da jim bo uspelo preko razpisa šol- skega ministrstva pridobiti zajeten delež (okrog 60 %) sredstev, jim to doslej ni uspelo. Vrednost sanacije ocenjena na 650.000 evrov Ker zgolj čakanje na državni denar ni obrodilo sadov, je obči- na rekonstrukcijo ostrešja v višini 650.000 evrov umestila v predlog proračuna za leto 2021. Tega bodo potrjevali na decembrski seji, a za zdaj od svetniških skupin ni sli- šati kakšnih posebnih zadržkov. »Projekt je v fazi priprave javnega naročila gradnje, ki bo objavljeno predvidoma decembra 2020. Za- četek del se načrtuje maja 2021. V tej fazi projekta seveda operiramo le z ocenjenimi vrednostmi, ki so izračunane na osnovi normativov šolskega ministrstva. V okviru inve- sticije se bo v celoti odstranilo ob- stoječe ostrešje in namestilo novo ter preuredile štiri pisarne v man- sardi,« so ocenjene vrednosti po- jasnili na ptujski občini. Za kritino bo uporabljen klasični bobrovec, sicer pa bodo pri izvedbi novega ostrešja upoštevane smernice Za- voda za kulturno dediščino. A za šolarje in zaposlene bo ta investicija vredna še veliko več. »Vsako močnejše deževje nam povzroči zatekanje v zgornje učil- nice in pisarne. Že tako dotrajano ostrešje je dodatno poškodovala toča leta 2008, nato pa še neur- je leta 2019. Resne težave nam je povzročilo tudi letošnje deževje septembra in oktobra. Vsako leto sproti popravljamo streho,« pravi ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk. Foto: ČG V učilnice zateka po vsakem deževju, saj je velik del strehe luknjast. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 6 Mestno gledališče Ptuj je sicer med letoma 2015 in 2019 ustvarilo 90.000 evrov izgube, samo lani skoraj 30.000, zato mestni svet od direktorja Petra Srpčiča na januar- ski seji pričakuje pojasnila. Čeprav je bilo poročilo nadzor- nega odbora na dnevnem redu navedeno zgolj kot informacija, kar pomeni, da naj bi se z njim le seznanili, so se pri tej točki oglasili številni svetniki. Glede na vsebino samega poročila povsem pričako- vano, a kljub temu na sejo direktor MGP Peter Srpčič ni bil vabljen. Prav to, da se razpravlja o delu ne- koga, ki ni prisoten, je bilo z vidika posameznih svetnikov zgrešeno in neprimerno. Županja Gajškova je zatrdila, da je praksa takšna, da se seznanitve s poročili dajo sve- tnikom le kot informacija: »O njej se predvidoma ne razpravlja in ne glasuje, a ker so svetniki želeli be- sedo, sem jim jo dala. Prava razpra- va, ko se bo lahko tudi sam direk- tor zagovarjal, pa bo januarja. Se pa strinjam, to je edini pravi način.« Vsak dober gospodar mora gospodariti s tistim, kar ima Županja je sicer opozorila, da je občina kot ustanovitelj gledališča dolžna poravnavati zapadle obve- znosti, a da ne more biti konstan- tni izgovor, da daje premalo de- narja: »Vsak dober gospodar mora gospodariti s tistim, kar ima in temu prilagoditi svoje delovanje.« Prepričana je, da je čas, da obči- na premisli: katere vsebine potre- buje, kakšne koristi od njih ima in kaj vse sploh še lahko fi nancira. Po njenem mnenju je odgovor- nost vsakega direktorja, da javni zavod pelje na način, da lahko nor- malno funkcionira v zastavljenih okvirih. V primeru gledališča je s prstom pokazala tudi na svet za- voda, ki mora po njenem kritično spremljati delo in usmerjati direk- torje: »Ne pa samo hoditi na seje kimat.« Direktor MGP izvajal zavestne kršitve in oškodovanje zavoda Predsednik odbora za socia- lo, zdravstvo in kulturo MO Ptuj svetnik Andrej Lazar je spomnil, da vodstvo gledališča več let opo- zarja na problematiko, povezano s pomanjkanjem sredstev, in iz- postavil vsebinsko dobro delo ter priznanja, ki jih dobivajo. To pa po njegovem mnenju ne pomeni, da petek  20. novembra 20206 V središču »S hibridi so vedno težave ...« Svetnik Štefan Čelan je izpostavil dobro delo gledališča, kar po njegovem kažejo številna priznanja in dejstvo, da je ptu- jsko gledališče uvrščeno med deseterico, ki sodi v drugi rang. Kar se tiče fi nanciranja, pa je dejal, da so s tem pri »hibridih«, ki so fi nancirani iz več virov (občine in države), vedno težave: »Ta zavod je vsaj pet let v rdečih številkah in na to konstanto opozarjajo.« Ptuj, Podravje  Svetniki kritično o poslovanju gledališča, o prihodnosti direktorja pa januarja Prenizko fi nanciranje gledališča ali poslovna ne Nadzorni odbor ptujske občine je letos pod drobnogled vzel poslovanje Mestnega gledališča Ptuj v letih 2018 in 2019. Njihove ugotovit gledališča Ptuj Petra Srpčiča. Sam žogico vrača, češ da nadzorni odbor in svetniki šele zdaj ugotavljajo to, kar sam že ves čas pouda obnašati gospodarno: »Ne more biti konstanti izgovor, da daje občina premalo denarja. Če bi se vseh 15 zavodov obnašalo na tak nači Ptujsko gledališče se že leta utaplja v rdečih števil upravičeno zahteva, da naj se direktor gledališča in gospodarno. lahko zanemarijo transparentnost poslovanja. Če ne bodo sledili pri- poročilom in navodilom nadzorne- ga odbora, je Lazar zagrozil, da bo odbor za kulturo zahteval odgo- vornost vodstva gledališča. Svetnik Milan Klemenc je šel še korak dlje. Meni, da so že ugoto- vitve Nadzornega odbora dovolj za predlog o razrešitvi direktorja MGP: »Jasno je, da je prihajalo do številnih zakonskih kršitev in oškodovanja premoženja. Najbolj žalostno je to, da gre za zavestne kršitve, ki jih izvaja direktor zavo- da, ki bi moral izkazovati mene- džerske sposobnosti in delovati transparentno in v korist ustano- vitelja. Srpčič je strokovnjak na področju gledališke igre, ampak na žalost nima menedžerskih spo- sobnosti, ki pritičejo vsakemu di- rektorju in že vnaprej opozarjam, da naj niti na pamet nekomu ne pride, da bi delil funkcijo direktorja na dva dela. Na direktorja in stro- kovnega vodjo, ker si tega pri sed- mih zaposlenih ne more in ne sme Preden pridemo do »slastnega dela« tega članka, Vas obvešča- mo, da nakupovalno središče Qcenter Ptuj v Puhovi kot celo- ta obratuje po normalnem de- lavniku. Normalno obratujejo: Supermarket Tuš, Drogerija Tuš, Pošta Slovenije, Optika Oftalmos, Trafika 3DVA, ban- ka SKB ter Tajkun bar s kavo za na pot. Poleg omenjenih je v Qcentru Ptuj možen osebni pre- vzem artiklov, naročenih preko spleta ali telefona v naslednjih poslovalnicah: Arbadakarba, Jysk, Obi, Andiamo Pizzeria (ima tudi dostavo) in Sgermo- bil Telekom. Vrnimo se zdaj na slastnejši del tega članka. Verjamemo, da je marsikdo izmed Vas v teh ka- rantenskih časih postal moj- ster v peki bananinega kruha ali sadnih tort. Ker verjamemo, da to že obvladate, smo se od- ločili, da se sami vrnemo v ti- ste, malo lepše čase, ko se je vil dišeč vonj iz babičine kuhi- nje. Posebej za vas smo tako s Qcentrovo babico pripravili jed, ki je verjetno še niste jedli. Sami smo jo poimenovali kar Qcentrova mineštra. Je izjemno enostavna za pripravo, vsebuje veliko zelenjave (saj veste, vita- Postanite kuharski mojstri s Qcentrom Ptuj! Situacija z zaprtjem trgovin se je v zadnjih dneh močno zaostrila, odprte osta- jajo zgolj poslovalnice, ki ponujajo le najnujnejše artikle. Glede na to, da v su- permarketih velja omejitev nakupa izključno na živila, smo se v Qcentru Ptuj odločili, da Vam nekoliko popestrimo karantensko življenje s pripravo zanimive jedi, naravnost iz babičine kuhinje! mini so pomembni v teh časih), pa tudi nekaj tiste pregrešne se- stavine, brez katere Štajerci ne moremo (štajerskega brancina – svinjine, seveda!). Se Vam že cedijo sline? Nam tudi! Vabljeni, da nas spremljate na Facebooku (Qcenter Ptuj) ali Instagramu (qcenter_ptuj), kjer bomo seveda objavili video pri- prave te prečudovite Qcentrove mineštre. Kam po sestavine se sprašujete? V supermarket Tuš v Qcenter Ptuj v Puhovi seveda! Ostanite zdravi in se vidimo! P.S.: Pa dober tek! Foto: ČG Nuška Gajšek V Sloveniji je bilo v šolskem letu 2019/20 vpisanih povprečno skoraj 37 študentov na 1.000 prebivalcev. Največ študentov na 1.000 prebi- valcev je imela občina Naklo (50,9), sledile so občine Mozirje (47,7), Vodice (47,1) in Dobrova – Polhov Gradec (47,1). Občina z najmanj študenti na 1.000 prebivalcev je bila občina Hodoš (2,8), sledila sta Osilnica (11,3) in Kuzma (18,4). Kot omenjeno, je imela med podra- vskimi občinami največ študentov občina Starše, in sicer 41, sledita ji občini Makole in Slovenska Bistrica s 37 študenti na 1.000 prebivalcev, MO Ptuj jih je imela 32. In najmanj študentov? Po 26 študentov na 1.000 prebivalcev so statistiki naš- teli v občinah Benedikt, Hajdina, Podlehnik, Zavrč, še enega manj v Dornavi, Juršinci pa so se z 21 štu- denti na 1.000 prebivalcev uvrstili na 206. mesto med 212 občinami. Največ diplomantov v Benediktu Število diplomantov na 1.000 prebivalcev je bilo v celotni Slove- niji 7,7. Na ravni občin so bile po vrednosti tega kazalnika prve tri Rečica ob Savinji (14,2), Šempeter – Vrtojba (13,2) in Veržej (12,8), med zadnjimi pa Odranci (3,1), Apače (2,8) in Osilnica (2,8). V občini Ho- doš ni bilo v letu 2019 nobenega diplomanta. Med podravskimi ob- činami so na statističnem uradu največ diplomantov na 1.000 pre- bivalcev v letu 2019 našteli v obči- nah Benedikt (9,56), Videm (9,24) in Ormož (9,07), najmanj v Cirku- lanah (3,84), Cerkvenjaku (4,8) in Dornavi (4,82). Na Ptuju je delež diplomantov znašal 7,61, v po šte- vilu prebivalcev primerljivi občini Slovenska Bistrica pa 7,24. Slovenija, Podravje  Po številu študentov naša regija na repu sta Največ študentov v Staršah in Študentov in študentk je bilo v Sloveniji v preteklem študijskem letu nekaj več kot na 1.000 prebivalcev pa so imele občine Starše, Makole, Slovenska Bistrica, najman Večina študentov iz Podravja študira v domači re Na Višji strokovni šoli Ptuj 200 študentov Na Ptuju od leta 2004 deluje Višja strokovna šola ŠC Ptuj, kjer so razpisali tri študijske programe: ekonomist, mehat- ronika in upravljanje podeželja ter krajine. Bionike letos ne izvajajo. Podatki iz začetka oktobra kažejo, da je bilo v prve letnike vpisanih 76 študentov, v druge letnike pa 103 študenti in študentke. Največ mladih na Višji strokovni šoli ŠC Ptuj je s ptujskega študijskega okoliša, sicer pa se za izobraževanje na Ptuju odločajo študenti vse od Pomurja do Zreč. MO Ptuj si je prizadevala, da bi na Ptuj pripeljala tudi nove študijske programe. Pogovori so potekali z izobraževalnim zavodom Alma Mater Europaea za izvajanje programov so- cialne gerontologije, fi zioterapije, arheologije in informatike. Konkretnega dogovora niso dosegli. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 7 privoščiti, saj nima niti sredstev niti občinstva, ki bi zapolnilo to vrzel.« Srpčiča bi v gospodarstvu takoj nagnali skozi vrata Občini je Klemenc predlagal še, da ugotovitve nadzornega odbora preda organom pregona. Podobno stališče je zavzel tudi svetnik Rajko Fajt, ki meni, da bi moralo vodstvo občine »bolj udari- ti po mizi«. Opozoril je, da Srpčič ni umetniški vodja, pač pa direktor, in da bi ga bilo treba razrešiti. Odgo- vori in pojasnila direktorja MGP na ugotovitve nadzornega odbora pa da ne pijejo vode. Samopašnost in zlorabo položaja je Srpčiču očitala svetnica Marta Tušek. Kot pravi, je iz njegovih pojasnil jasno, da o denarju ni razmišljal: »Kaj dela svet zavoda, ki več let spremlja, kako dela izgubo?!« Ob tem je Tuškova še dodala: » V MGP ni predstave brez izgube! V gospodarstvu bi ga takoj nagnali skozi vrata.« Maja Majnik Berghaus, pred- sednica nadzornega odbora MO Ptuj, je ob predstavitvi poročila opozorila, da se nadzor ni opre- deljeval o vsebinskem delu gleda- lišča, a je dodala,da glavne izgube nastajajo pri (vrhunskih) predsta- vah, ki so drage, imajo pa zelo ozek krog publike. Ob tem je še izpostavila, da se nekatere kršitve ponavljajo že vrsto let, da gre za sistematične kršitve. Je pa Majnik Berghausovo zmotilo, da je obči- na v času, ko je nadzorni odbor že opravljal nadzor, poslala v MGP še revizijo. Županja je sicer zatrdila, da je to povsem slučajno sovpa- dalo. V kratkem naj bi svetniki na mize dobili tudi poročilo revizije. V najboljšem primeru do januarja, ko so sklenili, da tej točki namenijo še več časa. petek  20. novembra 2020 7V središču esposobnost direktorja? tve pa burijo duhove. Nekateri svetniki so na seji mestnega sveta predlagali kar razrešitev direktorja Mestnega arja: da je gledališče podfi nancirano. A županja Nuška Gajšek mu vrača z argumentom, da se morajo vsi zavodi in, lahko občino zapremo in rečemo, da ne bomo investirali nikamor nič več!!« Foto: ČG lkah in praktično naj ne bi izvedlo predstave brez izgube. Županja Gajškova zato povsem a (enako velja tudi za direktorje vseh javnih zavodov) obnaša in posluje bolj racionalno Zbir vseh kršitev je velik Predsednica nadzornega odbora MO Ptuj Maja Majnik Berghaus je dejala, da je bil prvotni plan pregledati poslovanje gledališča za leto 2018, a so ga kasneje razširili še na leto 2019. »V nadzoru so se pokazale številne nepravilnosti. Vsaka zase ne pomenijo konkretnega razloga, da bi predlagali razrešitev direktorja. Ko pa vse te kršitve sešteješ, pa se nabere velika količina. Nadzorni odbor je zato predlagal, da gledališče te napake odpravi in za to določil tudi roke.« Med očitki direktorju so neupravičen poslovni najem tovornega vozila, neizterjane najemnine od najemnika gostinskega lokala v stavbi gledališča, nepravilnosti pri izplačevanju potnih stroškov, pokrivanju materialnih stroškov ter izplačevanju plač za sedem redno zaposlenih in direktorja, ki je vezan na štiriletni mandat. Foto: ČG atističnih regij n Makolah, najmanj v Juršincih in Dornavi t 76.700. Po številu študentov na 1.000 prebivalcev je Podravje med 11 regijami na predzadnjem mestu, največ študentov v Podravju nj Dornava in Juršinci. Foto: STA/M24 Vir: SURS egiji. Študentk je več in izbirajo druga študijska področja kot študenti V študijskem letu 2019/20 je bilo v terciarno izobraževanje vpisa- nih približno 32.800 ali 43 % štu- dentov in približno 44.000 ali 57 % študentk. Študentke praviloma izbirajo druga študijska področja kot študenti. Delež študentk je bil največji na področju izobraževal- ne znanosti in izobraževanja uči- teljev, kjer je bil delež žensk kar 87 %, drugi največji pa na podro- čju zdravstva in socialne varnosti (77 % žensk in 23 % moških). Delež študentov je bil pričakovano naj- večji na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), kjer so s 83 % prevladovali moški, drugi največji pa na področju teh- nike, proizvodne tehnologije in gradbeništva (74 % moških in 26 % žensk). Še najenakomerneje so bile študentke in študenti zasto- pani na področjih naravoslovja, matematike in statistike, gostin- stva, osebnih storitev … V vsakem od omenjenih študijskih področij izobraževanja je bilo vpisanih 57 % študentk in 43 % študentov. V preteklem koledarskem letu je terciarno izobraževanje v Slove- Število študentov na 1.000 prebivalcev po regijah Goriška 37,28 Koroška 36,27 Osrednjeslovenska 35,94 Gorenjska 34,97 Savinjska 34,92 Jugovzhodna Slovenija 34,61 Primorsko-notranjska 33,25 Zasavska 33,19 Posavska 32,38 Podravska 30,36 Pomurska 28,58 Vir: SURS Število študentov na 1.000 prebivalcev v spodnjepodravskih občinah Občina Št. študentov v letu 2019/20 Starše 41 Makole, Slovenska Bistrica 37 Rogatec, Sveti Tomaž 36 Rače – Fram 35 Gorišnica 34 Ormož, Središče ob Dravi 33 Lenart, Ptuj, Sv. Trojica, Sveti Andraž, Videm 32 Kidričevo 31 Ljutomer, Majšperk, Miklavž 30 Markovci, Trnovska vas 29 Destrnik, Duplek, Maribor, Sv. Ana, Žetale 28 Cerkvenjak, Cirkulane 27 Benedikt, Hajdina, Podlehnik, Zavrč 26 Dornava 25 Juršinci 21 Vir: SURS Na Ptuju je bilo v minulem študijskem letu 32 študentov na 1.000 prebi- valcev, kar MO Ptuj uvršča v spodnjo polovico mestnih občin. Manj štu- dentov beležijo le še v mestnih občinah Velenje, Murska Sobota, Koper in najmanj v Mariboru (28). Med mestnimi občinami je imela največ študentov na 1.000 prebivalcev MO Slovenj Gradec (43). Med podravskimi občinami po številu študen- tov na 1.000 prebivalcev izstopa občina Starše. niji uspešno zaključilo 16.100 diplo- mantk in diplomantov, 40 % je bilo moških in 60 % žensk. Povprečna starost vseh diplomantk in diplo- mantov pa je bila 27,1 leta. Foto: ČG Peter Srpčič Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  20. novembra 20208 Podjetništvo Ormož  Gradbinci z ugodnimi ponudbami Do 700.000 evrov ceneje Župan Danijel Vrbnjak je zadovoljen s ponudbami podjetij, ki so na javnem razpisu kandidirala za izvedbo gradbenih del v poslovno-obrtni coni Ormož. Na občini Ormož so v začet- ku oktobra objavili javni razpis za izvajalca gradbenih del v poslovno-obrtni coni. Ponudbe za izgradnjo komunalne infra- strukture v 12,5 ha veliki obrtni coni je oddalo pet gradbenih podjetij z različnih koncev Slovenije. Za izvedbo gradbe- nih del bi največ zaračunalo podjetje Strabag iz Ljubljane, ki je svoje usluge ocenilo na 2.747.000 evrov. Najugodnej- šo ponudbo, v višini 2.007.802 evrov, je podalo podjetje KIT – AK iz Rogaške Slatine. Komu- nalno podjetje Ormož pa je podalo drugo najugodnejšo ponudbo v višini okoli 2,2 milijona evrov. Kdo bo posel dobi, za zdaj na občini še niso obelodanili, saj vloge še niso bile preučene. Župan Vrbnjak pa je povedal: »S ponudbami smo zadovoljni, saj so nižje od ocenjene vrednosti gradnje. Kohezijska sredstva v višini 1,2 milijona evrov imamo sedaj zagotovljena, poskusili pa jih bomo pridobiti še več. Vemo namreč, da vse občine sredstev za obrtne cone ne bodo počrpale, zato se bomo borili še za preostali, neporabljen denar iz tega naslova.