Savinjski vestnik Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva celjskega in šoštanjskega okraja Celje, petek 30. julija 1954 LETO VIL — ŠT. 30 — CENA 10 DIN Ureja uredniški odbor. OdgoTornl urednik Tone Maslo. Uredništvo: Celje, Titov tre 1. Pošt. pred. 125. Tel. 20-07. Cek. račun 620-T-2V pri NB FLRJ v Celju. Tisk Celjske tiskarne Četrtletna naročnina 125, polletna 250, celo letna 500 din. Izhaja vsak petek. PoStnic* plačana v gotovini. Pred polletnimi občnimi zbori kmetijskih zadrug v naslednjih dneh bodo po kmetijskih zadrugah polletni občni zbori. Upravni odbori bodo pred zadružniki dajali ob- račun svojega dela v prvi polovici le- tošnjega leta. Zato je prav, da se ozre- mo na delo in problematiko, s katero so se naše zadruge bavile. Ko govorimo o uspehih, lahko ugo- tovimo naslednje: V večini KZ beležimo nekoliko slabši finančni rezultat, kakor v prvi polovici lanskega leta. Zadruge so se v manjši meri bovile z lesno trgovino, kakor la- ni, za kar je iskati vzroke v omenjeni sečnji, čedalje večji konkurenci na les- nem tržišču, v vse večji tendenci neka- terih »monopolistov«, da se kmetijske zadruge povsem izloči iz lesne trgovine, četudi je pri tem vmes nelojalna kon- kurenca in gospodarska škoda za KZ. V nekaterih zadrugah se je ob izidu Uredbe o kmetijskih zadrugah pojavila tendenca za čim manjšim dobičkom, ker so računale na visoko obdavčenje do- bička. Vmes so tudi primeri nesposob- nosti v trgovanju itd. V pogledu osnovne rudoge KZ — po- speševanja kmetijske 'proizvodnje, je storjen korak naprej. Pospeševalni od- seki so v večini zadrug letos aktivnejši. Prilično dobro delujejo hmeljarski, sad- jarski in živinorejski odseki. Zal pa se pri pospešeni kmetijsko pospeševalni službi —• za razliko od lanskega leta — letos v nekaterih KZ srečujemo z enim od osnovnih vprašanj. Gre za finančna sredstva za pospeševalno službo. Po- treba po kmetijskih strokovnjakih v KZ je zmeraj večja. Toda v nekaterih zadrugah jih nimajo, ker ni denarnih sredstev. Na področju strokovnega dela pri pospeševanju kmetijstva nas čaka še ogromno dela. Niso še izoblikovani temelji za pra- vilno organizacijo v zadrugah. Poleg pomanjkljivih zadružnih pravil v smi- slu nove Uredbe o kmetijskih zadrugah manjkajo pravilniki o delu in odnosih med pospeševalnimi odseki in uprav- nimi odbori, notranji delovni poslovniki itd. Ni določen status vsake delovne oziroma organizacijske enote — pa prav tako tudi odgovorne osebe v KZ. Pomanjkljiva notranja organizacija mursikje odpira vrata špekulaciji, tat- v'inam, poneverbam, samovolji posa- meznih uslužbencev, korupciji, protek- cionaštvu itd. Ob slabi notranji orga- nizaciji se rušijo socialistični odnosi na* naši vasi — možnost izkoriščanja manj situiranih zadružnikov od močnejših itd. Upravni odbori še marsikje niso do- jeli svoje osnovne naloge. Sedaj ne gre več v toliki meri za nedelavnost posa- meznih članov upravnih odborov, ko- likor gre za napačno pojmovanje in na- pačno delo v zadrugi. Iskanje samo ma- terialne koristi od zadruge, upoštevati samo »jaz«, boriti se za vsako ceno za obstoj v vodstvu zadruge samo zaradi osebne koristi — ni in ne more biti zadružno. Za tistega, ki ne misli in ne dela v zadružnem duhu, ni mesta v zadrugi, zlasti pa ne v njenem vod- stvu. Primanjkljaji in slabo ičuvanje ter neodgovorno ^ravnanje z zadružno imo- vino, so še zmeraj na dnevnem redu. V letošnjem letu je ugotovljenih za 2,9 milijona primanjkljajev, od tega samo v KZ Teharje 1,5 milijona. Vpra- šamo se, kaj je delal upravni odbor v Teharju? Kdo bo zadrugi povrnil škodo in kdaj? Zadruge celjskega okraja so prilično založene s kmetijskimi stroju Toda kako se ponekod gospodari z nji- mi? V enem letu je bilo 9 večjih ka- rambolov s traktorji, pri čemer je zgu- bilo življenje 6 ljudi. Traktor KZ Lju- bečna, ki je komaj 1 leto v uporabi, bo kmalu doslužil po zaslugi »vestnega« traktorista. Takih primerov je še več. Navedenih je le par osnovnih po- manjkljivosti o delu zadrug. Po konča- nih polletnih občnih zborih bo mogoče dati konkretnejšo oceno, tedaj, ko bodo tudi zadružniki izrekli svojo besedo. Spremembe v našem gospodarskem sistemi', v celoti, a posebno one v kme- tijstvu (ukinitev distribucije, obvezne- ga odkupa, nov način obdavčenja, re- gresi, krediti itd.) so omogočile povolj- nejše pogoje za razvoj našega zadruž- ništva. Vse te spremembe so naši kmet- je — zadružniki pozdravili in v praksi vidimo, da je interes kmeta za kme- tijsko zadrugo narasel. Interes nas vseh je, da dvignemo kmetijsko proizvodnjo na višjo raven. Več hrane pridelovati doma — to je cilj nas vseh. Kmet mora proizvajati del svojih pridelkov za tržišče, kajti sicer je za tujega in družbo slabo. On rabi sred- stev — družba več blaga. Pospeševal naj bi tiste panoge, ki so rentabilnejše i-a tjakaj vlagal svoje investicije. Pri tem mu danes pomaga država z dol- goročnimi krediti. Na vasi imamo samo eno gospodarsko kmečko organizacijo, in to je kmetij- ska zadruga. Le-ta bo lahko privatne- mu kmetu ob izdatni materialni pod- pori ljudske oblasti in množičnih po- litičnih organizacij, pomagala v njegovi borbi za kmetijski napredek. Zato ima- jo zadružniki na polletnih občnih zbo- rih dosti za razpravljati. Od njih je odvisno, kakšna bo njihova zadruga. Upravni in nadzorni odbori naj dajo zadružnikom temeljit odgovor o svojem delu. Slabe, nedelavne, neodgovorne in one odbornike, ki imajo »roke samo k sebi obrnjene«, naj zamenjajo z dobri- "fni, naprednimi, poštenimi, skratka O pavšaliranju davčnih obveznosti privatnih obrtnikov na področju mesta Celja Privatmm obrtnikom, ki ne zaposlu- jejo tuje delovne sile, bo v tem letu predpi^ian pavšalni davek, ki bo veljal kot dokončna obveznost davčnega za- vezanca za tekoče leto. Zato bodo privatni obrtniki! pozvani, da vložijo davčne prijave o prometu m čistem dohodku, ki ga bodo dosegli v letu 1954. Nato ;bo davčna komisija, ki bo odmerjala dohodek posamezn:'m ka- tegorij am obrti, pavšalno predpisala davek na dohodek in :prometni davek. Važno je pripramniti pri tem, da pi-i- vatni obrtnik ne sme zaposlevati tuje delovne sile. V primeru, da bi zaposle- val tujo delovno s'Io, prenehajo veljati obveznosti po pavšalu in se bo izvršila odmera izključno na podlagi! redne od- mere, kot se to izvrši za ostale davčne zavezance-obrtnike, ki zaposlujejo de- lovno sUo. Vajenci se ne štejejo za tujo delovno silo in bo lahko vsak obrtnik še nadalje zsposleval vajence kot doslej. Pavšaliranje davčnih obveznosti! se bo izvršilo približno takole: Obrtnim obra- tom, M ne zaix)slujejo tuje delovne sile, se bo glede na vrsto in lokacijo obrti odmenil povprečni dohodek, in sicer bo odmerjen povprečni dohodek za več kategorij obratov iste stroke. Nato bo davčna komisija izvršila