« Slovenija, Podravje  Novost iz NLB Prva mobilna banka kmalu na terenu V NLB smo izjemno ponosni na svojo novo pridobitev. Edini v Sloveniji imamo čisto pravo mobilno poslovalnico – NLB mobilno poslovalnico Bank&Go. Moderno opremljena, v rokah naših odličnih bančnih svetovalcev, bo občanom in mikro podjetjem ponujala bančne storitve, znanje, izkušnje in nasvete, predvsem pa osebni stik, brez katerega včasih preprosto ne gre. Da se trudimo prisluhniti potrebam strank, je mantra, ki jo ponav- ljamo vse banke. Nekaj popolnoma drugega pa je to preliti v življenje. Pospešek, ki nam ga je dala korona na področju digitalizacije bančnih storitev, nas je pripeljal do izjemnega napredka v naši ponudbi. Tok- rat pa smo šli še korak dlje – prisluhnili smo željam lokalnega okolja in zasnovali čisto pravo mobilno poslovalnico. Osebni stik je najbolj domač zlasti starejši populaciji, ki pa ji bomo poskušali približati tudi druge načine poslovanja, ki premoščajo fi zično razdaljo in so na voljo 24 ur na dan. Tanja Ahlin, direktorica poslovne mreže NLB, ob novici prve mo- bilne poslovalnice poudarja: »Naša rešitev je drugačna od običajne banke, a obenem smo z novo mobilno poslovalnico Bank&Go bližje ljudem, bližje naši tradiciji. Združili smo najboljše od obeh svetov, mo- derno in tradicionalno, saj nam zadovoljstvo strank veliko pomeni.« Veliki načrti pa imajo včasih ovinke. Največji ovinek NLB mobilne poslovalnice Bank&Go je vsekakor tisti prvi. Trenutne epidemiolo- ške razmere so ji preprečile start in jo za kakšen mesec prikovale na mesto. Načrtovali smo, da bo naša mobilna poslovalnica prvič odšla na pot že novembra. A bo zaradi zaostrenih zdravstvenih okoliščin in ukrepov za zamejitev širjenja novega koronavirusa žal še nekaj časa ostala na parkirišču. V NLB namreč zdravje naših strank in zaposlenih postavljamo na prvo mesto ter dosledno upoštevamo priporočila in ukrepe pristojnih. A nič za to: pripravljena na vse, kar sledi, čaka, da se na pot odpravi takoj, ko bodo ukrepi to dopuščali. Njen dom pa je tam, kjer so naše stranke. O tem, kdaj krene na pot in kje vse se bo NLB mobilna poslovalnica Bank&Go ustavila, vas bomo seveda ažurno obveščali. Foto: KG Župan Danijel Vrbnjak je zadovoljen z višinami ponudb, ki so jih oddali grad- binci. Foto: Arhiv NLB Če ne bi bilo epidemije, bi kidri- čevska tovarna obiskovalcem in svojim nekdanjih zaposlenim na široko odprla vrata. Vsako leto so ob prazniku priredili srečanje nek- danjih in sedanjih zaposlenih, pa tudi dan odprtih vrat za zunanje obiskovalce. V tovarni bodo letošnji praznik kljub epidemiji zaznamovali, ven- dar v ožjem obsegu in ob upošte- vanju navodil NIJZ. »Nove okolišči- ne niso razlog, da ob prazniku, še posebej letos v času izrednih raz- mer, ne bi ponosno praznovali, po- dobno kot vsako leto doslej. Zato v tem pogledu za nas Talumovce dojemanje praznika ni in ne bo dru- gačno. Bodo pa drugače, v skladu z ukrepi, ki jih opredeljuje epide- mija, potekale prireditve. Druženja z upokojenimi sodelavci in dneva odprtih vrat ne bomo organizirali. Upokojene sodelavce sem nago- voril v posebnem pismu, ki smo ga poslali po pošti. Namesto povabila obiskovalcev k fi zičnemu ogledu tovarne jih bomo povabili k video sprehodu po naših proizvodnih enotah, ki ga bomo objavili na spletu. V skladu z veljavnimi ome- jitvami bomo pripravili podelitev najpomembnejšega tovarniškega priznanja za dolgoletne delovne dosežke in življenjsko delo zlati metulj. Podelitev tovarniških pri- znanj si bodo sodelavci v nepos- rednem prenosu lahko ogledali na Intranetu. Prejemnike priznanj bomo predstavili v posebnih praz- ničnih Aluminij novicah,« je vsebi- no letošnjega praznovanja povzel predsednik Talumove uprave Mar- ko Drobnič. Upravi nov petletni mandat Vodilni v Talumu v začetku de- cembra prevzemajo nov mandat, ki so jim ga nadzorniki zaupali na seji v mesecu aprilu. Uprava osta- ja tričlanska: predsednik Marko Drobnič in člana Zlatko Čuš ter Daniel Lačen. »Nadzorni svet je svojo odločitev sprejel soglasno na osnovi rezultatov delovanja v obstoječem mandatnem obdob- ju, izzivov s katerimi se v Talumu soočamo v trenutnih okoliščinah, ko potrebujemo stabilno delova- nje, ter na osnovi predstavljenih strateških izhodišč in usmeritev do leta 2025 z vizijo do leta 2030. Slednja temelji na nadaljnjem pre- strukturiranju programov za pro- izvodnjo novih izdelkih z višjo do- dano vrednostjo, s katerim želimo še dodatno znižati ekonomsko in metalno odvisnost naših progra- mov od proizvodnje primarnega aluminija,« je cilje, ki bodo vodili staro-novo upravo v prihodnjem obdobju, na kratko povzel pred- sednik uprave kidričevske tovarne Marko Drobnič. Vse od takrat se iz naslova tu- ristične takse v občinskem prora- čunu ni zbralo veliko denarja, saj lahko obiskovalci na Destrniku prenočijo le pri dveh ponudnikih. V letih 2018 in 2019 skupaj je tako občina s turistično takso »zaslu- žila« le 680 evrov. »Ocenjujemo, da imamo potencial za razvoj turizma, tudi za ureditev doda- tnih nastanitvenih kapacitet, a je to glede na trenutne razmere in njihov negativni vpliv na gospo- darstvo težko, kot je težko tudi obstoječima ponudnikoma. Vemo, da je epidemija še posebej močno prizadela turistično dejavnost. Z razveljavitvijo odloka o turistični taksi želimo spodbuditi razvoj tu- rizma v občini, oba ponudnika na- stanitvenih kapacitet pa vsaj malo razbremeniti, tako fi nančno kot tudi administrativno,« je pojasnil destrniški župan Franc Pukšič. Destrnik  Razbremenitev turističnih ponudnikov v občini Poslej brez turistične takse Obvezno plačilo turistične takse za vse, ki prenočijo na Destrniku, je občina Destrnik sprejela leta 2018. Foto: ČG Namesto dneva oprtih vrat se bo letos po kidričevski tovarni moč sprehoditi virtualno. Talumove upokojence, ki so jih ob prazniku tradicionalno vabili na srečanje, je predsednik uprave Marko Drobnič nagovoril s posebnim pismom po pošti. Kidričevo  Talumov tovarniški praznik Virtualni sprehod po tovarni 21. novembra pred 66 leti je iz Talumovih peči pritekel prvi aluminij. V Talumu na ta datum zazna- mujejo tovariški praznik. Letošnji bo nekoliko drugačen, kot je bil v minulih letih. »Priprave na zimsko službo smo začeli septembra s pregledom opreme, dopolnitvami posipnih materialov ter pripravo izvedbenih programov zimske službe za pri- hajajočo sezono. V tednu pred 15. 11. smo na terenu izvedli še zadnja dela, postavljali zimsko signaliza- cijo in snežne kole. Aktivnosti so bile v polnem teku, tako da smo v zimsko obdobje oz. čas izvajanja zimske službe vstopili popolnoma pripravljeni,« je poudaril Sagadin. Delavci CPP so ob državnih in občinskih cestah namestili nekaj manj kot 20.000 snežnih kolov. Vsi koli ob lokalnih cestah so leseni, v rumeni in rdeči barvi, v Spodnjem Podravju so jih namestili 12.450. Ob državnih cestah je 7.350 kolov. Dobavitelji lesenih snežnih kolov so različni, podjetje jih išče z zbi- ranjem ponudb. Med njimi sta sa- mostojni podjetnik Marjan Konte in Uroš Murn (MUR Les). Posipne materiale za izvajanje zimske službe ima CPP v štirih ce- stnih bazah: na Ptuju, v Ormožu, Mariboru in Slovenski Bistrici. Tre- nutno imajo na zalogi 2.500 ton soli, 1.000 m³ drobljenca in 15.000 litrov magnezijevega klorida. »Po- sipni materiali se po porabi sproti dobavljajo in zaloge dopolnjuje- mo,« je dejal Sagadin in pojasnil, da pluženja in posipavanja cest ne izvajajo zgolj z lastno opremo in za- poslenimi, temveč dela oddajo tudi zunanjim izvajalcem. »Za izvajanje zimske službe na območju Spo- dnjega Podravja sodelujemo s 37 kooperanti oziroma podizvajalci.« Spodnje Podravje  Ceste pred zimsko sezono Drobljenec in sol pripravljena Cestno podjetje Ptuj (CPP) vzdržuje 1.500 kilometrov državnih in občinskih cest. Po besedah Dušana Sagadina so v podjetju na zimsko sezono, ki se je koledarsko določeno začela v nedeljo, 15. novembra, pripravljeni. Foto: ČG Delavci CPP so ob državnih in občinskih cestah na območju Spodnjega Podravja namestili nekaj manj kot 20.000 snežnih kolov. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 9 Kidričani so po 11 krogih na zad- njem mestu, zbrali so enako šte- vilo točk kot Goričani (9), a imajo slabšo gol razliko. Za stroko in navi- jače je zaskrbljujoč podatek, da so zabili najmanj (8), prejeli pa največ golov (20) med vsemi ekipami lige. Zanimivo je, da so imeli kljub temu svoje svetle trenutke, med 4. in 8. krogom so ugnali dva ugledna tekmeca (Olimpijo in Muro), rem- izirali s Koprom in Bravom, vmes so izgubili le z Gorico. Zanimivo je, da je bil v takratni sestavi začetnih enajsteric le en novinec, ki se je eki- pi pridružil med prestopnim rokom – Emir Azemović – vse ostalo so bili »staroselci«. Preostali novinci si še iščejo svoj prostor v ekipi, še največ sta v minutah za dokazovanje doslej pokazala Roko Prša in Juš Štusej. Samo upamo lahko, da bo vsaj kakšen izmed novincev (ob omen- jenih še Maletić, Kukuličić, Džankič, Kim, Krefl , Cotman) čimprej »ek- splodiral« v pozitivnem smislu in dodal delež k vzponu rezultatske krivulje kluba iz Kidričevega. Lovro Grajfoner: »Želja nas vseh je, da se do konca tega dela sezone dvignemo iz nezavidljivega položaja« »Nikoli ni lepo izgubljati, vse deluje drugače, pojavlja se določe- na nervoza ... Ne glede na vse odnosi v ekipi ostajajo dobri, vz- podbujamo se pri delu. Tudi želje in borbenosti na zadnji tekmi z Domžalami ni manjkalo in si po mojem mnenju nismo zaslužili poraza. Predvsem prvi polčas je bil dober, gostje si niso priigrali kakšne posebne priložnosti. Edini razlog za poraz so bile individualne napake, ki se nam enostavno ne bi smele dogajati. Po prejetem zad- etku smo nekoliko padli, po dru- gem se nismo uspeli več pobrati. Vztrajati moramo v dobrem delu, pa bomo zagotovo nagrajeni tudi s točkami,« se je na zadnjo tekmo ozrl Lovro Grajfoner. Šumarje naslednja pomembna preizkušnja čaka v nedeljo, ko se bodo na svojem stadionu pomerili s Taborom. Sežanci so posebnost letošnje sezone, saj so vseh 16 točk osvojili na svojem stadionu Rajka Štolfa, v gosteh so doslej na vseh petih tekmah igrišče zapušča- li sklonjenih glav: v Murski Soboti, Domžalah, Celju, Novi Gorici in Ko- pru. »Veliko smo se o igri Tabora naučili iz prve medsebojne tekme, ko smo že od 29. minute naprej ig- rali z igralcem več. Zaprli so se pred svoj kazenski prostor, ker pa še zdaleč niso slaba ekipa, so zadevali iz protinapadov. A tokrat igramo doma, na svojem stadionu, zato so pričakovanja drugačna, želimo, da točke ostanejo doma. Zmaga bi nam veliko prinesla, predvsem v psihološkem smislu. Ni namreč lahko igrati, ko smo zadnji na lest- vici, to je bistveno drugače kot npr. lani, ko smo bili v zgornjem delu lestvice,« je dejal Grajfoner. Do konca jesenskega dela se- zone vas čaka izjemno naporen ritem. »Kader imamo dober, na ta izziv so nas trenerji v fi zičnem smislu dobro pripravili. Želja nas vseh je, da se do konca tega dela sezone dvignemo iz tega nezavidl- jivega položaja, v katerem smo se znašli. Pritisk, ki sem ga prej ome- nil, moramo spremeniti v dodatno motivacijo. Jasno je, da bo takšen ritem naporen ter da se bo pri vseh občasno pojavila utrujenost, a glede fi zične priprave sem op- timist,« je zaključil mladi, 20-letni vezist Aluminija. Recept za zmago proti Sežan- cem bo poskušal najti Slobodan Grubor s svojimi pomočniki. »Tek- ma s Taborom je zagotovo nasled- nja v nizu pomembnih. Želimo si treh točk, ki bi nas dvignile pred- vsem v smislu samozavesti. Že pro- ti Domžalam smo videli, da se lah- ko kosamo s komerkoli; enostavno moramo zmanjšati število napak v obrambi in obenem najti kakovost- nejše rešitve v napadu, vse pa pod- krepiti z agresivnostjo,« je glavne poudarke želene igre spisal strateg Aluminija. Številni zanimivi obračuni 12. krog ponuja same zanimive dvoboje, od prvega do zadnjega so pomembni za vrstni red na lest- vici. Maribor (19 točk) bo pri Bravu (12) nedvomno želel nadaljevati niz dveh zaporednih zmag, tek- mec se zdi »po meri«, saj varovanci Dejana Grabića niso zmagali vse od 6. kroga. Derbi kroga si zasluži dvoboj med Muro (19) in Olimpijo (18), ekipi pri vrhu loči pičla točka. Stave so v tem primeru zelo neh- valežne, v igri so vsi trije rezultati … Tudi ekipi Domžal (12) in Celja (13) loči le točka na lestvici, glede na ambicioznost obojih pa tako za domačine kot goste šteje le zma- ga. Zadnji dvoboj med Koprom (19) in Gorico (9) je na pogled najmanj privlačen, saj se bosta pomerili ekipi iz vrha in dna lest- vice, a lokalni primorski obračun velikih rivalov bo ne glede na to zagotovo ena izmed poslastic kro- ga. Miran Srebrnič je sedaj na klopi Kopra, pomni pa tudi lepe čase s »svojo« Gorico … Jože Mohorič Zadnji letošnji reprezentančni odmor so domala vsi prvoligaši izkoristili za pripravo na najpomembnejši in obenem najnapornejši del sezone. V zaključku jesenskega dela jih namreč po razporedu (beri: če bo to dopuščala zdravstvena situacija v državi) čaka osem tekem v zgolj 29 dneh. Med tekmami bodo povprečno imeli na voljo 3,6 dneva za regeneracijo in pripravo na naslednji obračun! Pri takšnem tempu igranja te- kem bodo znova v prednosti ek- ipe, ki imajo najštevilčnejše, obe- nem pa seveda tudi kakovostne zasedbe. Glede prvega so korak pred vsemi Domžale, ki imajo na seznamu 45 (!) igralcev s pogod- bo, sledita pa Maribor (40) in Olimpija (39). Povsem na dnu tega seznama so Bravo (20), Gorica in Tabor (oba 22), v nekaj boljšem položaju so Koper (24) in Aluminij (25). Uradne številke iz NZS lahko delno odstopajo v primeru posoj igralcev, takšen primer je npr. Al- jaž Cotman, ki je na listi igralcev s pogodbo z Mariborom, nastopa pa za Aluminij (na drugi strani pa je npr. igralec Aluminija Filip Jauk posojen v Šmartno). Glede kakovosti se lahko ra- zlage sicer razlikujejo, a nedvomno bi se največ strokovnjakov v tem pogledu zedinilo in dalo prednost Mariboru. Pri vijoličastih se na klopi za rezerviste (vsaj občasno) znajdejo igralci, ki bi jih domala vsak preostali klub v 1. ligi z vesel- jem uvrstil v začetno enajsterico: Derviševič, Pirić, Bajde, Pihler, Kotnik, Vrhovec, Cretu, Mihelič, Koblar, Santos, Viler, Kolmanič … Iz tega vidika niso iz trte izvite be- sede odgovornih ljudi v Mariboru, da so največji favoriti za naslov prav vijoličasti. Presenečenje bi bilo, če jesenskega dela ne bodo končali na vrhu. Prvenstvo je kljub vsem tem številčnim dejstvom glede igralskega kadra ekip izjemno izenačeno. Doslej praktično nobeni ekipi še ni uspelo narediti kakšne serije zmag, ki bi jo »izstrelila« v ospredje. Na začetku sezone so bili pet krogov neporaženi Muraši (štiri zmage in remi), nazadnje pa je to uspelo Koprčanom, ki so na zadnjih šestih tekmah štirikrat zmagali in dvakrat remizirali. Slovenska mlada izbrana vrsta je po nekaj dneh odigrala še drugo prijateljsko tekmo v okviru prip- rav za evropsko prvenstvo, ki ga bosta naslednje leto skupaj izvedli Slovenija in Madžarska. V mari- borskem Ljudskem vrtu so tokrat remizirali še z Nemci – 2:2. Slovenija – Nemčija 2:2 (1:0); strelca za Slovenijo: Nik Prelec, David Brekalo. Pri prvem golu je »udarila« nekdanja mladinska naveza Alu- minija Aljaž Ploj-Nik Prelec, prvi kot asistent in drug kot strelec. Skupaj sta za šumarje igrala npr. v sezoni 2016/17, ko je bil Ploj ka- petan mladinske ekipe, Prelec pa takrat strelec 9 zadetkov (od se- zone 2017/18 je član mlade ekipe genovske Sampdorie, op. a.). Oba sta tudi v nadaljevanju tekme pri- kazala dobro predstavo, Ploj se je tokrat izkazal predvsem z zelo up- orabnimi predložki. »Rusija je ena izmed najboljših ekip na svetu. Vesel sem svojega debija v mladi reprezentanci. Mis- lim, da je za nami uspešen ciklus, obdobje z novim selektorjem smo začeli dobro. Upam, da nam bo šlo čim bolje tudi v prihodnje,« je po srečanju dejal Prelec, ki je doslej v mlajših selekcijah Slovenije – od U-15 do U-19 – zbral že 56 nastop- ov. Za selekcijo U-19 je npr. v 19 nastopih zabil 10 zadetkov. JM Aldo Ino Ilešič »Nikogar ne podimo iz kluba, želimo si le igre z odkritimi kartami« Stran 11 Rekreacija Zanimive kreacije s kolesom Stran 10 Futsal Ptuj pričakovano in Tomaž nepričakovano do visokih zmag Stran 10 Rokomet V upanju na sobotno tekmo Stran 10 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si 1. SNL, 12. krog: Aluminij – CB24 Tabor Sežana, v nedeljo ob 15.00 v Kidričevem. Prva medsebojna tekma v sezoni: 3. krog: CB24 Tabor Sežana – Aluminij 3:1 (1:0); Babić, Al- dair, Stare; Kukuličić. Nogomet  1. SNL Je najslabša gostujoča ekipa pravšnja za izhod iz krize? Nogomet  Reprezentanca U-21 Po Nemcih še remi z Rusi Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Aluminija si po seriji treh zaporednih porazov (nazadnje z Domžalami doma – 1:2) močno želijo obrniti krivuljo rezultatov navzgor. Foto: Jurij Kodrun / m24.si Aljaž Ploj je tudi proti Rusiji pokazal zelo dobro predstavo. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 10 V Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj so se skupaj z matičnim podjetjem odločili, da ljubiteljem rekreacije po izzivu vzpona na Jelovice ponudijo še drugi zani- miv kolesarski izziv. Ta je bil bolj kreativen, zabaven. »Morda res ne moremo kolesariti izven svoje občine, lahko pa se zabavamo, ko nabiramo kondicijo. Tako smo tok- ratni izziv posvetili obliki vožnje, ki se izriše na ze- mljevidu ob končani vožnji na Stravi. Svoje vožnje so številni objavili na svojem Facebook profi lu preko aplikacije STRAVA in objavo označili s #poliartstrava. Lahko rečemo, da smo navdušeni nad odpeljanimi kreacijami. Zahvaljujemo se vsem, ki ostajajo z nami tudi v teh časih, ko se ne moremo družiti, kot smo navajeni, temveč zgolj virtualno,« so zapisali iz KK Perutnina Ptuj. UR sko in zasluženo zmagali. V zadnjih dveh letih se je le enkrat zgodilo, da je nasprotna ekipa pokazala več želje in je pretekla več kilometrov kot mi – tokrat se je to zgodilo. Če je od osmih igralcev šest neraz- položenih in je daleč najboljši član najmlajši – 17-letnik – potem je vse jasno.« Bojan Klemenčič, Tomaž: »Od prve minute naprej smo odigrali vrhunsko. Začeli smo agresivno, kar se nam je obrestovalo z dve- ma hitrima zadetkoma, po tem pa je bilo nadaljevanje lažje. Visoka zmaga proti ekipi iz vrha lestvice je tokrat povsem zaslužena. Na svojem računu imamo sedem točk, glede na prikazano pa bi si zaslu- žili bistveno več, saj na nekaterih prejšnjih tekmah resnično nismo imeli sreče. Ta zmaga nam bo dala novih moči za naslednje tekme, že proti Sevnici bomo naredili vse, da vpišemo novo zmago.« FK Dobrepolje – FC Hiša daril Ptuj 1:10 (1:5) STRELCI: 0:1 Gašparič (13.), 1:1 Škulj (15.), 1:2 Pihler (16.), 1:3 Re- dnak (18.), 1:4 Pauko (20.), 1:5 Bu- kovec (20.), 1:6 Florjančič (21.), 1:7 Bukovec (22.), 1:8 Rednak (29.), 1:9 Rednak (31.), 1:10 Pauko (34.) FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Gašparič, Rednak, Florjančič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Bukovec, Gaj- ser, Pauko. Trener: Robert Grdović. Igralci Ptuja so gostovali v Veli- kih Laščah, na pol poti med Ljublja- no in Ribnico. Proti zadnjeuvrščeni ekipi na lestvici niso imeli preve- likih težav, čeprav so se domačini do zaključka prvega polčasa zelo dobro upirali. V 15. minuti je bil izid še poravnan na 1:1, a so oslabljeni gostje (manj- kala sta Kevin Caf in Borut Ručna) nato »prestavili v višjo prestavo« in do odmora dosegli štiri zadetke ter odločili tekmo. V drugem delu so z novimi petimi zadetki le še višali prednost do končne desetice. V petek se bodo v derbiju tega dela sezone v domači dvorani po- merili z Dobovcem, šlo bo za dvo- boj ekip s 100 % izkupičkom. Robert Grdović, trener FC Hiša daril Ptuj: »Torkova tekma je bila enosmerna, čeprav smo bili na za- četku nekoliko bolj previdni zaradi daljšega premora. V nadaljevanju smo suvereno opravili nalogo. Tako pripravljeni pričakujemo dvoboj z Dobovcem, ki bo v tem srečanju kot branilec naslova in večkratni zaporedni prvak nespor- ni favorit. Vsekakor bomo posku- šali izkoristiti nekatere njihove red- ke slabosti; če nam bo uspelo, lah- ko pripravimo tudi presenečenje. Zagotovo nismo brez možnosti, sploh zato, ker smo doslej ne samo izpolnili, ampak celo presegli vse cilje, ki smo si jih zadali pred sezo- no in lahko sproščeni pričakujemo derbi. To bo za nas pravi test, kje smo v tem trenutku, škoda je le, da si zaradi situacije s koronaviru- som gledalci ne bodo mogli tekme ogledati v živo.« Jeremy Bukovec, FC Hiša daril Ptuj: »Tekmo z Dobrepoljem smo odigrali tako, kot smo se dogovo- rili, z zmago smo izpolnili cilj. Nekaj več priložnosti so dobili igralci, ki sicer igrajo manj, s čimer smo prih- ranili nekaj več svežine za petkovo tekmo z Dobovcem. Proti prvakom se bomo potru- dili po najboljših močeh, da prip- ravimo presenečenje, za kaj take- ga pa bomo potrebovali popolno predstavo celotne ekipe v vseh ozirih, predvsem v obrambne smis- lu, saj Dobovčani dosegajo izredno veliko golov. Upamo na najboljše.« Jože Mohorič Prvi krog po reprezentančnem premoru je ponudil tekme z veliko zadetki, kar 45 jih je bilo doseženih na petih tekmah – povprečno de- vet na tekmo. To pa ni bil rekorden krog v tej sezoni, v 4. sta bila dose- žena še dva več – 47. Vrh lestvice ostaja nespremenjen, na njem sta neporaženi ekipi Dobovca in Ptuja. To obeta izjemen petkov medsebojni obračun teh dveh ekip v dvorani Ljudski vrt, na žalost pa bodo ljubitelji futsala prikrajšani za ogled spektakla v živo. Za vodilnim dvojcem so ekipe precej izenačene, med tretjim in devetim mestom je zgolj sedem točk razlike. Za dodatno zgostitev so poskrbeli igralci Tomaža, ki so se po slabšem začetku sezone se- daj enakovredno vključili v boj za sredino. KMN Tomaž Šic Bar – Siliko Vrhnika 8:2 (5:1) STRELCI: 1:0 Vajda (7.), 2:0 Kle- menčič (8.), 3:0 Klemenčič (9.), 4:0 Vajda (13.), 5:0 M. Senekovič (15.), 5:1 Jandrić (17., z 10 m), 6:1 Vindiš (29.), 7:1 Marot (31.), 7:2 Miklašič (40., ag), 8:2 Vindiš (40.). KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol; Klanjšek, Marot, Ku- kovec, Plahuta, Vajda, M. Seneko- vič, Klemenčič, Vindiš, Miklašič, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser. Tomaž je v Ljutomeru proti favo- rizirani ekipi z Vrhnike, ki jo vodi le- gendarni Mile Simeunović, odigral tekmo »iz učbenikov«. »Petelini« so od samega začetka z agresiv- nim pokrivanjem onemogočali igro Vrhničanom, ki so imeli veliko težav v organizaciji napadov. V takšni igri so gostje delali veli- ko napak, domačini pa so s prestre- zanjem žog prihajali v situacije za zadetek. V 7. minuti je tako Niko Vajda stekel sam proti golu, obšel je vratarja in zadel za 1:0. Minuto kasneje je Bojan Klemenčič izkori- stil novo napako v obrambi Silika in z močnim strelom z levico povi- šal na 2:0. Najlepšo akcijo srečanja so domačini izvedli v 9. minuti, ko je trojica U. Senekovič-Vindiš-Kle- menčič izvedla mat v treh potezah, slednji je iz bližine žogo le še zabil v mrežo – 3:0. Gostje so bili v teh trenutkih po- tolčeni do kolen, za njihovo popol- no kapitulacijo pa sta z naslednji- ma zadetkoma poskrbela Vajda in Marko Klemenčič – prvi znova iz protinapada, drugi pa s strelom iz svoje polovice po odvzeti žogi. Izid 5:0 je bil kapital, ki je zadoščal za mirno nadaljevanje, čeprav je tre- ner Gajser še naprej zahteval agre- sivno igro, tudi za ceno kakšnega prekrška več. V domačem moštvu ni bilo sla- bega posameznika, vsak je prispe- val svoj delež k fantastični zmagi. V celotno predstavo se je odlično vklopil tudi domači vratar, ki je zaustavil vse strele gostov iz igre, klonil je le ob strelu iz 10-metrovke (šest akumuliranih prekrškov) in ob avtogolu. Naslednjo tekmo bo Tomaž od- igral v Sevnici. »To je za nas tradi- cionalno težak tekmec, a gremo z dvignjeno glavo. Če bo pristop tak- šen, kot je bil na tekmi s Silikom, potem lahko upamo na najboljše,« je dejal Matej Gajser. Matej Gajser, trener Tomaža: »V vsakem pogledu nam je uspela popolna tekma, vsem fantom čes- titam za odlično ekipno predstavo, dihali so drug za drugega. Veliko lažje je bilo, ker smo tekmo odprli s tremi hitrimi zadetki. Vrhničani so nato povsem 'padli v naš mlin', delali so zanje neobičajne napake, ki smo jih znali izkoristiti. Premor je vse ekipe vrgel iz tekmovalnega ritma, nekaterim je nekaj odnesel, nekaterim pa prine- sel – očitno tudi nam. Pomembno dejstvo je, da so se nam pridružili nekateri igralci, ki sicer igrajo veliki nogomet in imajo sedaj prekinje- ne lige (Kukovec, Pšajd …). To so igralci, ki dajejo naši igri dodatno kakovost, drugačen ton. V neka- terih prejšnjih tekmah smo težko dosegali gole, zato smo temu ele- mentu posvetili nekaj več pozor- nosti na treningih, tudi to je morda vzrok za tokratno boljšo predsta- vo.« Milivoj Simeunović, trener Sili- ka: »Razočaranje je veliko, saj sem pričakoval napeto tekmo, morda z golom razlike v eno ali drugo stran, doživeli pa smo visok poraz. Na igrišču je obstajala samo ena eki- pa, mi na igrišče, kot da ne bi niti stopili. Domačini so odigrali vrhun- Več kot mesec dni mineva od zadnje tekme ormoš- kih rokometašev v državnem prvenstvu, ko so v 8. krogu (17. oktober) gostovali v Velenju. Zaradi okužb v vrstah Jeruzalema je bila tekma 9. kroga proti Mari- boru odpovedana. „Okuženi imajo karanteno do ponedeljka, 23. ok- tobra, in na njih do takrat ne moremo računati. Pre- ostali del ekipe je v ponedeljek, 16. oktobra, uspešno opravil testiranje in nadaljeval s treningi za sobotno tekmo proti Ljubljani. Tako je že v tem trenutku jasno, da bomo na tekmi 10. kroga zaigrali v okrnjeni zased- bi, a kar je najpomembnejše, je to, da si v klubu vsi želimo trenirati, igrati in nadaljevati prvenstvo. Lahko pa priznam, da to niso treningi na najvišjem nivoju, saj nam neprestano 'visi meč nad glavo' ter rojijo šte- vilna vprašanja po glavi, ali bomo v petek uspešno opravili testiranje, ali bo tako tudi na strani Ljubljane, v kakšni formi smo in tako naprej. Temu lahko rečem kar psihična vojna,“ je v uvodu nekaj misli ter dogod- kov v klubu strnil ormoški ostrostrelec z razdalje Rok Žuran. V petek, 20. oktobra, zvečer bodo znani rezultati testiranj obeh ekip in šele takrat bo jasno, ali bo do tekme med Jeruzalemom in Ljubljano sploh prišlo. „Ekipa, ki jo imam na razpolago, se počuti zdravo, če govorimo o virusu. Imamo pa nekaj rahlih poškodb, a fantje so tako željni igre, da bodo stisnili zobe in odi- grali pomembno tekmo, ki je pred nami. Po poškodbi se je k normalnim treningom po več kot mesecu dni pavze vrnil vratar Aleš Zemljič in glede vratarjev smo še najmanj v skrbeh. Igramo proti novincu v ligi, ki ga vodi izkušeni trener Bojan Čotar. Gre za mlado ekipo z dvema Ormožanoma (Vidom Lukmanom, Mihom Kol- mančičem), ki goji hiter rokomet. Ljubljančani so bi- stveno boljši v napadu kot v obrambi in v prvi vrsti bo treba zajeziti njihovo hitro igro ter doseganje lahkih zadetkov. Glede na domač teren, na zgodovino obeh klubov v elitni ligi, glede na stanje na lestvici in glede na izkušnje naših igralcev smo v vlogi favorita. Tega se zavedamo, a kot radi rečemo: papir vse prenese. Vem, da nas čaka krvav pot in da bo treba odigrati tekmo res na visokem nivoju, če želimo priti do zmage, ki bi nam olajšala nadaljevanje sezone. Pričakujem tekmo, kjer se bo vprašanje zmagovalca odločilo v zadnjih desetih minutah srečanja,“ je glede pričakovanj pred tekmo povedal trener Saša Prapotnik. Gostitelji bodo za tekmo, ki je na sporedu v sobo- to, 21. oktobra, ob 19.00 na Hardeku, pripravili spletni prenos. Le-ta se bo z zanimivostmi iz obeh taborov pri- čel že ob 18.40, organizatorji pa pričakujejo, da si bo tekmo prek spleta ogledalo več kot 200 ljudi na svojih računalnikih. „Naši fantje v klubu se trudijo, da iz kroga v krog naredijo boljši spletni prenos, ki je zanimiv za gledalca in v ponos ormoškemu ter slovenskemu ro- kometu. Seveda bi si še kako želeli, da bi bili gledalci z našimi igralci prisotni v dvorani in ne le pred računal- niki. Predvsem v Ormožu, kjer smo zmeraj beležili lep obisk gledalcev, bomo v letošnji sezoni glede fi nanc zaradi tega v velikem minusu. Kljub vsemu v klubu os- tajamo pozitivni, ne gre drugače, če želimo preživeti težko sezono,“ je še za konec povedal predsednik klu- ba Mladen Grabovac in dodal, da bo zelo vesel, če do tekme sploh pride, in da v tem trenutku rezultat nje- gove ekipe sploh ni v ospredju. Pomembnejše so tiste življenjske zmage in da vsi ostanemo zdravi. Uroš Krstič petek  20. novembra 2020Šport10 Futsal  1. SFL, 7. krog Ptuj pričakovano in Tomaž nepričakovano do visokih zmag Rokomet  Jeruzalem Ormož V upanju na sobotno tekmo Foto: Črtomir Goznik Igralci KMN Tomaž Šic bar (v rumenih dresih, na fotografi ji strelec dveh zadetkov Bojan Klemenčič) so odigrali najboljšo tekmo sezone in zasluženo ugnali favorite z Vrhnike. 1. SFL REZULTATI 7. KROGA: KMN Tomaž Šic Bar – Siliko Vrhnika 8:2 (5:1), FK Dobrepolje – FC Hiša daril Ptuj 1:10 (1:5), FK Dobovec – KMN Sevnica 11:0 (7:0), KMN Oplast Ko- barid – ŠD Mlinše 3:5 (2:2), FC Litija – KMN Bronx Škofi je 5:0 (2:0). 1. FK DOBOVEC 7 7 0 0 62:8 21 2. FC HIŠA DARIL PTUJ 7 7 0 0 42:16 21 3. FC LITIJA 7 4 0 3 25:21 12 4. ŠD MLINŠE 7 3 2 2 22:28 11 5. SILIKO VRHNIKA 7 2 2 3 22:25 8 6. TOMAŽ ŠIC BAR 7 2 1 4 24:30 7 7. KMN SEVNICA 7 2 1 4 21:33 7 8. OPLAST KOBARID 6 1 2 3 15:19 5 9. BRONX ŠKOFIJE 6 1 2 3 19:30 5 10. FK DOBREPOLJE 7 0 0 7 8:50 0 Rekreacija  Poli Strava Challenge 2 Zanimive kreacije ustvarjali s kolesom po zemljevidu Nogomet  1. SNL RAZPORED 12. KROGA, V SOBOTO OB 13.45: Bravo – Maribor; OB 17.15: Mura – Olimpija; OB 20.00: Koper – Gorica; V NEDELJO OB 15.00: Alu- minij – CB24 Tabor Sežana; OB 17.00: Domžale – Celje. Futsal  1. SFL RAZPORED TEKEM 8. KROGA, V PETEK OB 20.00: Hiša daril Ptuj – Dobovec (v dvorani Ljud- ski vrt, brez gledalcev), Sevnica – Tomaž Šic bar, Bronx Škofi je – Dobrepolje, Oplast Kobarid – Litija, Siliko Vrhnika – Mlinše. Rokomet  NLB liga RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO ob 18.00: Riko Ribnica – Branik Maribor; OB 18.30: Dobova – Slovenj Gradec; OB 19.00: Jeruzalem Ormož – Lju- bljana, Trimo Trebnje – LL grosist Slovan; V NEDE- LJO OB 14.15: Koper – Urbanscape Loka. Tekmi Krka – Butan plin Izola in Celje PL – Gore- nje sta prestavljeni. JM Športni napovednik Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  20. novembra 2020 Šport, pogovor 11 Nogometaši v 2. slovenski ligi so že pred časom zaključili letošnje nastope, nogometaši Drave bodo prezimili na 12. mestu. Kljub temu da so igralci na odmoru, se v ozadju vendarle odvija precej živahno dogajanje. Dogajanje je v daljšem pogovoru opisal Aldo Ino Ilešič, član upravnega odbora in izvršni direktor NK Drava. Svojo pripoved je začel s kro- nološkim zaporedjem začetnih dogodkov. »Po februarski skup- ščini NK Drava sem bil povabljen v upravni odbor, kjer sem bil v glav- nem opazovalec – to vlogo sem sprejel izključno zaradi kluba. Ne- koga, ki je v klub investiral določe- na sredstva in podpisal dogovore, je treba pustiti v miru delati, tako je bilo tudi z italijanskimi vlagatelji. Korona obdobje je dodatno oteži- lo nadzorovanje dogajanja, na eni strani je bilo novo vodstvo, nove poteze, vzporedno pa ogromno prilagoditev in prilagajanj. Do ju- nija so se zadeve v določeni meri 'stabilizirale'. Zelo hitro smo začeli opažati, da prihaja do razhajanj med tem, kar je bilo dogovorjeno, in tem, kaj se je dejansko delalo. Tukaj ne bi šel v podrobnosti, ampak bi za primer vzel samo dogovor, da se določe- na vsota investicijskega denarja porabi za poplačilo starih dolgov, ostali del pa se porabi