razporeditev obratov na p>osamezne kategorije, po katerih se bo pavšalirala davčna ob- veznost. Tako je podana vsa možnost, da bo tisti obrtnik, ki bo dosegel s svojo kvaliteto dela in pridnostjo večji pro- met, imel tudi večji čisti dohodek z ozirom na to, da so mu obveznosti pav- šal: rane. Pavšal se med letom ne more spreminjati. V kolikor obrtni obrat spremeni v bistvu cene svojim uslugam ali skuša na kak drug nedovoljen način dosegati neupravičene dohodke, tedaj se mora ugotoviti nov dohodek in s tem v zvezi spremeniti pavšalne obveznosti. Prav tako preneha pavšalna obveznost, če obrat na kateri koli način zaposluje tujo delovno silo in si tako povečuje dohodek. Z načinom pavšaliranja davčnih ob- veznosti je podan pogoj stimuliranja in nagrajevanja delovnega obrtnika po pravičnem načelu: kolikor višja je sto- rilnost dela, toliko višji je dohodek in plačilo za delo. Samo še mesec dni nas loči do Ostrožnega Nekako zatišje, ki je nastalo na te- renu po poplavi, se nikakor ne sklada s časom vsej poletni vročini navkljub. V tem času bi morala biti aktivnost množičnih organizacij za proslavo »Šta- jerska v borbi« na Ostrožnem na višku razmaha, zlasti še, ker je predpriprave za dalj časa ustavila elementarna ne- sreča v juniju. Ce pomislimo, da smo zadnji dve leti veliko prej razgibali mrwžice za udeležbo v Dolenjskih To- plitah in Okroglici, in če dodamo še to, da se moramo v celjski kotlini tokrat še posebej izkazati, potem je teh dobrih trideset dni, zelo, zelo kratek čas. Težko je danes ugotoviti točnejše sta- nje predpriprav za Ostrožno v okraju in mestu samem. V nekaterih občinah so štabi, ki so bili za proslavo posebej postavljeni, dosegli že lepe uspehe. Ta- ko so na Planini zbrali vse podatke biv- ših borcev štajerskih enot in sezname odposlali Glavnemu odboru ZB. Toda ta primer je menda bolj redek. Verjetno je, da marsikje prepuščajo vso organi- zacijo stihijskemu razvoju; čakajo, da se ljudje sami prijavijo, pri vsem tem pa bržčas članstvo ZB niti ne ve, kje in kako naj se prijavi. Občinski odbori SZDL morajo nuditi izdatno pomoč ob- činskim štabom, opozarjati bivše borce, izseljence in internirance, da se čimprej prijavijo. Enake važnosti kot zbiranje podatkov je tudi mobilizacija najširših množic za udeležbo pri proslavi »Štajerska v bor- bi«. Nobenega dvoma ni, da mora biti naš okraj, ki ga je doletela čast, da bo proslava na njegovih tleh, najmočnejše zastopan pred vsemi okraji Slovenije. Ena izmed mobilizacijskih oblik je pro- daja značk. Za enkrat ni skoraj niti vredno omeniti števila prodanih značk. Pa vendar! Narodna banka v Žalcu je prejela 5000 značk. Od teh je 2524 že prodanih, a da se prodaja ni naenkrat ustavila, bi bilo to zelo lepo število. Tu- di Slov. Konjice so se izkazale. Narod- na banka je imela 1000 značk, prodanih pa je že 720. V Laškem je veliko slabše. Od 1000 značk je prodanih 60, v Šmarju pa od 1000 komaj 30. Tudi v Celju pro- dajanje značk ne teče pohvalno. Ob prazniku Celja je bila lepa prilika, pa je bila zamujena. Ce bodo tudi v bo- doče tako slabo prodajali značke in če bodo tudi ostale oblike mobiliziranja množic tako klavrne, potem se pač ne bomo mogli pohvaliti, da smo svojo dol- žnost do mej možnosti izvršili. Organi- zacije ne bi smele ostati pri trenutnemu uspehu, njih naloga je, da z bolj pre- pričljivo agitacijo prodajo značko vsa- kemu odraslemu človeku, da