za člansko ekipo in del tudi za podporo no- gometne šole. Poročil o denarnih tokovih nismo dobivali, prav tako ni bila sklicana nobena seja uprav- nega odbora. Začelo se je dogajati, da so bili odpuščeni ljudje, ki so imeli veljavne pogodbe s klubom, eden takšnih primerov je bil tre- ner Vugdalić, kar za sabo prinaša dodatne dolgove. Na tej točki je bilo zame, kot člana UO, dovolj pa- sivnosti, morali smo začeti zadeve nadzirati. Po povsem običajnih ko- rakih smo pristopili do predsedni- ka Salvia Passantea in ga prosili za ustrezna poročila in pojasnila, ki pa jih nismo dobili,« je začel Ilešič. Posebej se je ustavil pri nogo- metni šoli NK Drava. »Najbolj me ob tem skrbi, da trpi nogometna šola. Ta ni nič kriva in nič dolžna, pa je v določeni negotovosti že vsaj dve leti. Predsednik kluba, ne glede na to, kdo zaseda to mesto, mora skrbeti za celoten klub, tudi za lastno šolo – enostavno mora bde- ti nad vsem. Drava ni tržen klub, ki bi samo kupoval in prodajal igralce, ampak potrebujemo močnejše za- ledje – to je smisel našega kluba, da vzgaja mlade in jim omogoča vstop v prvo ekipo. Tukaj moramo skrbeti za domače igralce, zaradi katerih bodo navijači in lokalni sponzor- ji podpirali klub. Navijači gredo v glavnem na tekmo zato, da vidijo domače igralce! Ko sem podrobno analiziral situacijo, mi je bilo jasno, da je treba nemudoma vzpostavi- ti stanje, da bo lahko nogometna šola nemoteno delovala. Kaj pa to dejansko pomeni? No- gometna šola dobi denar iz NZS in občine (tudi še iz nekaterih drugih virov), ta pa gre na račun NK Dra- va. Šola je sicer ločeno društvo, ampak ne more obstajati brez matičnega kluba in tako sta pove- zani pravni osebi. Ker je bil račun NK Drava večkrat blokiran, tudi iz- vršbe so prihajale, se je zgodilo, da namenska sredstva za šolo sploh niso prišla do naslovnika. Trenerji tako po več mesecev ne dobijo plačila – to so stvari, ki se ne smejo dogajati in jih sedaj rešujemo. Energijo mi daje to, da smo imeli sestanke s trenerji, ki jim izrekam ogromno pohvalo: še vedno so tu- kaj, stojijo klubu ob strani in še ved- no verjamejo vanj. To je res dob- ra sredina, za katero pa je treba ustrezno poskrbeti. To je trenutno glavna točka mojega delovanja. Bili so zelo veseli, da jim je sploh kdo pojasnil situacijo, ker že nekaj let ni prave komunikacije med vod- stvom kluba in šolo (o tem so iz NŠ opozarjali že vlagatelje iz Nigerije, op. a.). Ne morejo razumeti situa- cije, da delajo dobro, da imajo na treningih precejšnje število otrok, da starši plačujejo vadnino, pa ne ostane nič za njih,« je dogajanje ok- rog nogometne šole pojasnil Ilešič. »Od predsednika ne zahtevamo nič drugega kot transparentnost« Kakšne zahteve postavlja upravni odbor pred predsednika? »Celoten upravni odbor in sam v vlogi izvršnega direktorja od pred- sednika ne zahtevamo nič druge- ga, kot transparentnost. Dokler nismo prepričani, da je izpolnil to, kar je bilo dogovorjeno in napisa- no v pogodbi, ne moremo stati za njim. Pri pregledu poslovanja mi ni bilo všeč npr. tudi to, da je bilo pri pokrivanju starih dolgov veliko barantanja z upniki – to ni bilo za- pisani v nobeni pogodbi. Še do da- nes nimamo poročil o tem, koliko denarja je bilo sploh porabljenega za ta namen. Po naših podatkih bi moralo biti po pogodbi več kot dovolj denarja za to, da se nam ne bi dogajale izvršbe in da bi vsa sredstva, ki so bila namenjena šoli, morala do njih priti. Tukaj se sedaj odpira novo pog- lavje: z investitorjem imamo podpi- sano petletno pogodbo, po kateri bo vsako leto v klub vložil določe- no vsoto sredstev, sprašujemo pa se, ali bomo lahko ob podobnem načinu delovanja še naprej tako sodelovali in ali bo pogodbo sploh izpolnjeval. Naj bo takoj jasno, da nikogar ne podimo iz kluba, želimo si le igre z odkritimi kartami in bolj- še komunikacije. Nogomet je pre- več dinamičen šport, da bi lahko v njem delali zgolj po občutku,« je situacijo opisal Ilešič Investitor in predsednik? Zanimivo razmišljanje je Ilešič predstavil tudi o dvojni vlogi: »Na- slednja tema, ki bi jo izpostavil je ta, da je pri nas investitor istočasno tudi predsednik. To nima nobene- ga smisla; mi se moramo postaviti na stališče, da je vodstvo kluba stalno, z investitorji pa sodeluje na podlagi sponzorskih pogodb, ki s sabo seveda prinašajo dolo- čene obojestranske obveze. To želimo primarno rešiti, ker se širijo govorice, da investitor, ki je sedaj istočasno predsednik, ne želi da- jati sredstev, ker ga bojda želimo namenoma izriniti. To absolutno zavračamo in še enkrat ponavljam, da ne želimo nikogar izriniti! Želi- mo le postaviti vse fi gure na svoje mesto; imamo zapisane pravilnike, ki se jih je samo potrebno držati. Kdor se tega ne drži, je naslednja stopnja obravnava na disciplinski komisiji, višji organ je še disciplin- ska komisija NZS, potem pa se ni- mamo več kaj pogovarjati.« Bo naslednja skupščina redna ali izredna? Upravni odbor ima na mizi zahtevek za skupščino. »Imamo zahtevek za izredno skupščino, ki ga je poslala ena petina članov, ki lahko glasujejo na skupščini. Ta zahtevek ima jasne in manj jasne zahteve. Na eni strani vsebuje ele- mente redne skupščine, ki jo klub tako ali tako mora sklicati, glavni del tega je fi nančno poročilo, ki ga predstavi predsednik. Skrbi me, kako bo predsednik, ki ne daje no- benih poročil, predstavil delovanje celotnega kluba. Želja pobudnika te skupščine, za katerega uradno ne vemo, kdo je, pa je tudi komple- tna menjava vodstva, celotnega upravnega in nadzornega odbo- ra. Po statutu mora UO v roku 30 dni od prejema pobude sklicati skupščino, pred tem pa mora tudi preveriti njeno verodostojnost in utemeljenost razlogov za sklic. To so stvari, ki jih bo sedaj UO prever- jal. Lahko se zgodi, da bo že prej v decembru na sporedu redna skup- ščina. Med vrsticami lahko izluščimo, da želi predsednik preko izre- dne skupščine v celoti zamenjal vodstvo s 'svojimi ljudmi'. Kaj bi s tem dosegel in kakšni so nje- Nogomet  Aldo Ino Ilešič, član UO in izvršni direktor NK Drava »Nikogar ne podimo iz kluba, želimo si le igre z odkritimi kartami« Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so najboljšo tekmo leta odigrali v pokalnem tekmovanju z Muro, ko so izločili lanske zmagovalce in se uvrstili med osem najboljših moštev v tem tekmovanju. govi nameni za naprej, pa ne vemo. Ugotavljamo le, da je z njim zelo težko komunicirati. Če pa bo prišlo do redne skupščine, pa si bomo tudi mi prizadevali za menjavo, nikakor pa ne za odslo- vitev investitorja. Logično mesto zanj bi bilo v upravnem odboru, preko katerega lahko nadzoruje vse, kar se v klubu dogaja, tudi porabo denarja in vse ostalo, tudi daje pobude za morebitne preiskave …. Predsednika večino časa ni v Slo- veniji, a to nas ne skrbi. Odkar se je UO uskladil, kako bomo delovali, je to najmanjši problem. Imamo maile, video klice, telefone – šuma v komunikaciji ne sme biti. Večja težava se mi zdi, da se predsednik ne zaveda, kaj pomeni biti predse- dnik celotnega nogometnega klu- ba. Tukaj se še enkrat vračamo na temo, da je mesto za investitorje v upravnem odboru, ne pa na mestu predsednika kluba,« trenutno situ- acijo opiše Ilešič. Kako poteka komunikacija s člansko ekipo? »Bil sem v kontaktu tudi s prvo ekipo, saj sem dobival informacije, da igralci niso dobili vseh izplačil. Kot bivši poklicni športnik sem na to resnično alergičen. Dejstvo je, da so fantje v tem času kljub vsemu temu odlično funkcionirali, pika na i je bila pokalna zmaga z Muro. Upravni odbor od igralcev ne zahteva ničesar, kar bi povzročalo napetosti. Da predsednik ne želi dati denarja, ker ga menda želimo izriniti, se mi ne zdi pravi prijem,« je povedal Ilešič. Kaj pomeni npr. barantanje glede starih dolgov za ugled klu- ba? »Zadnji investitor in njegova ekipa so le pika na i glede tega. Tudi sam sem bil nekoč član NK Drava, morda leto ali malo manj – vzporedno sem treniral tudi košarko. Meni je nogomet vedno nekaj pomenil, čeprav ga potem nisem igral, povzročal pa mi je emocije, ki sem jih nosil s seboj. Rad si tudi ogledam kakšno tek- mo, nazadnje sem v živo sprem- ljal milanski derbi med Interjem in Milanom. To so stvari, ki ti os- tanejo globoko v spominu. Vedno sem rad počel stvari, v katerih so emocije, zato sem po koncu ak- tivne kariere tudi ostal v športu. Zavedam se, koliko pomeni pod- pora lokalnega okolja, podporo ljudi, brez da bi imel z njimi vsako- dnevne kontakte. To je energija, ki se nabira okoli klubov, v našem klubu pa je po moji oceni že lep čas ni. To je močno povezano z govo- ricami, ki jih seveda ne moremo ustaviti, obenem pa ni bilo tudi jas- ne komunikacije iz kluba z javno- stjo navzven. Npr. o tem, kaj klub sploh dela, kakšna je njegova vizi- ja, kaj bo klub delal v naslednjem obdobju … Manj ko daješ informa- cije navzven, več je nejasnosti in govoric. V takšnem vzdušju je vsak uspeh hitro pozabljen, iz vsakega neuspeha pa se naredi senzacija. Na tak način se izgubi zaupanje lju- di, tega pa si ne moreš kupiti, to si lahko samo pridelaš s trdim in poš- tenim delom ter konkretnimi re- zultati. Dokler ljudje tega ne bodo začutili, ta klub ne more biti to, kar je včasih bil,« pove Ilešič. Kakšna naj bi bila vizija kluba? Za konec se seveda moremo do- takniti vizije kluba, v katero smer bi moral zapluti? »V mojih očeh je zara- di vsega naštetega edina prava vizi- ja kluba usmeritev v lokalno okolje, od osebja, preko trenerjev do vod- stva kluba, investitorjev in igralcev. Jasno je, da je dobrodošla in potreb- na podpora iz tujine, a to so koraki, ki so po mojem potrebni za prehod iz druge v prvo ligo in bodo morda aktualni v naslednjih letih. Korak v pravo smer bi bila tudi vrnitev nekdanjih mlajših igralcev Drave v matični klub. Pa ne na silo in za vsako ceno; enostavno bomo morali začeti delati nekaj, česar druge ne delajo, da bomo ustvarili vzdušje in energijo, zaradi česar bi se potem vračali. Po pogovorih s praktično z vsemi v klubu sem optimist, ladja je vsaj približno že usmerjena v pravo smer. Od tod naprej pa nas v boljše čase vodi samo delo in še enkrat delo. Nikomur ne bomo obljubljali nekaj v oblakih, vsakemu je treba jasno povedati, kaj lahko in česa ne moremo, potem pa obljubljeno tudi izpolniti, do centa natančno. Večina upravnega odbora – ra- zen predsednika - zavzema takšna stališča, tudi on pa bo moral razu- meti, da želimo imeti vpogled v to, kar se dogaja v prvi ekipi. V prvi vrsti zaradi tega, da na klub ne bi priha- jale dodatne izvršbe zaradi more- bitnih napačnih odločitev. Želimo tudi izvedeti njegovo strategijo gle- de prve ekipe, da nam enostavno pojasni, zakaj je razmerje med do- mačimi in tujimi igralci takšno, kot je. Če daje denar, ima vso pravico za svoje odločitve, lahko bi tudi ra- zumeli, da v tem trenutku na Ptuju ni dovolj kakovostnih igralcev in da tisti iz mladinskih vrst za igranje v 2. ligi še niso pripravljeni, a ne glede na vse morajo igralci dobiti tisto, kar jim je bilo obljubljeno. Neplača- ne obveznosti vedno pridejo nazaj na klub, temu se ni moč izogniti. Za svoja dejanja je treba odgovarjati, za vsako odločitev je treba prevze- ti odgovornost. Primer Vugdalić je nazoren primer tega; če ga je pred- sednik odpustil brez posvetovanj s komerkoli, mora nositi fi nančne posledice tega dejanja. Glede strokovnih vprašanj bi omenil tudi to, da klub nima stro- kovnega sveta. To pomeni, da ni- mamo ključnih ljudi znotraj kluba, ki bodo dajali smernice razvoja naših nogometašev. To se mi zdi nenavadno, v atletskem klubu ga seveda imamo,« je zaključil Ilešič. Glede na vse zapisano nas ned- vomno še pred zaključkom leta čaka zanimivo dogajanje okrog ptujskega kluba z dolgo in bogato tradicijo. Jože Mohorič Aldo Ino Ilešič: »Vedno sem rad počel stvari, v katerih so emocije, zato sem po koncu aktivne kariere tudi ostal v športu. Zavedam se, koliko pomeni podpora lokalnega okolja, podporo ljudi, brez da bi imel z njimi vsakodnevne kontakte. To je energija, ki se nabira okoli klubov, v našem klubu pa je po moji oceni že lep čas ni.« Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 12 Cirkulane so majhna vasica v osrčju Haloz. V kraju in občini je ena živilska prodajalna, kamor re- dno po nakupih zahajajo večinoma domačini, še zlasti starejši. Vaška prodajalna je običajno prostor, kjer se ljudje srečujejo, kakšno re- čejo in opravijo nakup. Trgovina ni prostor, kjer bi se pogosto dogajali kakšni incidenti. A ta teden je Mercatorjeva pro- dajalka zaradi nedostojnega vede- nja starejše ženice na pomoč pokli- cala policiste. Spor med prodajalko in ženico je nastal zaradi denarja. Slednja je prodajalko obtožila, da ji je vrnila premalo denarja. Prodajal- ka je vztrajala, da je delo opravila korektno in je denarja vrnila toliko, kot je morala. Ker se ženska ni umi- rila, so na pomoč poklicali policiste. »V torek ob 13.05 smo na interven- tno telefonsko številko 113 prejeli nujen interventni klic in zaprosilo za intervencijo v prodajalni v Cir- kulanah, saj je starejša ženska vpi- la na prodajalko, jo žalila in se do nje nedostojno vedla,« je povedal predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Maribor Miran Šadl. Zaradi incidenta sta policista kršiteljici (starejši ženski) izdala plačilni nalog. Ocenila sta, da je kršila 1. odstavek 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru. Glo- ba, ki jo sme policist izreči za na- vedeni prekršek, znaša 250 evrov. »Policista sta plačilni nalog izdala, ker je ženska z nedostojnim vede- njem pri prodajalki povzročila ob- čutek ponižanosti in prizadetosti,« so pojasnili na policiji. Starka obračunala še s policistoma Besednemu obračunavanju pri Mercatorjevi prodajalni kar ni bilo konca. »Gospa se s plačilnim na- logom ni strinjala, zato je vpila na policista in ju žalila. Pomirila se je šele po ukazu, naj s kršitvijo prene- ha, sicer jo bosta morala policista pridržati. To nedostojno vedenje in žaljenje uradnih oseb sta ji policista spregledala in sta jo za ta prekršek zgolj opozorila,« so še poudarili na mariborski policijski upravi. »Verbalnih obračunov relativno malo« V Mercatorju so povedali, da je gospa v trgovini v Cirkulanah trdi- la, da ji je bilo vrnjenega premalo denarja. »Pri zaključku blagajne ni bilo ugotovljene nobene napake pri obračunu. Gospa je potem sku- paj s policijo zapustila trgovino,« so navedli in dodali, da nesporaz- umi med kupci in prodajalci v nji- hovih prodajalnah niso pogosti. »Glede na število Mercatorjevih trgovin po vsej Slovenji in na šte- vilo kupcev, ki jih dnevno obišče- jo, je nesporazumov ali verbalnih obračunov malo. Naše trgovine obiskujejo večinoma stalni kupci, zaposleni jih več ali manj poznajo in se dobro razumejo. Lahko pa rečemo, da je bilo zdaj, v času epi- demije, nekaj več primerov nestrp- nosti do zaposlenih. Naši zaposleni so dobro usposobljeni, stalno po- tekajo tudi interna izobraževanja, da zaposlene čim bolje opremimo tako z veščinami za izvedbo stori- tev v zadovoljstvo kupcev kot za reševanje nesporazumov.« petek  20. novembra 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Danes bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna do moč- na burja. Drugod bo pretežno oblačno, dopoldne bo občasno še rahlo deževalo. Popoldne se bo od severozahoda pričelo ja- sniti. Pihal bo severovzhodni ve- ter. Najvišje dnevne temperature bodo od 5 do 9, na Primorskem do 14 °C. Cirkulane  O incidentu v trgovinici sredi vasi Ženica na prodajalko vpila in jo žalila V torek popoldan se je v Mercatorjevi trgovini v Cirkulanah in pred njo dogajala prava mala drama. Starejša ženica je najprej prišla navzkriž s prodajalko, nato še z varuhi reda. Zaradi kršenja javnega reda in miru si je prislužila plačilni nalog. Jamnik je pojasnil, kako je po ropu potekala izmenjava fotogra- fi j s policisti, ki so bili na terenu. Uslužbenca v nadzornem centru sta iz posnetkov videonadzornega sistema takoj izdelala fotografi je ter posnetke storilca in jih poslala policistom. Celotne posnetke ropa so kasneje predali kriminalistom. Jamnik je iz posnetka videonad- zorne kamere ugotovil, da je sto- rilec točno vedel, po kaj je prišel. »V osmih sekundah je bil vstop in izstop, storilec je točno vedel, kaj hoče, po kaj je prišel.« Na vpra- šanje obtoženega Jerebica, ali je Pošta Slovenije Policiji predala vse posnetke, je odgovoril pritrdilno. Podobnost med storilcem in Jerebicem 60- do 70-odstotna Izvedenec Batagelj je ocenil, da je verjetnost, da je na posnetkih varnostne kamere Jerebic, od 60- do 70-odstotna. Pri prepoznavi storilca oziroma primerjanju osebe na posnetkih z Jerebicem mu je delo oteževala slaba vidljivost na posnetkih. Ocenil je višino osebe na posnetkih, to je od 178 do 181 cm, opazil je tudi posebnost (za- debelina) na desnem uhlju, ki ni bil zakrit. Uhelj, dolžina las, zalizci ter konstitucija telesa osebe na posnetkih bi po besedah Batagelja lahko ustrezali fi zičnemu izgledu Jerebica. Tudi oblačila, ki jih je nosil storilec na posnetku, ter tista, ki so jih v Zavrhu našli policisti, naj bi bila enaka. Izvedenec je poudaril, da je bila primerjava storilca na posnet- ku z obdolženim dokaj zahtevna naloga. Tudi zato, ker je bil storilec zamaskiran. Ugotovitev, ki jo je za- pisal v mnenje, se glasi, da podob- nost med storilcem na posnetku in Jerebicem obstaja. Obramba obdolženega Jerebica je sodišču predlagala še izvedbo rekonstrukcije dogodka. Tričlanski sodni senat, na čelu katerega je sodnica Marjana Kosi, je predlog zavrnil, saj da na lokaciji več ni ista situacija, kot je bila v času ropa pred slabim letom dni. Nadalje- vanje sojenja je sodnica Kosijeva napovedala za prihodnji teden, 27. novembra. Trnovska vas  Rop pošte v osmih sekundah »Točno je vedel, po kaj je prišel« Sojenje 33-letnemu Prekmurcu Damjanu Jerebicu, ki ga obtožnica bremeni storitve kaznivega dejanja ropa pošte v Trnovski vasi, se bliža sklepni fazi. Na glavni obravnavi v tem tednu sta pred sodišče stopili priči Lovro Jamnik, ki je bil v času ropa zaposlen v nadzornem centru Pošte Slovenije, in izvedenec za področje prepoznave oseb Borut Batagelj. Foto: ČG Zaradi vpitja in zmerjanja prodajalke je bilo v torek v Mercatorjevi prodajalni v Cirkulanah potrebno posredo- vanje policije. Foto: MZ Odločitev sodišča, ali je za rop pošte v Trnovski vasi decembra lani odgovoren Damjan Jerebic, bo verjetno znana že kmalu. Za kaznivo dejanje ropa je zagrožena kazen od enega do deset let zapora. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020 COLOR CMYK stran 13 Dolgoletna prisotnost v ptu- jskem šolskem okolišu, vključeva- nje v številne projekte (od Ptujske pravljice, revije pevskih zborov, otroškega parlamenta …) pome- ni, da okolje OŠ dr. Ljudevita Pivka dobro pozna. Na svoji dolgoletni poti je šola kot ustanova menjala več lokacij, pred štirimi leti pa se je ustalila na Ulici 25. maja ob dija- škem domu. »V novi stavbi imamo resnično izjemne pogoje za delo, tukaj smo resnično zadihali in ži- vimo kot velika družina,« je dejala ravnateljica. Trenutno na poti us- vajanja znanja in vrednot sprem- ljajo nekaj več kot 115 učencev, in sicer v programu z nižjim izobraz- benim standardom, posebnem programu vzgoje in izobraževanja ter v vzgojni skupini. Sicer pa so v zadnjem desetletju na osnovni šoli poleg novih prostorov posebej po- nosni na projekt svetovalnih stro- kovnih centrov. »Oblikovali smo skupino strokovnjakov, ki svetuje- jo staršem in tudi drugim pedago- škim delavcem, pridobili smo knji- žnico didaktičnega materiala. Ves čas gradimo tudi na krepitvi vezi med šolo, učenci in starši. Slednji imajo resnično pomembno vlogo in so tudi ves čas aktivno vključe- ni v naše dejavnosti. Prav tako kot ostale osnovne šole tudi pri nas odkrivamo močna področja svo- jih učencev, naša prednost pa je, da smo manjša šola in se resnično dobro poznamo.« Kljub dolgoletnim izkušnjam, novim prostorom in najnovejši op- remi pa jim izzivov ali novih ciljev ne zmanjka. V okviru 70-letnice šole in v sodelovanju z našo druž- bo Radio-Tednik Ptuj pripravljajo projekt Vključi srce. »Upam, da nam ga bo v danih razmerah uspe- lo izpeljati. Gre pa za projekt, ki te- melji na kolesarjenju in povezova- nju. Načrtujemo, da bomo pedale pognali na Ptuju in stopili s kolesa v Piranu, ves ta čas projekta pa zbi- rali denar za šolske potrebščine,« je še zaupala Marinova. petek  20. novembra 2020 Družba in kultura 13 Ste že brali / Tadej Golob: Jezero Ljubitelji knjig ste Tadeja Goloba poznali že nekaj let prej, kot si ga je prisvojila televizija, ko je na ek- rane prenesla njegov roman Jezero. Nadaljevanke nisem gledal (po mojem prepričanju še noben fi lm ni naredil literarnemu delu česa dobrega, mogoče je edino vzpodbudil koga k branju, kar pa je tudi nekaj vredno), sem pa slišal pohvale o romanu. Celo s skandinavskimi mojstri kriminalk so primerjali Goloba. No, in tako je knjiga prišla na mojo nočno omarico. Tadeja Goloba poznam že od njegovih Svinjskih nogic naprej, romana, za katerega je leta 2010 prejel kresnika. Potem se je ukvarjal z biografi jami (Peter Vilfan, Goran Dragič, Zoran Predin, Alenka Bratušek, Peter Čeferin, Milena Zupančič ...), pa s pisanjem za mlade (Zlati zob, Kam je izginila Brina), v zadnjem obdobju pa se je lotil še kriminalk. Njegovega kriminalista Tarasa Birso smo najprej spoznali v romanu Jezero, ki je izšel leta 2016 pri založbi Goga, nato pa ga spremljali na pohodu v Leninov park (2018) in Dolino rož (2019). In upam, da ga bomo še kam (če človek sodi po tem, da je kriminala pri nas veliko in da je T. Golob zelo delaven, bi lahko T. Birsa zapolnil zbirko Sto romanov). Tisti, ki ste gledali televizijsko nadaljevanko, boste ob branju sicer prikrajšani za ugibanje, kdo neki je morilec, kdo je kriminalistom tako zelo zagrenil življenje in jim ‚podtaknil‘ žensko truplo brez glave. Boste pa uživali v pisateljevih slikovitih opisih Bohinjskega jezera in njegove okolice (tista snežna nevihta na začetku romana je že tako opisana, da se tudi poleti bralec pokrije z odejo), pa v številnih humorističnih vložkih, v napetem dogajanju ob iskanju morilca, preden morda znova udari, pa seveda ob malce seksa, ki si ga privošči T. Birsa s pripravnico, ki bi mu lahko bila hčerka. (Mimogrede: le kako je brez posteljnih vložkov znala pisati Agatha Christie, pa vendar doseči svetovno slavo?) No, pa predstavimo zaplet (razpleta pa za tiste ‚nevedne‘ ne bomo): na silvestra družba zdravnikov in zdravnic s svojimi partnerji – med njimi je tudi T. Birsa, saj je njegova žena zdravnica – v počitniški hiši enega od zdravnikov na Bohinjskem pričenja novoletno praznovanje. Birsa se z ženo kljub pravemu snežnemu metežu odpravi domov, da bi praznoval s hčerkama, ki sta prišli čez praznike domov z Dunaja, kjer študirata, a na poti domov opazi sredi zasnežene ceste policijski avtomobil, v njem pa sedi neko dekle in mu pojasni, da sta policista šla na obalo jezera, ker je ona tam našla truplo. Birsa gre pogledat – in res v vodi leži truplo mlajše ženske. Obglavljeno. Vas je že zamikalo, da bi izvedeli več? Naj vam namignem, da se v nadaljevanju pojavijo še tri trupla: ustreljen moški v jezeru, drugi moški, ustreljen v počitniški hišici v neki alpski dolinici, tretji pa umre za možgansko kapjo v bolnišnici (bi lahko bila njegova smrt posledica namerno zamenjanih zdravil?). Gre za umore iz koristoljubja, iz ljubosumja, iz maščevanja? So vsi delo enega morilca? In kako je z umori povezan mamilarski preprodajalec, ki je sicer trenutno v zaporu? Za pokušnjo malce pisateljevega humorja (seveda je to bolj črni humor, konec koncev so osrednja tema romana umori, kar ponavadi ni smešno). »Pride Francelj v kurbenhaus, pa naroči črnko. Gresta v sobo in on ji reče, naj se sleče in postavi na vse štiri. Ona to napravi, on jo malo pogleda in reče hvala, pa da se lahko obleče. V čem je štos, vpraša črnka, a ne bo fukal. Ne ne, reče Francelj, doma delamo kopalnico, pa me je zanimalo, kako bi prišle roza fuge na rjave ploščice.« (Str. 104.) Uživajte v branju! Mnogokrat je bila Osnovna šola Olge Meglič med prvimi šolami, ki so uvajale spremembe v šolstvu, nemalokrat pa je bila razglašena tudi za zelo eksperimentalno šolo. Tako je bila ptujska šola, ki je svoj prostor leta 1979 pridobila v osrčju mesta, med prvimi šolami, ki so v šolsko okolje uvedle zimsko in letno šolo v naravi, plavalni tečaj, tabore v času počitnic, skupinske ter individualne oblike dela, tim- ski pouk, opisno ocenjevanje, v šolskem letu 2018/2019 je OŠ Olge Meglič postala ena od 19 sloven- skih šol, ki so se v celoti vključile v triletni poskus uvajanja tujega jezika v obveznem programu in preizkušanja koncepta razširjene- ga programa … Ob uvedenih novostih in uteče- nem delu pa šolsko življenje v šoli z mladostniškim duhom in staro (a obnovljeno) zunanjo podobo bogati tudi pester nabor vsebin, ki nadgrajujejo učni načrt. Tako so lani, ko je Ptuj praznoval 1950. obletnico prve pisne omembe, pripravili muzikal Poetovio, v kate- rem je sodelovalo kar 80 učencev, prav tako ni pustne povorke na Ptuju, ko olgičarji ne bi sodelovali, ob tem so aktivni še na področju podjetništva, pa seveda v projektu Varno na kolesu … Vsi ti projekti, dogodki pomembno zaznamujejo šolska leta, lanskega in letošnjega pa je seveda sooblikovala še epi- demija, ki je pokazala pristnost in moč prijateljskih vezi, ki se stkejo znotraj učilnic. Sicer pa mozaik zgodbe OŠ Olge Meglič sestavljajo prav vsi učenci, učitelji, bivši učenci, upokojeni uči- telji. »Vsem, ki ste z nami delili te trenutke, pisali spomine, iskrena hvala. Predvsem pa hvala tebi, dra- ga Olgica. Hvala ti za priložnosti, znanje, prijateljstvo, ljubezen, ši- rino, rast in razvoj. Vse najboljše!« sporočajo iz OŠ Olge Meglič. Ptuj  Na OŠ Olge Meglič jubilej obeležili z izdajo zbornika »Draga Olgica, vse najboljše!« Na Osnovni šoli Olge Meglič oziroma Olgici, kot ji mnogi radi rečejo, so 40 let delovanja obeležili s predstavitvijo zbornika Olgičinih 40 let. V zborniku je zajetih 40 dogodkov, ki so v zadnjem desetletju oblikovali in zaznamovali življenje ter delo na šoli v osrčju najstarejšega mesta. Foto: OŠ Olge Meglič Slovesnost je bila zaradi trenutnih razmer okrnjena, a kljub temu bogata s kulturnim programom učencev. Ptuj  70 let OŠ dr. Ljudevita Pivka Šola šoli ni enaka »Trudimo se biti le ena izmed petih ptujskih osnovnih šol,« je dejala ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Lidija Marin. A kot je v šolski zbornik zapisal eden izmed staršev: šola šoli ni enaka in dodal, da je OŠ dr. Ljudevita Pivka šola, kjer otroke na pot znanja in vrednot vodijo ljudje z velikim srcem. In to počnejo že 70 let. FOTO: Črtomir Goznik Kljub dolgoletnim izkušnjam, novim prostorom in najnovejši opremi pa jim izzivov ali novih ciljev na zmanjka. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Število učencev in zaposlenih v zadnjem desetletju Šolsko leto 2010/11 2017/18 2018/19 2019/20 Število učencev 318 348 370 381 Število zaposlenih 52 51 57 59 Vir: Zbornik OŠ Olge Meglič V zadnjih treh letih je opaziti trend rasti števila učencev in tudi zapo- slenih. FOTO: Črtomir Goznik Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 14 Naša super hrana, naše super sadje - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - En znak kot potrditev skladnosti s standardi - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - skladnost. Ko naša izbira obrodi dobre sadove - - - - - - - - Najboljše sadje se ponaša z znakom »izbrana kakovost – Slovenija« Znak »izbrana kakovost – Slovenija« petek  20. novembra 2020Poslovna sporočila14 Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 15 www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Najboljše imamo doma Raznolikost slovenskih pokrajin nam daje bogastvo sezonskega, lokalno pridelanega sadja, ki je skrbno obrano, ko je primerno zrelo in v najkrajšem času najde pot do naše mize. Uživajmo lokalno sezonsko sadje! IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA petek  20. novembra 2020 Poslovna sporočila 15 Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  20. novembra 2020Zdravstveni globus16 Včasih je protin, pravijo mu tudi urična diateza, putika ali giht, veljal za bolezen bogatih, ki so si lahko privoščili obilo hrane. Danes pa nadloga, ki jo prepoznamo po hudih bolečinah v sklepih, trka na vrata ljudi vseh slojev in se skupaj z debelostjo sprevrača v pravo epi- demijo. Vse več ljudi namreč uživa mastno in sladko hrano, ki dviguje raven sečne kisline v krvi, ta pa botruje kristalčkom, ki se nabirajo v sklepih. Ti kristalčki vedno pov- zročijo hude bolečine, pordelost, vnetje in otekanje sklepov. Bolnik se zbudi zgodaj zjutraj z oteklim, pordelim in toplim sklepom, ki močno boli, tako da ne prenese niti dotika rjuhe. Sklepna bolečina je najhujša nekaj ur po nastanku sklepnega vnetja. Protin je pogo- stejši pri moških v srednjih letih ali starejših, vendar tudi pri ženskah, Foto: Dreamstime/M24 Pomagajmo si Preveč mastne hrane lahko vodi v boleče vnetje sklepov Številni strokovnjaki in zdravniki opozarjajo, da je putika vse pogostejša bolezen, ker je vse več debelih ljudi, ki se nezdravo prehranjujejo in imajo slabo presnovo. Kaj je namen revmatoloških testov Revmatološki testi nam poma- gajo pri diagnostiki revmatoloških bolezni. Povedati pa je treba, da ti testi niso zanesljivi; diagnoze ne potrdijo ali ovržejo, zato so zdrav- niku zgolj v pomoč na njegovi poti do resnične diagnoze, pri čemer sta anamneza in klinični status še vedno odločilnega pomena. Kdo opravlja revmatološke teste Odvzeme opravljajo v vsakem laboratoriju. Kdo vas na preiskavo napoti Za preiskavo se običajno odloči zdravnik družinske medicine ali klinični specialist internist (revma- tolog). Kako se pripravite na preiskavo Za preiskavo ne potrebujete po- sebnih priprav. Če imate motnje strjevanja krvi (npr. hemofi lijo) ali jemljete zdravila, ki vplivajo na strjevanje krvi (npr. acetilsalicilno kislino ali varfarin), morate o tem vedno obvestiti svojega zdravnika in povedati laborantu, ki bo odvzel kri. Kako poteka preiskava Kri se odvzame iz vene v komo- lčnem pregibu roke. Laboratorijski tehnik bo ovil elastičen trak (pre- vezo) okoli vaše nadlakti in tako ustavil pretok venske krvi. Žile (vene) pod prevezo bodo nabrek- nile, kar bo olajšalo odvzem krvi. Mesto vboda bo nato očistil z al- koholom in vbodel iglo. Nanjo bo namestil epruveto, kamor se bo natekla kri. Mogoče bo treba na- polniti več epruvet. Takrat igle ne bo odstranjeval, ampak bo samo zamenjal epruveto. Prevezo bo odstranil, ko se bo nateklo dovolj Foto: dreamstime/M24 Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Revmatološki test Kako ukrotiti protin Protina ne moremo pozdraviti, lahko pa z ustrezno prehrano in zdravili omejimo njegove boleče napade. Shujšajmo postopno, pod zdravniškim nadzorom. Hitro hujšanje poveča nastajanje sečne kisline, medtem ko denimo počasna izguba petih kilogramov zmanjša ogroženost s putiko za polovico! Vzljubimo sadje, a če bolezen že imamo, se izogibajmo tistemu z veliko sladkorja, hruškam, jabolkom, dateljnom, grozdju in lubenici. Ob praznikih namesto piva pijmo vino, po veselem decembru pa se alkoholu povsem odrecimo, ravno tako sladkanim pijačam. Beljakovine živalskega izvora naglo povečajo koncentracijo sečne kisline v krvi. Uživanje rdečega mesa omejimo na enkrat tedensko in ga nadomestimo s piščancem in fi žolom, ribam pa se odpovejmo le, če že imamo protin. Utišali ga bomo še z zmernim uživanjem prave kave, češenj, ki veljajo za staro zdravilo za protin, pa tudi s posnetim mlekom in jogurtom – vsa ta živila spodbujajo izločanje sečne kisline. Zdravila za zdravljenje okuž- be s koronavirusom še ni, zato ne verjemimo v zadnjem času vse večjemu številu spletnih oglasnih kampanj, ki obljubljajo, da imajo za nas izdelke, ki nas bodo obvarovali pred boleznijo covid-19 ali pa nas, če bomo za njo zboleli, celo pozdravili. Veli- ko pozornosti je v zadnjih tednih vzbudil znani spletni vplivnež, spremlja ga več tisoč ljudi po vsem svetu, Jordan Sather, ki je govoril o čudežnem mineralnem dodatku, imenovanem MMS, ki naj bi »izbrisal« koronavirus. Izjavil je celo, da naj bi pozdravil raka. Ob tem se je nemudoma oglasila ameriška Agencija za hra- no in zdravila (FDA) in opozorila, da uživanje MMS nevarno vpliva na zdravje in da niso seznanjeni z nobeno raziskavo, ki bi doka- zala, da so ti izdelki varni za upo- rabo, kaj šele učinkoviti. Zaužitje MMS lahko po njihovih besedah povzroči slabost, bruhanje, drisko in simptome hude dehidracije, ali celo še kaj hujšega. To je strup Ker so se oglasi za MMS (mi- racle mineral solution ali čudežni mineral oziroma čudežne kaplji- ce) pojavili tudi na slovenskem