bo imel spomin na veliko partizansko srečanje, ki ga bo obiskal tudi predsednik re- publike, maršal Tito. Proslava »Štajerska v borbi« bo vr- hunska prireditev vseh proslav po Šta- jerski letos. Koder so občinski prazniki sovpadali v čas predpriprav na Ostrož- nem, tam so te proslave večidel dobro uspele. Po terenu so odkrili vrsto spo- menikov in spominskih plošč. Te pro- slave so bile hkrati tudi mobilizacija ljudi iz dotičnih krajev za udeležbo na Ostrožnem, toda nedvomno tudi tam bi še morali precej delati, da bo uspeh po- poln. Posebno važnost je treba '^qsvečati okrasitvi naših mest, trgovin in vasi, zlasti tistih ob glavnih prometnih cestah, po katerih bo prihajalo največ udele- žencev. Celje se je ob kongresu Svobod dobro oskrbelo z zastavami, pa tudi v okolici naročajo zastave. Okrajni štab dobiva prošnje, v katerih vaški in ob- činski štabi prosijo za gradbeni les, da bi postavili slavoloke. Stab teh prošenj ne bo mogel reševati, pa tudi potrebno ni, saj vsaka vas premore nekaj manj- vrednega lesa, ki se da pozneje upora- biti. S proslavo bo že tako veliko stroš- kov, zato ni prav, da bi tudi za take okrasitve trošili denar. Priprave na Ostrožno so v polnem razmahu. Vodovod bo ob času gotov, prav tako tudi ceste in paviljoni. Ze ne- kajkrat so le-tam delali prostovoljci, ravnali teren, polagali drenažne cevi itd. Organizacije na Ostrožnem bodo morale skrbeti, da bodo kmetje pra- časno pospravili pridelke, če bodo v stiski za delovno silo, jim je treba po- magati. Predvsem pa je treba opozoriti na po- jave, ki se javljajo na terenu. Množične organizacije ponekod mislijo, da je vsa skrb za proslavo na Ostrožnem pover- jena organizacijam ZB. Dejansko res ZB centralno vodi vso organizacijo, vendar je to praznik vse Štajerske, zato ni dvo- ma, da morajo vse množične organiza- cije, predvsem pa Socialistična zveza, z vso vnemo delati na tem vprašanju. To je naš praznik, ki ga bo slavila vsa država in moramo biti ponosni, da bo tako veličastno partizansko slavje pri nas. Odmev proslave na Ostrožnem bo zajel svetono javnost, zato se moramo tem bolj zavedati, da dober del nalog in dolžnosti pripada ravno Celju in oko- lici. ŠTORSKI ŽELEZARJI v pričakovanju velikega dogodka Prvi elektroplavž v državi bo začel obratovati 7. avgusta NOVA VELIKA ZMAGA gTORSKIH Zelezarjev Zelezarjii v Štorah imajo polne roke dela, saj bodo v soboto, 7. avgusta spu- stili v obratovanje prvi elektroplavž v naši državi. Za ta slavnosten in zgodo- vinsld. dan se skrbno pripravljajo. Na plavžu dokončujejo še vsa preostala de- 'la, povsod čistijo in urejujejo. Prete- klo nedeljo so prostovoljno delali vsi delavci in nameščenci, ker hočejo, da bodo povabljene goste, med katerimi pričakujejo tudi maršala Tita, najlepše sprejeli na dan te velike delovne zmage. Montažna dela plavža so začeli pred letom dni štcrovskii železarji sami. — Gradnjo plavža je vodil glavni inženir Alojz Herič in inž. Stanislav Turk, ki je bil kot štipendlist mednarodne tehnične pomoči OZN v ta namen na praksi na Švedskem. Pri tem delu je sodeloval tudi inž. Milko Stare, ki bo obratovodja elektroplavža. Pri projektiranju tehno- loškega procesa in pri dispoziciji plav- ža pa je sodeloval tudi tov. Drago Ce- rer iz jeseniške železarne. Montažo plavža so izvršili delavci me- hanične delavnice pod vodstvom obra- tovodje vzdi-ževalnih obratov tovariša