tržišču, se je nanje nemudoma odzval Nacionalni inštitut za jav- no zdravje (NIJZ). »Slovence sva- rimo, da so se ponovno pojavili oglasi in promocijske aktivnosti za izdelke s klorovim dioksidom (ClO2) oziroma tako imenovani MMS, ki predstavlja raztopino natrijevega klorita, ki se upo- rablja v industriji kot razkužilo, belilo oziroma močno oksidacij- sko sredstvo. Že sama spojina je strupena za ljudi, tako ob stiku s kožo kot ob zaužitju, previdnost pa je potrebna tudi ob mešanju s kislinami, saj se ob tem sprošča strupeni plin (ClO2),« so pojasnili. Oglašajo se njegovi uporabniki Skrbi jih, ker se na družbenih omrežjih in nekaterih forumih že pojavljajo pričevanja posamezni- kov, ki uporabljajo MMS, torej razredčeno raztopino klorovega dioksida, za zdravljenje covida-19, zato NIJZ ljudem uporabo teh proizvodov močno odsvetuje in priporoča, naj »ne nasedajo zavajajočim navedbam glede ozdravljenja covida-19 in številnih drugih bolezni s čudežnim mine- ralom«, so sporočili. Prevelik odmerek vodi v ... Na MMS je moral NIJZ v zadnjih letih že večkrat opozoriti. Glede teh prozvodov se je oglasila tudi Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke ter prip- ravila opozorilo za javnost, saj je prodaja teh izdelkov v Sloveniji nezakonita, nimajo namreč odo- britve za promet v skladu z zako- nom o zdravilih in so tudi potenci- alno nevarni za zdravje. »Oglaše- vanje in prodajanje tega izdelka za peroralno uporabo, v smislu čudežnega zdravila, je zavajajoče in nedovoljeno. Po podatkih, ki so na voljo, uživanje natrijevega klorita lahko povzroči draženje prebavnega trakta (slabost, bru- hanje in drisko), veliki odmerki pa vodijo do methemoglobinemije, pri kateri je sposobnost krvi za prenašanje kisika zmanjšana,« so dejali na Javni agencija RS za zdravila in medicinske pripomoč- ke. Tedenski mikroskop Zavajajoče čudežne obljube glede zdravljenja covida-19 Na internetu so se znova pojavili oglasi in promocijske aktivnosti za izdelke s klorovim dioksidom, ki jih oglašujejo z imeni, kot so MMS, čudežni mineral ali čudežne kapljice, in naj bi bili kos celo covidu-19, a resnica je daleč od tega. Foto: Dreamstime/M24 predvsem po menopavzi, ni izje- ma. Nadlogo vzemimo resno, kajti resne so tudi njene posledice, med drugim okvara ledvic. Hrana je najboljša preventiva Tvorjenje sečne kisline lahko bi- stveno zavremo ali kar preprečimo z izbirčnostjo pri mizi. Nekatere vrste hrane namreč spodbujajo nastajanje sečne kisline, ker vse- bujejo veliko purinov, nevarni so predvsem divjačina, drobovina, sardele, slaniki, skuše, sladice, med pijačami pa alkoholne. K izbruhu protina prispevajo tudi visok hole- sterol, sladkorna bolezen, premalo dejavna ščitnica, levkemija in bo- lezni ledvic ter nekatera zdravila, predvsem tablete za odvajanje vode. Preprečevanje zapletov Ob bolečem napadu protina zdravnik predpiše nesteroidna protivnetna zdravila, seči je mo- goče tudi po kortikosteroidih. Sledijo osnovna navodila; shujšati, prilagoditi prehrano in odreči se alkoholnim pijačam. Le kadar to ne zadostuje, zdravnik predpiše zdravilo, ki upočasni nastajanje sečne kisline in ki ga je treba redno jemati. Protin namreč lahko pusti trajne okvare na sklepih, zaradi nezdravljene bolezni pa nastajajo tudi ledvični kamni. Kakšne so nevarnosti Zapleti jemanja venske krvi so redki in jih je zelo malo. Na mes- tu vboda lahko nastane manjša podplutba, ki jo preprečimo z nekajminutnim pritiskanjem na mesto vboda. Redko lahko pride do otekline vene po končani prei- skavi. Temu pravimo fl ebitis. V tem primeru na mesto vnetja polaga- mo tople obkladke večkrat na dan. Pri redkih lahko pride do prehodne izgube zavesti. Pri ljudeh z motnja- mi strjevanja krvi in pri tistih, ki je- mljejo zdravila z delovanjem na str- jevanje krvi, pa lahko pride do po- daljšane krvavitve, zato moramo o tem vedno obvestiti zdravnika. Kdaj bodo znani izvidi Čas do izvidov je odvisen od vrste revmatološkega faktorja, ki ga želimo določiti, in od kapacitete laboratorija (nekatere revmato- loške faktorje namreč določajo le v izbranih laboratorijih). Običajno pa dobimo izvide v času od enega dneva do enega tedna. Čemu bodo služili izvidi Revmatološke teste uporab- ljamo kot pomoč pri postavljanju diagnoze revmatoloških bolezni. Pozitiven revmatološki test še ne pomeni, da bolezen imamo, prav tako pa negativen test ne pomeni, da bolezni nimamo. Zdravnik se bo namreč za diagnozo revmato- loških bolezni v prvi vrsti odločil na osnovi anamneze in kliničnega pregleda. Literatura: Navodila bolniku; Združenje zdravnikov družinske medicine; Navodila NIJZ. krvi. Nato bo odstranil iglo in vbod- no mesto pokril s sterilno gazo. Pomembno je, da vsaj pet minut močno pritiskate z gazo na mesto vboda, saj boste tako preprečili nastanek podplutb. Laboratorijski tehnik bo epruveto z vašo krvjo vstavil v poseben aparat, ki bo iz- meril prisotnost in količino revma- toloških faktorjev. Kaj so revmatološki testi in za kaj se uporabljajo Revmatološki testi so preiskave venske krvi. Uporabljamo jih kot pomoč pri postavljanju diagnoze revmatičnih bolezni. Koliko časa preiskava traja Odvzem krvi traja do pet minut. Kakšne neprijetnosti lahko pričakujete Kri odvzamemo iz vene v komo- lčnem pregibu roke. Preveza, ki jo bo laboratorijski tehnik ovil okoli vaše nadlakti, bo lahko nekoliko tesna. Ob vbodu boste lahko začu- tili manjšo bolečino. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020 COLOR CMYK stran 17 Prestopno leto sicer ni poskr- belo, da bi bilo vsega v obilju, ven- dar pa so nekateri pridelki preka- šali vse po velikosti in teži. Pridelal je 12 kg težko krmno peso, ki meri dobrih 60 cm, tudi krmilna kolera- ba je tehtala krog dva kilograma. Ne spomni se, da bi bili kdaj pri- delki tako obilni, je dejal Zdenki Golub iz TD Podlehnik. Albin na svoji kmetiji pozna prav vsak košček zemljice, saj v Zaklu živi in dela že celo življenje. Sestra Trezika je takoj po osnovni šoli za- pustila dom in si poiskala delo ter si ustvarila družino, polbrat Slav- ko pa je odšel živet k očetu. In Al- bin? Tudi on se je zaposlil, najprej je delal v Kidričevem, kamor se je vozil na delo s kolesom, nato še v Avstriji, a ker je oče zbolel, se je vrnil domov, da je pomagal pri delu. Ob delu na kmetiji je denar služil sprva še v Komunali – vr- tnarstvo, nato pa dve desetletji v Perutnini. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, vse je rad opravil, zato so ga imeli povsod radi, pravi. In delo mu je ljubo tudi sedaj. Na kmetiji večino dela opravi ročno, v veliko veselje mu je tudi vinograd. »V njem pridela odlično vino, ki ga marsikomu ponudi. Prijatelji so deležni še domačih jajčk, piščan- cev in dobrih izdelkov iz svinjine,« je dejala Golubova. Ob tem pa ne zanemarja niti zunanjega videza kmetije, saj se na oknih, vrtu in ok- rog hiše bohoti Albinovo cvetje, ki ga ima tako zelo rad. »Poskrbi, da so cerkve v Podlehniku vedno okrašene z domačim cvetjem, ki ga z veseljem podari. Loti se tudi vseh gospodinjskih opravil in od- lično tudi kuha,« je še povedala Zdenka Golub. petek  20. novembra 2020 Za kratek čas 17 Podlehnik  Albin Ciglar iz Zakla Letina krmne pese, kot je ne pomni Albin Ciglar iz zaselka Zakl na svoji manjši kmetiji redi in pridela prav vse, kar potrebuje. Redi živino, svinje, kokoši, družbo mu delajo tudi domače živali, na vzorno urejenem vrtu pa pridela najrazličnejšo zelenjavo. Foto: Zdenka Golub Podlehničan Albin Ciglar in njegov najzvestejši prijatelj kuža Piki VSAK TOREK AGAME - družina kuščarjev toplih dežel Starega sveta, AŠOKA - staroindijski vladar, zagovornik etičnih načel in religiozne strpnosti, LIOTARD, Je- an-Etienne - švicarski rokokojski portretist v tehniki pastela, LUDENDORFF, Erich - nemški general v 1. svetovni vojni, pozneje pa Hitlerjev kritik Teden brez večjih sprememb. Veliko boste poslovno potovali, živahno boste navezovali stike in urejali vse podrobnosti glede pisanja in beleženja. Največ dela boste imeli v sredo in četrtek, v ponedeljek boste počivali. Več pozornosti na ljubezenskem področju. Lep teden je pred vami. To je pravi čas, da naredite enoletni poslovni plan, kje se boste najbolj potrudili, kaj si še želite doseči. Zelo prijetno in ugodno se boste imeli v ponedeljek in torek. Vikend pa boste preživeli s svojimi najdražjimi. V vaše življenje se bodo vračali ljudje iz preteklosti. Priložnost za vas, da nadomestite zamujeno, lahko obnovite prijateljstvo ali celo ljubezensko partnerstvo. Najbolj boste uživali v petek, torek in sredo. Ponedeljek bo naporen. Vaša vnema bo popustila in všeč vam bo, če vas bodo ljudje pustili pri miru, da se boste lahko posvetili sebi in hobijem, pri katerih uživate, branju knjig ali zanimivih člankov. Najlepše bo in najbolj boste uživali v soboto in sredo. V službi bo majhna zmeda. Tiho, a vztrajno boste rinili naprej. Glede poslovnih zadev boste imeli veliko energije, zato boste mnogo dosegli. V četrtek boste najbolj zagreti in uspešni, dobro boste sodelovali tudi s prijatelji obeh spolov. V soboto boste uživali srečo v domačem ognjišču. Ti dnevi bodo za vas nekoliko tesnobni, saj se v veselem decembru ne boste mogli sprostiti, kot bi si želeli, a počakajte še malo, kmalu bo bolje. V četrtek boste blesteli na poslu, saj se vam bo posrečil dober posel. V nedeljo pa boste uživali v družbi najdražjih. Vaša družabna narava bo v teh dneh malo trpela, saj boste imeli občutek, da se ljudje brez razloga umikajo ali pa vam ne zaupajo. Bodite brez skrbi, z vami ni nič narobe. Zelo dobro razpoloženi boste v prijetni družbi, in sicer v ponedeljek in torek. Napet teden je pred vami. V službi bo zelo veliko dela in precej stresno, na čustvenem področju pa vas bo nekdo »napadal«. V ljubezni bo vsekakor zelo strastno, toda vprašanje je, če bo šlo vse gladko. Najlepše se boste imeli v torek, ko boste romantični. Dokaj srečen teden. Na poslovnem področju boste koristno uporabili izkušnje iz preteklosti, zelo boste ustvarjalni in uspešni. Manj uspeha boste imeli na ljubezenskem področju. V domačem okolju bodo napetosti. Teden brez posebnosti. Na delovnem mestu se bodo razmere izboljšale šele v sredo, v soboto boste odvisni od dobre volje drugih. S partnerjem bosta imela majhen spor, ki se bo zavlekel do sredine tedna, ko se bodo strasti pomirile in bo tudi več miru in tihe sreče. Odličen teden je pred vami. Vztrajno se boste spodbujali za dosego ciljev. Imeli boste veliko energije in tudi veliko dosegli. Na osebnem področju pa boste zelo privlačni, kar lahko izkoristite za osvajanje nasprotnega spola. Največ uspeha boste imeli v četrtek. Nemiren teden, predvsem glede posla. Zaradi neurejenih razmer bo prihajalo do zmede, zamud, negotovosti. Nikar brezciljno ne begajte sem ter tja, ampak se ustavite in počakajte na boljše čase. V torek se boste imeli prijetno z ljubljeno osebo. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 26. novembra Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 18 petek  20. novembra 2020Ljudje in dogodki18 „Razvoj Ptuja moramo gledati v kontekstu zgodovinskega razvoja. Ptuj je edino mesto na Sloven- skem, ki je naslednik antičnega velemesta in ima med vsemi slo- venskimi mesti največji areal zgo- dovinskega mestnega središča. Ptuju manjka intenzivni razvoj iz časa industrijske revolucije. Južna železnica je bila načrtovana po Pesniški dolini skozi Ptuj. Vinski tr- govci, ki so vedeli, da bi to pome- nilo izgubo cenene delovne sile za obdelavo vinogradov, so izvedbo južne železnice skozi Ptuj prepre- čili. Danes imamo štiri dele mesta, ki so slabo funkcionalno in vsebin- sko povezani: desni breg Drave, staro mestno jedro, trgovsko-pro- izvodno cono (delovna mesta) in dele mesta, ki so bili zgrajeni po drugi svetovni vojni. Čas je, da začnemo razmišljati o mestu, ki bo zgrajeno po meri človeka, uskla- jenem z možnostmi, ki jih dajeta razvoj tehnologije in transporta.“ V preteklosti smo sprejeli več dokumentov za oživitev starega mestnega jedra, tudi Adhoc, ki ste ga aktivno soustvarjali. Kaj se je zgodilo z njim? „Adhoc je mednarodni projekt. Izdelan je bil strateški načrt re- vitalizacije ptujskega mestnega jedra, ki ga je mestni svet sprejel januarja leta 2015. Temu bi moral slediti izvedbeni načrt revitalizaci- je ptujskega mestnega jedra, ki ga še ni. Skozi projektne aktivnosti želimo spodbuditi proces investi- cij v ptujskem starem mestnem jedru in vanj poleg domačih akter- jev pritegniti tudi partnerje iz tu- jine. Vitalnost mestnega središča in njegovo ohranjanje je mogoče zagotoviti samo tako, da ga vital- nega naredi in ohranja dejavnost njegovih uporabnikov. Današnja struktura uporabnikov ptujskega mestnega središča tega ne zmo- re.” Posegi na podlagi ozko podjetniških interesov Vsaka nova mestna oblast mes- to postavlja v nove projekte. Zakaj tolikšno eksperimentiranje? „Smiselni posegi v prostor mo- rajo bi zasnovani tako, da bodo ak- tualni vsaj 30 let. V zadnjem času so posegi v prostor izvajani skla- dno s parcialnimi, predvsem ozko podjetniškimi interesi. Primer dobre prakse: v prvem urbanistič- nem načrtu mesta Ptuj je bila za- snovana Osojnikova ulica in Nata- šin nadvoz. Koridor je bil varovan tako, da je po 25 letih bila možna izgradnja zasnovanih prometnic. Primer slabe prakse: V drugem urbanističnem načrtu je bila pred- videna izgradnja podvoza v po- daljšku Gregorčičevega drevoreda z navezavo na današnjo Puhovo cesto skozi poslovno cono. Danes na prometnem omrežju poslovne cone stojijo hale.“ Kako bi vi urejali staro mestno jedro? „Ali mesto danes umira? Ni pre- tirano, če na postavljeno vprašanje odgovorimo pozitivno. Vendar pa je odgovor treba pojasniti : »umi- ra« sekundarno mesto, zgrajeno po merilih industrije, rojeva pa se novo, terciarno mesto, zgrajeno po meri in potrebah človeka! Vse dosedanje akcije, usmerjene v pre- novo starega mestnega jedra, so bile naslonjene na dobra strokov- na znanja in predvsem v prenovo Ptuj  Z arhitektom in urbanistom Marjanom Berličem Čas je za mesto, ki bo zgrajeno p Razstava na ploščadi nad ptujsko tržnico marsikaterega obiskovalca spodbudi k razmišljanju in sedanjost, kako se razvija mestno jedro, kako obrobje, smo pogledali skozi oči arhitekta in njegovo podobo ter razvojem. „Pot do uspeha je bila res- nično dolga, zahtevala je veli- ko energije, pogovorov in na koncu tudi kanček sreče, da so bistvo in pomen tapiserij spoznali pravi ljudje na pravih mestih. Ko se je zadeva razp- letla dovolj daleč, je piko na „i“ dodalo Ministrstvo za kul- turo, ki je odobrilo sredstva za odkup v višini 40.000 evrov. V teh dneh je bila pod- pisana prodajna pogodba in po dolgih 20 letih te negoto- vosti je PMPO postal lastnik teh izjemno pomembnih tapi- serij, za katere je Ministrstvo za kulturo leta 2018 izdalo odločbo, s katero je tapise- rije razglasilo za nacionalno bogastvo. Ministrstvo za kul- turo pa je letos odobrilo oz. fi nanciralo tudi odkup viole Maksimilijana Skalarja v višini 6.000 evrov. V prenovljeni in posodobljeni zbirki glasbil, ki smo jo odprli letos, imamo že njegovi violino in violončelo, viola pa je lepo zaokrožila Skalarjev goslarski opus v na- šem muzeju,“ je novo uspeš- no zgodbo PMPO predstavil direktor Aleksander Lorenčič. Ptuj  Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož Znamenite Pregljeve tapiserije v muzejski lasti Korona obdobje piše tudi pozitivne zgodbe. Eno takšnih so po dolgih letih prizadevanj spisali v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož (PMPO). Direktor Aleks Lorenčič je z velikim veseljem in ponosom sporočil, da je zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj postala last PMPO. Le-ta je že od leta 2000, ko je s v restavratorski atelje cikel osmih tapiserij, povezan z dolgo zgodbo reševanja dragocene umetniške zbirke enega najpomembnejših avtorjev visokega modern Foto: Č Ptujski muzej ima prvo in edino delavnico v Sloveniji, ki se ukvarja z restavriranjem ta njej se za ohranjanje dragocene slovenske tekstilne dediščine izjemno in zavzeto trudijo Čurin, Hermina Golc in dr. Eva Ilec, vodja konservatorsko-restavratorskega oddelka PM Foto: Boris Farič Tapiserija iz butika Koteks Tobus – Ma- rij Pregelj Marjan Berlič: „Ptujčan je osnova prenove in živ ustvariti pogoje za kakovostno življenje Ptujčanov s Ptujem.“ Tri velike zamujene priložnosti za oživljanje starega mestnega jedra „Ne smemo več razmišljati in urejati mesto, katerega osnova je coniranje dejavnosti ter s tem povzročeno vsakodnevno prevažanje ljudi, materiala in informacij z enega konca mesta na drugi. Ta hip je najpomembneje, da vsebinsko opredelimo območje ob Grajeni, od Šolskega centra preko gramoznega parkirišča, centralnega parkirišča in preko oz. pod železnico do trgovsko-proizvodnega centra. To območje je vitalnega pomena za povezovanje treh območij mesta. Vse aktivnosti v prostoru starega mestnega jedra je treba obravnavati kot sestavni del mesta Ptuja, ki mora biti zelo ponosno na svojo zgodovino. V novejšem času smo zamudili tri velike priložnosti za oživljanje starega mestnega jedra. Namesto osnovne šole v prostorih nekdanje gimnazije (v mestnem jedru ni dosti otrok, zato se dogaja jutranje prometno veselje z dovozom otrok od zunaj) bi lahko z združitvijo prostorov gimnazije in dijaškega doma zagotovili zadostne površine za gimnazijo. S tem pa vključili dijaško populacijo v življenje mestnega središča. Koncesije za zdravstvene storitve bi morale biti vezane na opravljanje dejavnosti v mestnem središču (Zdravstvena ulica ali trg). Ob umeščanju trgovskih centrov v nekdanjo industrijsko cono bi morali postaviti pogoj urejanja lokalov v mestnem središču. Ob ugotovitvah, kaj vse staro mestno jedro lahko programsko ponudi in ponuja ter ob tem, da ta ponudba absolutno presega potrebe mesta, je rešitev v ponudbi za širšo populacijo. Takšna ponudba pomeni rast turizma, zasnovanega na kulturni ponudbi,“ poudarja Marjan Berlič. Foto: Črtomir Goznik Marjan Berlič: „Ptuju manjka inten- zivni razvoj iz časa industrijske revo- lucije.“ Ponosni na prvo in edino restavratorsko delavnico za tapiserije Ptujski muzej se ponaša s prvo in edino delavnico v Sloveniji, ki se ukvarja z restavriranjem tapiserij. Njeno vodjo dr. Evo Ilec tapiserije spremljajo že od diplomske naloge na fakulteti. Že od začetka zaposli- tve v PMPO jo je vodila vizija ustva- riti konservatorsko-restavratorsko delavnico za tekstil z lastnim labo- ratorijem, kjer bi reševali tekstil- no dediščino ne samo ptujskega muzeja, temveč tudi ostalih javnih zavodov po Sloveniji. Od takrat do danes se je nabralo že mnogo pro- jektov, kjer so pomagali predstavi- ti restavrirane tekstilne predmete javnosti. Skupaj z njo se v delavnici za ohranjanje slovenske tekstilne dediščine trudita še Marina Čurin in Hermina Golc. Brez pretanjene- ga občutka za tkanine tega dela ni mogoče opravljati. Znanje prepoznavno v širšem okolju „Opravljati poklic konservator- ja-restavratorja za tekstil pomeni zame najprej veliko srečo, da sem se pred mnogimi leti imela prilož- nost srečati s tem poklicem. V Slo- veniji namreč nimamo študijskega programa, ki bi študentom nudil možnost izobraževanja na podro- čju konserviranja-restavriranja tekstila. Sama sem specializacijo opravila v tujini, kjer sem vzljubila zgodovinske tekstilije, občudova- la stare tehnike tkanja in vezenja. Vse to me je navdajalo z občutkom privilegija, da se dotikam tkanin, ki so jih nosili pred mnogimi stoletji, in domišljije, kdo je bil uporabnik posameznih kosov. Ljubezen na prvi pogled pa so bile koptske tkanine iz 3. stoletja našega štetja, kjer so umetelni raznobarvni vzor- ci stkani iz zelo fi ne volnene preje prav v tehniki tapiserije. Verjetno ni naključje, da smo lani sodelovali pri projektu o koptskih tkaninah iz Narodnega muzeja Slovenije, ki smo si ga lahko ogledali tudi v Mi- heličevi galeriji,“ pove dr. Eva Ilec, ki je ob tem pomembnem dogod- ku, ko so tapiserije Marija Preglja prešle v last PMPO, tudi spomnila, kaj vse je bilo treba storiti, da so jih v prvotnem sijaju uspeli ohrani- ti prihodnjim rodovom. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020 COLOR CMYK stran 19 petek  20. novembra 2020 Ljudje in dogodki 19 o meri človeka o tem, kaj je Ptuj predstavljal nekoč in kaj danes. Na njegovo preteklost n urbanista Marjana Berliča, čigar delo je tesno prepleteno z mestom in Pravzaprav se že dogaja, kajti program v sklopu 22. občinskega praznika občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, ki se je letos v celoti preselil v virtualni svet, in sicer na občinsko facebook stran, se je začel že minuli petek. V spletno ledino so prvi zao- rali člani Kulturno umetniškega društva Vitomarci z gledališko predstavo, poleg tega pa prip- ravljajo še vrsto drugih dogod- kov, med njimi pravljične urice za otroke, bralne urice za mlade, večerno branje za odrasle in na- stop ženskega pevskega zbora. Uspešno je že bila izpeljana tudi delavnica Kultura pitja med mla- dimi in starejšimi z virtualno de- gustacijo lokalne ponudbe, ki so jo udeleženci predtem dvignili v TIC-u. Gasilci so občane podučili, kako se uporablja defi brilator, prikazali pa jim bodo še pravilno rokovanje z gasilnim aparatom. Vitomarške gospodinje so pripra- vile kuharsko delavnico, člani tu- rističnega društva pa organizirajo turistični dan v občini, skupaj z vitomarškimi vinogradniki in sad- jarji pa tudi Vino v čaši pri Andra- ši, družabno prireditev, ki v fi zični obliki vsako leto privabi množice obiskovalcev. »V soboto, 28. novembra, bom po spletu slovesno nagovorila občane in simbolično prižgala praznične luči, na Andraževo nedeljo pa bo sledila še tradici- onalna sveta maša v cerkvi sve- tega Andreja,« je napovedala andraška županja Darja Vudler Berlak, občane pa pozvala, da si podrobnosti programa letošnje- ga občinskega praznika ogledajo na občinski spletni strani. Sveti Andraž  Pester program 22. občinskega praznika Praznovanje preselili na splet Medtem ko so v mnogih občinah zaradi trenutnih razmer odpovedali prireditve ob občinskih praznikih, se v Svetem Andražu praznovanju niso odrekli, še več, vse do konca novembra se bo celo veliko dogajalo. Foto: SD Program ob letošnjem občinskem prazniku v Svetem Andražu se seli na facebook, tudi prižig prazničnih luči bo virtualen. sander sprejel nizma. Črtomir Goznik apiserij. V : Hermina MPO. Tapiserije iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj so morali najprej oprati, na čiščenje so jih odpeljali v Belgijo (Mechelen), v Kraljevo delavnico za tapiserije De Wit. S primerno volneno prejo, ki se je po kakovosti ujemala z originalno, so jim pomagali v takratni TVI Majšperk. V lastnem laboratoriju so jo pobarvali s sintetičnimi barvili, kar je precej zahtevna naloga, saj se je pri barvnem niansiranju treba prilagoditi originalnemu tonu. »Zelo pomembna naloga vseh, ki skrbimo za tovrstno kulturno dediščino, kustosov in konservatorjev-restavratorjev, pa je zagotavljanje ustreznih klimatskih razmer, v katerih so take umetnine,“ pravi dr. Eva Ilec. Od leta 2012 je celotna zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj na ogled v ormoškem gradu. Tako v restavratorskem ateljeju kot celotnem ptujskem muzeju in širše pa si želijo in prizadevajo, da bi bili uspešni tudi pri prenosu tega dragocenega znanja na mlajše generacije. Upajo, da jim bo uspelo najti kandidate, ki bodo z enako mero veselja do tega dela, predvsem pa s potrpežljivostjo, ki jo zahtevajo te ročne spretnosti, prevzeli njihovo več kot tridesetletno prizadevanje za ohranjanje dragocene slovenske tekstilne dediščine. Pri tem pa bodo potrebovali podporo Ministrstva za kulturo, da bodo podprli program uvajanja v delo, je še izpostavila dr. Eva Ilec. Foto: Črtomir Goznik Restavriranje tapiserij zahteva veliko potrpežljivosti in ročne spretnosti, predvsem pa veselja do tega dela. Za ohranjanje tekstilne dediščine želijo navdušiti mlajše generacije Tapiserije so morali najprej oprati, na čiščenje so jih odpeljali v Belgijo (Mechelen), v Kraljevo delavnico za tapiserije De Wit. S primerno volneno prejo, ki se je po kakovosti ujemala z originalno, so jim pomagali v takratni TVI Maj- šperk. V lastnem laboratoriju so jo pobarvali s sintetičnimi barvili, kar je precej zahtevna naloga, saj se je pri barvnem niansiranju treba pri- lagoditi originalnemu tonu. »Zelo pomembna naloga vseh, ki skrbi- mo za tovrstno kulturno dedišči- no, kustosov in konservatorjev-re- stavratorjev, pa je zagotavljanje ustreznih klimatskih razmer, v katerih so take umetnine,“ pravi dr. Eva Ilec. Od leta 2012 je celot- na zbirka tapiserij iz butika Koteks Tobus – Marij Pregelj na ogled v ormoškem gradu. Tako v restavratorskem atelje- ju kot celotnem ptujskem muzeju in širše pa si želijo in prizadevajo, da bi bili uspešni tudi pri prenosu tega dragocenega znanja na mlaj- še generacije. Upajo, da jim bo uspelo najti kandidate, ki bodo z enako mero veselja do tega dela, predvsem pa s potrpežljivostjo, ki jo zahtevajo te ročne spretnosti, prevzeli njihovo več kot tridese- tletno prizadevanje za ohranjanje dragocene slovenske tekstilne dediščine. Pri tem pa bodo pot- rebovali podporo Ministrstva za kulturo, da bodo podprli program uvajanja v delo, je še izpostavila dr. Eva Ilec. objektov, vendar brez celostnega pristopa. Vsem naporom je skup- no to, da so bili opravljeni brez določenega cilja in na to vezane strategije izvajanja, kar mora biti moto vseh naslednjih aktivnosti.“ Kako se lotiti prenove? „Prenova mora biti usmerjena v načrtovanje človeku prijazne- ga mesta. Temeljni cilj prenove je ustvariti pogoje, da deli mesta, ki so opredeljeni kot prizadeta območja, ponovno pridobijo so- cialno in ekonomsko življenjsko sposobnost in moč. Tako bodo sposobni zaživeti samostojno oz. prevzeti funkcije za širši prostor in prispevati k življenju celotnega mesta kot njegovi organski deli. Reurbanizacija prostora mora postati strateška sestavina pro- storskega planiranja, organizacije, varstva in razvoja mesta, vse to mora biti vgrajeno v dolgoročne načrte. Mestnega jedra se je treba lotiti s projektnim vodenjem, na osnovi dobrih strokovnih podlag, s poudarjenim sodelovanjem ljudi. Posebna naloga je proučitev vseh možnih oblik fi nanciranja preno- ve in vključevanje zasebnih par- tnerjev. Ptuj mora najprej postati mesto kulturnikov. Mesto mora ustvariti pogoje zato, da bodo kul- turniki bližnje in širše okolice čutili potrebo po tem, da živijo na Ptu- ju. Z ateljeji vseh vrst bodo prišli umetniki, z njimi pa dogodki, ki privabijo turiste. Prenovo moramo zasnovati na načelih pametne hiše in pametnega mesta, s katerim bomo zagotovili infrastrukturo, ki bo zadovoljila najmočnejše krea- tivce tega časa,“ je pogovor skle- nil Marjan Berlič, ki je tudi prepri- čan, da če bi mesto imelo koncept za privabljanje eminentnih de- javnosti in temu primernih ljudi, eminentnih lokacij ne bi polnilo s prostori javnih zavodov. Foto: Črtomir Goznik vljenje starega mestnega jedra. Na Ptuju je treba v. Ustvariti je treba klimo, da bodo Ptujčani živeli Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si ALUMINIJU, KOVINI PRIHODNOSTI Ker zaradi epidemije koronavirusa ob tovarniškem prazniku ne bomo organizirali tradicionalnega dneva odprtih vrat, vas vabimo k video sprehodu po naših proizvodnih enotah, ki ga bomo objavili na našem YouTube kanalu. w w w .t a lu m .s i Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  20. novembra 2020Poslovna sporočila20 IN SLOVENSKI PRIDELOVALCI IN PREDELOVALCI SADJA Najboljše imamo doma Znak “Izbrana kakovost - Slovenija” na sadju zagotavlja: • dodatne kontrole, • višjo kakovost, • pridelavo in predelavo v Sloveniji. Preverjeno odlično! www.nasasuperhrana.si nasasuperhrana Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 21 petek  20. novembra 2020 Poslovna in druga sporočila 21 • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 RECIKEL je vaš zanesljiv partner, ki vam ponuja strokovno podporo pri vzpostavitvi evidence in poročanju o embalaži, dani na trg RS. Z našo pomočjo boste izpolnili obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. ZA VEČ INFORMACIJ POKLIČITE NA 01/588 08 58. Kliknite na www.embalaznina.si in bodite obveščeni. POTEM BOSTE MORALI PLAČATI RAVNANJE Z EMBALAŽO. STE PRVI, KI DAJETE EMBALAŽO NA TRG RS? Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  20. novembra 2020Poslovna in druga sporočila22 KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: neodvisnost, 10- letne izkušnje, plačate le razliko Made in EU, preprosta in hitra izvedba. PREDNOSTI ZA VAS: zadovoljni kupci, monolitna 20 - letne izkušnje, poštena cena in kvaliteta, Made in Germany, 35 let garancije. 21. in 22. novembra 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Družba Talum vsako leto 21. novembra praznuje tovarniški praznik. Na Talu- mov praznik 21. novembra 1996 je padel 143 metrov visok dimnik, simbol te tovarne. Dokumentarni fi lm Padel je velikan je zgodba o enem najvišjih dimniku v srednji Evro- pi; V Sloveniji edinstvena glasbena zbirka na ptujskem gradu je ponos Ptuja. Okrog 270 glasbil najdenih v vseh naših pokrajinah je na ogled v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož; Potujoči kranjski Rastko Tepina je ulični in gledališki lajnar. V Sloveniji je edini lajnar s tem statusom, ki mu je to poslanstvo način življenja; Skrivnosti Slovenije odkriva dokumentarni fi lm produkcije RTV Slovenija. Srce gorate alpske Slovenije so njeni gozdovi, planine, gradovi, bistre reke in čudovita jezera; Predstavlja se pehotni bataljon Slovenske vojske, ki uresničuje svoje poslanstvo v središču združenega delo- vanja rodov. Svoje naloge opravlja doma in v tujini na kriznih žariščih. Veščine vojakov bataljona predstavlja dokumentarni fi lm – Pehotni bataljon. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Vsak drugi petek POLNA IDEJ FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. NUDIMO vam lažja stanovanjska popravila in obnovo, kličite po 15. uri na telefon 031 551 838, Matic. BMŽ, d. o. o., Potrčeva c. 59, Ptuj. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - vzdrževano dvostanovanjsko hišo v centru Dornave, 183,2 m2, 643 m2 zemljišča. Cena: 113.000 EUR. Telelefon: 041 933 151, 02 620 88 16. PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila PRODAM svinje, težke od 200 do 300 kg, za domače koline, cena po dogovoru. Tel. 031 674 424. PRODAM tri bikce, simental in križani, stari 3 mesece, odstavljeni od mleka. Tel. 041 442 135. PRODAM brejo kravo, drugega teleta, pašno, pregledano, ter teličko simen- talko, težko okrog 140 kg.Tel. 070 250 441. PRODAM odojke. Tel. 02 755 31 21. PRODAM prašiče, težke okrog 160 kg, cena po dogovoru. Tel. 031 253 488. NESNICE, rjave, grahaste in sussex, v 20. tednu, prodajamo, možnost dostave. Tel. 040 531 246. Rešek, Starše 23. NEPREMIČNINE V KRAJU Lahonci prodamo vinogradni- ško parcelo s kletjo v velikosti 60 arov. Južna lega. Voda, internet, elektrika so že v kleti! Informacije na tel. 041 391 813. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si TEDEN KARITAS, 23. do 29. 11. 2020 Slišim te KLIC DOBROTE sreda, 25. 11. 2020 ob 20.00 Studio 1, RTV Slovenija KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. KUPIM traktorje Zetor, IMT, Deutz, Univer- zal, Tomo Vinkovič in ostale v kateremko- li stanju ter vse kmetijske priključke. Tel. 070 519 447. PRODAM odojke po ceni 3 €/kg in pitan- ce 1,9 €/kg. Možnost dostave.Tel. 041 670 766, Ptuj. PRODAMO prašiče, težke od 25 do 250 kg. Tel. 040 764 020. PRODAM prašiča, mesnatega, domače reje. Tel. 031 568 484. Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  20. novembra 2020 Objave 23 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. OSMRTNICA Z bolečino v srcih sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Otmar Murko IZ VINTAROVCEV 23 Na njegovi zadnji poti ga bomo pospremili v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Destrniku. Žalujoči: žena Erna, sin Janez in hčerka Olga z družinama ter ostalo sorodstvo Ugasnil dan je v temo, saj sonce hitro je zašlo. Tiho v noč si zaspala in v sanjah od nas slovo jemala. OSMRTNICA V 79. letu nas je zapustila draga mama, sestra, teta in prijateljica Ana Kukovec rojena Vidovič 16. 6. 1942–17. 11. 2020 Od nje se bomo poslovili v soboto, 21. novembra, ob 14. uri na markovskem pokopališču v ožjem družinskem krogu. Krsta bo v vežico položena na dan pogreba ob 13. uri. Žalujoči: sinova Ivan in Gusti Skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela. Nihče ne ve, kaj si si takrat želela. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, tašče Frančiške Lešnik IZ MAJŠPERKA 71 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku ter pogrebnemu zavodu Mir. Žalujoči: tvoji najdražji Spomin je pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, sestre, tašče, babice, prababice in tete Milene Babusek IZ KRAIGHERJEVE ULICE 28 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izražena ustna in pisna sožalja ter darovane sveče in cvetje. Posebej se zahvaljujemo negovalkam DU PTUJ, hvala gospodu patru za lepo opravljen cerkveni obred, Patriciji Čuček za preb- rane poslovilne besede, Pogrebnemu zavodu Ptuj za s poštljivo opravljene pogrebne storitve in izvajalcu zaigrane Tišine. Žalujoči: vsi njeni Eno leto je preteklo, solz nešteto je izteklo, solze grob so premočile, a tebe, draga mami, niso prebudile. Čeprav te naša solza ne prebudi, spomin na tebe še živi. V SPOMIN 20. novembra mineva 1 leto, odkar nas je za vedno zapustila naša draga hčerka, žena, mami in babica Terezija Breznik Z MESTNEGA VRHA 103A Spominjajoči vsi tvoji prijatelji, znanci in sorodniki, ki te imamo v večnem spominu. Žalujoči: mama, mož Feliks, hčerki Brigita in Klavdija, sin Srečko, vnuka Marina in Segal ter tvoja botrca iz Nemčije Usoda kruta je hotela, tebe nam je vzela, odselila si se tja, kjer ni več trpljenja ne gorja, izpila grenki kelih si do dna v življenju svojega, odkar utihnil je tvoj glas, žalost, bolečina domujeta pri nas. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša draga mama, tašča, babica in prababica Ana Milošič IZ VAREJE 30 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjene sveče, cvetje in darovane svete maše. Iskrena hvala duhovniku za opravljen pogrebni sprevod, gospe Zdenki za besede slovesa, pevcu gospodu Urošu Sagadinu, god- beniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir, kolektivu Interspar Ptuj, Perutnini Ptuj, Agis Tehnologies Ptuj, KTD Klo- potec Soviče-Dravci, harmonikarski skupini Veseli Jožeki ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. HVALA! Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je v 81. letu sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric Franc Veršič avtomehanik IZ MARKOVCEV 30 Od njega se bomo v ožjem družinskem krogu poslovili na poko- pališču v Markovcih. Žalujoči: žena Štefka, hčerki Jožica in Dragica z družinama, brata, sestri, vnukinje, vnuk in pravnuk Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre Dragice Breznik Z MESTNEGA VRHA 31 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijate- ljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, mami pa lajšali bolečine z obiski in pogovori. Vsi tvoji Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. ZAHVALA Z bolečino v srcu smo se poslovili od ljube mame, tašče, babice, sestre, botre, svakinje in tete Marije Vesenjak rojene Roškar S STRMCA PRI POLENŠAKU 6A Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija- teljem in znancem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, denar in za svete maše ter našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnici gospe Dariji Pribožič, gospodu župniku Ivu Holobarju za cerkveni obred, govorniku Francu Šuenu, godbeniku za odigrano Tišino, pogrebnemu podjetju Mir. Hvala sodelavcem SB Ptuj – kirurški oddelek in Agis Techno- logies. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Marija in sin Franc z družinama V SPOMIN Herman Gaiser S PTUJA 16. 11. 2012–16. 11. 2020 Minilo je osem let, odkar si odšel brez pozdrava, a spomin nate živi v nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Družine: Gaiser in Goznik OSMRTNICA V 77. letu je po hudi bolezni umrl naš dragi Karl Jagarinec IZ MALE VARNICE 11 Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 23. novembra, ob 14. uri na pokopališču v Zgornjem Leskovcu. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 13. uri. Žalujoči: vsi njegovi Premišljujem, kje naj začnem ta zapis, na začetku ali na koncu, saj je vmes več kot 50 let, več kot pol stoletja prijateljstva in druženja; skoraj neverjetno pa se mi zdi, da sem šele na dan njegovega pogreba, iz osmrtnice na mrliški vežici izvedela, da mu je bilo krstno ime Rudolf. Za vse nas je bil vedno Rudi in pika. Sicer se je včasih hecal, da je Rudolf Habsburški; to je bilo tudi vse v zvezi s krstnim imenom, prejetim ob rojstvu v Murski Soboti. Dobro je občutil, kako je odraščati v skromnih socialnih razmerah, ob materi samohranilki perici, ki je dan za dnem prala perilo bogatim someščanom, medtem ko je Rudi, priden kot je bil, vsakodnevno nabiral suhljad za zimo. Mati ga je zgodaj zapustila; na srečo je našel drugo mamo v ljubeči starejši sestri Irmi (njej je tudi posvetil prvo knjigo aforizmov Božje resnice leta 1993). V svakovi delavnici v Murski Soboti se je izučil ključavničarske obrti. Izobraže- valno pot je nadaljeval kot učenec v industrijski kovinarski šoli TAM, kot dijak Tehniške srednje šole v Ljubljani in kot študent oz. diplomant Pravne fakultete v Ljubljani. Na Ptuju je bil pripravnik pri znamenitem ptujskem odvetniku Franju Aliču. Dolgo je na ptujskem sodišču odzvanjala anegdota – odvetnik Sluga, ki je zastopal nasprotno stranko, je po sodišču spraševal, kje je tisti Aličev pripravnik, kako se že piše, aha, Ring, Ring, Ringišpil... Leta 1968 je bil Rudi izvoljen za sodnika na občinskem sodišču na Ptuju (sedaj Okrajno sodišče na Ptuju), kjer je (s prekinitvijo dveh let poučevanja na ekonomski šoli) deloval do upokojitve leta 1991. Bil je dober, pravičen in prijazen sodnik do vseh udeležencev. Že med študijem je posegel po satiri: v glasilu prekmurskih štu- dentov Bruc je leta 1963 napisal fi ktivni pogrebni govor, v katerem je ošvrknil takratne družbene razmere, politični karierizem, pojav rdeče gospode ipd. Na brucovanju ga je tudi prebral, vsi so se smejali in se dobro zabavali. Nekaj dni zatem je počilo. Početje je oblast tretirala kot poskus prevrata in Rudi se je znašel v preiskovalnem priporu. Končalo se je s pogojno obsodbo, izgubo šti- pendije in pravice do bivanja v študentskem domu. To je bila znamenita afera Bruc. Rudi je že takrat začel razmišljati o aforizmih; napisal jih je več kot 2500. Leta 1993 je v samozaložbi izdal prvo knjigo aforizmov Božje resnice, leta 2000 Preproste resnice, 2003 Gole resnice, 2014 Popolne resnice, 2011 ese- jistično knjigo Moj prepir z Bogom. Rudi se je v vseh svojih knjigah v glavnem prepiral z Bogom – zakaj je, če je, ustvaril svet, poln trpljenja? Zadnja njegova knjiga aforizmov Ošiljene resnice je zapustila tiskarno v Murski Soboti 3 dni po njegovi smrti in 3 mesece pred njegovim 90. rojstnim dnevom, ko si je želel knjigo predstaviti. Rudi je bil strasten zbiratelj in darovalec likovnih del. Donacijo 80. slik in grafi k akad. slikarja Lojzeta Logarja je doniral Krajinskemu parku Goričko, ki je postala temelj stalne likovne zbirke na gradu Grad. Pokrajinskemu muze- ju Ptuj - Ormož je podaril 23 prekrasnih likovnih del velike ptujske slikarske družine Kasimir Oeltjen. Ob ustanovitvi je Galeriji mesta Ptuj podaril čez 300 slik, grafi k in risb več kot 80. različnih likovnih ustvarjalcev. Prejel je oljenko in veliko oljenko, največji nagradi za kulturno delovanje občine Ptuj. Več kot zaslužil si je priznanje »zaslužni občan Mestne občine Ptuj«. Ne morem končati zapisa brez poudarka na še eni Rudijevi srčni ljubezni – petju. Kjer je bil Rudi, tam se je vedno porajala pesem. Najraje je prepeval halgate - pesmi, prevedene iz madžarščine v prekmurščino. Bili so to njegovi prevodi, prisrčno zapeti, polni tihe nostalgije... Odšel je dober človek, aforist, zbiratelj, donator. Mogoče sedaj, v neki drugi dimenziji nadaljuje prepire z Bogom, nam pa ostaja spomin na Človeka, pi- sano z veliko začetnico. Božena Čačković in prijatelji V spomin RUDOLF RUDI RINGBAUER (19. 2. 1931 – 2. 11. 2020) Štajerski TEDNIK petek, 20. 11. 2020  COLOR CMYK stran 24 Del ukrepov za trgovski sektor je, da bodo lahko trgovci, ki prete- žno prodajajo živila, v svojih super- in hipermarketih od torka proda- jali le zanje »tipičen nabor blaga«. Poleg živil so to npr. še sanitetni material, kozmetika, čistila in hra- na za živali. Ne sodijo pa v ta nabor oblačila, tehnično blago ali igrače. Tako v Avstriji kot v Sloveniji je razlog za tak ukrep preprečevanje nepoštene konkurence trgovcev z živili v odnosu do trgovcev z osta- lim blagom. Spar, Hofer in Lidl napovedu- jejo, da odloku ne želijo slediti. V omenjenih treh velikih trgovcih opozarjajo, da so omejitve neskla- dne z zakonodajo in ustavo. V petek  20. novembra 2020Križem kražem24 Ker je letos naš g ostilničar opravi l krst mošta za z aprtimi vrati, živ bog ne ve, koliko žegnane vode je pri tem porabil? !? * * * Pred tridesetimi leti sem začel z d elavsko plačo gra diti hišo, pa dlje od temeljev in praga revščine še nise m prišel. * * * Prijateljica, podj etnica v najstare jši obrti, se lahko po petindvajseti h letih poslovanja pohvali s kar pet imi hčerinskimi podjetji. * * * Pri kmetu, ki mu raste debel krom pir, jedo svinje d robno repo. * * * Ko mutira koron avirus,vsi bolj te nko piskamo. * * * Žena se je do me ne tako ohladila, da sem jo lahko spravil le v zamrzovalno skr injo. AFORIZMI BY FREDI Avstrija  Upor trgovcev zaradi ukrepov Spar, Hofer in Lidl ne želijo krčiti ponudbe Trgovci Spar, Hofer in Lidl, ki tako kot v Sloveniji ključno vlogo igrajo tudi na avstrijskem trgu, ne želijo krčiti svoje neživilske ponudbe, kar jim narekujejo novi vladni ukrepi za omejitev širjenja novega koronavirusa. Foto: Arhiv Svet 24 Črna gora  Vlada popustila pred protesti gostincev Strožji ukrepi zaradi covida-19, a odpirajo lokale Črnogorske zdravstvene oblasti so sprejele nove ukrepe za zajezitev širjenja novega koro- navirusa, ki bodo veljali do 1. decembra. Med drugim uvajajo policijsko uro. Popustile pa so pod pritiski groženj s protesti gostincev, tako da bodo ob posebnih ukrepih v nedeljo znova odprli restavracije in lokale. Nacionalni koordinacijski organ je sporočil, da so zaradi poslabša- nja epidemioloških razmer v nede- ljo uvedli policijsko uro med 21. in 5. uro, na prostem bodo lahko sku- paj le štiri osebe, konec tedna bo prepovedano gibanje med občina- mi. Verski obredi morajo potekati brez vernikov, prepovedali so po- roke, zasebna druženja in prosla- ve. V državi je obvezno nošenje zaščitnih mask za vse starejše od pet let v odprtih in zaprtih javnih prostorih. Odprli bodo tudi fi tnes centre in telovadnice Potem ko so gostinci zagrozili, da bodo sami odprli svoje lokale, so od nedelje lahko znova delali od 7. do 20. ure ob obveznem nošenju mask v prostorih. Obvezno mora- jo tudi postaviti pregrade iz pleksi stekla med mizami, ki morajo biti postavljene v razdalji dveh metrov. Za mizo so lahko največ štiri osebe. Odprli bodo tudi fi tnes centre in telovadnice, a bodo morali vsi no- siti maske, na desetih kvadratnih metrih bo lahko ena oseba. Doslej so oblasti ukrepe uve- ljavljale po občinah po sistemu se- maforja s strožjimi ukrepi za tiste, kjer so bile slabše razmere. Ker gre za majhno državo, pa so mnogi iz občin s strožjimi ukrepi ob koncih tedna odhajali v tiste z milejšimi. Trenutno je aktivnih okužb 8.828, kar je več kot odstotek pre- bivalcev v državi s 620.000 pre- bivalci. Od začetka epidemije so potrdili 26.109 okužb. Nagel porast okužb so beležili po parlamentarnih volitvah konec avgusta, nov val okužb pa po pog- rebu metropolita srbske pravo- slavne cerkve v Črni gori Amfi lohija v začetku meseca v Podgorici, ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Mnogi so pokojnemu, ki je umrl po okužbi z novim koronavirusom, poljubljali roko, še spominja Hina. Foto: Arhiv Svet 24 V teh sivih in mračnih dnevih, ki prav nič še ne dišijo po snegu, še manj pa po predprazničnih trenutkih, vsaj na zunaj ne, v marsikaterem domu že nastajajo adventni venčki in drugo tovrstno okrasje. Z njim bomo okrasili notranje prostore, tudi okna in vrata. Nekatere pri tem vodijo modni trendi, veliko večino pa tradicija, ki nikoli ne razočara. Kakorkoli že, 29. novembra, bomo prižgali prvo svečko na letošnjem adventnem venčku. Turizem se je ponovno ustavil, bolj ali manj je naše gibanje omejeno na meje občine. Kljub temu pa se tudi v domačem okolju še vedno lahko posvetimo spoznavanju tega ali onega zanimivega kotička, zgodovinsko in kulturno prepoznavnega. Že Mestni stolp in njegova okolica ponujata veliko za podrobnejše spoznavanje in doživljanja mestne zgodovine. Tu je znameniti Povodnov muzej, v neposredni bližini Orfejev spomenik, ki bo kmalu dobil zimsko zaščitno oblogo, cerkev sv. Jurija in kip Viktorina Ptujskega, čigar spominu smo se poklonili v začetku novembra. Že kmalu pa bo ponovno oživela zgodovina ptujskega gledališča, bliža se 25. rojstni dan Mestnega gledališča Ptuj. Vse to in že več lahko spoznavamo sami. Morda pa se bo ob teh ogledih porodila tudi kakšna dobra turistična ide- ja, ki jo bomo lahko uresničili v novem turističnem letu. Izjemna platana in zelenica ob njej ob Mestnem stolpu in cerkvi sv. Jurija sta prostor, kjer bi lahko potekala manjša druženja in pogovori s kulturniki, uspešnimi podje- tniki, kjer bi lahko zapela in se predstavila kakšna manjša pevska skupina, ansambel. Niso samo veliki dogodki in prireditve tisti, ki jih potrebujemo. Kulturno se lahko bogatimo tudi ob teh priložnostih. Morda pa je korona kriza tudi priložnost, da se v Mestni park povrne paviljon, trdna podlaga že tako stoji od prejšnjega. Potrebna je le nadgradnja. Ker bodo letošnja decembrska praznovanja povsem drugačna kot v preteklih letih, bi lahko denar, ki bi ga sicer namenili za takšno ali drugačno programsko doga- janje, namenili za paviljon v parku. V ta prostor ali tudi sicer v mesto bi lahko vrnili promenadne koncerte. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V katerem obdobju je Ptuj preživljal madžarsko zasedbo? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Pri cerkvi sv. Ožbalta že raste sončna ura. Nagradno turistično vprašanje kot 57 odstotkov manj. Po podatkih Evropske potovalne komisije je bilo v osmih mesecih za 68 odstotkov manj prihodov mednarodnih gostov v Evropo. Šele v letu 2024 je pričakovati, da se bo raven mednarodnih potovanj vrnila na doseženo leta 2019. Manjši čas okrevanja pa bodo pot- rebovala potovanja v bližnje destinacije. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kateri trije požari so bili uničujoči za Ptuj, da so to bili požari iz let 1684, 1705 in 1744 (vir: knjiga 130 let prostovoljnega gasilskega društva Ptuj), bo prejela Tajda Horvat. Po zapisih neznanega kronista iz 14. stoletja je Atila leta 452 na pohodu v Italijo porušil Ptuj. Prav gotovo so Huni ob napadu mesto tudi do tal požgali. Ptuj je takrat doživel enega tistih uničujočih požarov, ki so mes- to za stoletje izbrisali iz zgodovinskega spomina, je prav tako zapisano v omenjeni knjigi, katere glavna in odgovorna urednica je bila Marija Hernja Masten. Danes sprašujemo, v katerem obdobju je Ptuj preživljal madžarsko za- sedbo. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojniko- va 3, do 27. novembra. Kljub covidu-19, bodo v nekaterih okoljih na ogled postavili tudi jaslice. V Gradežu, kjer so več let zapored postavljali največ jaslic v Sloveniji, v letih 2018/2019 jih je bilo kar 315, so se odločili, da jih bodo v skritih kotič- kih postavili tudi letos, če bodo to dovoljevale zdravstvene razmere. V teh dneh že zbirajo prijave. Društvo za ohranjanje dediščine z Gradeža pri Turjaku jih želi postaviti na prostem, pod kozolci, v drugih gospodarskih objektih, na oknih, v kapelicah itd., da se bo čim manj ljudi zadrževalo na prostorih, kjer bodo le-te postavljene. Banka Slovenije je te dni objavila vrednost izvoza potovanj za prvih de- vet mesecev letos. Ta se je zmanjšala za 56,2 odstotka in znaša 961,61 mi- lijona evrov. Samo septembra je vrednost izvoza potovanj znašala nekaj nad 127 milijonov evrov, kar je v primerjavi s septembrom leta 2019 za več Tudi praznični dnevi v znamenju koronavirusa skupni izjavi so zapisali, da so svoja stališča tudi pravno preverili. Kot so navedli, lahko ministrstvo za zdravje skladno z avstrijskim zako- nom o ukrepanju v času pandemije covida-19 odredi zaprtje trgovin, ne more pa trgovinam, ki so odpr- te, naložiti omejevanja ponudbe. Neskladnost z ustavo medtem vidijo v tem, da bi ministrstvo za zdravje s takšnim ukrepom ome- jevalo konkurenco, za kar pa nima pristojnosti. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si