Tugromirja Voge lin mojstra Jožeta Ma- jerla. Tudi precejšen del električnih in- Ejtalacij so izvršili delavci in tehniki što- rovske elektrodelavnice razen del, ki j';hi je izvršila Kiidromontaža iz Mari- bora. ZASLUGA TOV. FRANCA LESKOgKA JE, DA SO PRIČELI GRADITI ELEK- TROPLAVŽ V STORAH Elektroplavž v Storah je že leta 1940 naročila Kranjska industrijska družba za jeseniško železarno. Nekaj električ- nega materiala je že pred vojno pri- sipelo na Jesenice, toda Nemci so med okupactijo razvlekli skoraj vse dobav- ljene naprave. Po osvoboditvi je ostalo na Jesenicah le še nekaj stikal, relejev in transformator, ki so ga uporabili za plavž v Stoirah. Ker sta Jesenice in Ravne že zaklju- čeni železarski s-redlšoi, je 1. 1948 zvezno ministrstvo za težko industrijo, ki ga je vodil tov. Franc Leskošek, sedaj član Izvršnega sveta FLRJ in zvezni ljudski socializmu predanimi zadružniki. Slabe kadre v trgovini bo treba zamenjati, boriti se za kmetijske strokovne kadre. Po praksi sodeč in upoštevajoč sedanje stanje in bodoče potrebe, bi morala imeti vsaka KZ zaposlenega kmetijske- ga strokovnjaka. Omogočiti je pravilno trgovsko, materialno in finančno po- slovanje. Zadruge morajo organizirati odkupe vseh kmetijskih proizvodov od svojih članov. Žalostno je, da Celje ni- ma v tem mesecu dovolj mleka za redrib prehrano. Zadruge naj si orga- nizirajo odkupno mrežo za mleko, ter ga naj preko »Mlekoprometa« v Celju prodajo. Kmetu bo vsak dinar dobro- došel. Na polletnih zborih se bodo spre- jemala tudi zadružna pravila v smislu Uredbe o kmetijskih zadrugah. Zadruž- niki naj budno zasledujejo razpravo na občnih zborih in vplivajo, da bodo pravila prilagojena sedanjim nalogam zadrug. Vsi pospeševalni odseki naj poročajo o svojem delu. Zadružni zbori pa naj postanejo demokratični organi — njihova osnovna skrb naj bo — bor- ba za napredek vasi in kmetijstva L. F. poslanec mesta Celja, sklenilo, da elek- troplavž zgradijo v Štorah, kjer potre- bujejo največ sivega surovega železa za izdelavo valjev in kokil. elektroplavž je zgrajen pre- težno iz domačega materiala in opreme Plavž so začeli graditi leta 1952 po načrtih Siemens-Demag. Gradbena de- la je izvršilo podjetje Beton liz Celja po načrti.h Slovenija-projekt. Uvoženo je komaj 18% mehanske opreme, 83% opreme pa so izdelale domače tovarne, kot D j uro Djakovič iz Slavonskega Bro- da. Metalna iz Maribora in Litostroj. Tudi v električni opremi (motorji) je veKk delež prispevala tovaima Rade Končar iz Zagreba, ognjeodpomo obzi- davo pečt pa je dobavila tovarna elek- trod in feroligure iz Sibenika. Strokov- njaki cenijo delež inozemstva na 10% celotne vrednosti materiala in opreme, ki znaša 1,5 milijarde dinarjev. Ko bo čez dve leti zgrajena tudi aglomera- cija, bo znašala vrednost vseh investicij okoli 2 milijardi in 100 milijonov di- narjev. Gradbena dela, ki jih je izvr- šilo podjetje Beton iz Celja, so ogrom- na. Delavci tega podjetja so porabili pri gradnji 1,796.000 delovnih ur in 32.000 ur za pomoč pri montaži plavža. Sto- ritve Betona izražene v tonah (izkop, beton, betonsko železo, les in opečni zid) znašajo 262.493 ton ali 26.207 vago- nov, ki bi sestavljal; 183 km dolg vlak. Ta vlak bi bil za 27 km daljši kot pro- ga Ljubljana—Maribor. Zgraditev tako veVkega objekta s komplicirano opre- mo pretežno domačega izvora, pomeni veli'k in pomemben uspeh domače pro- izvodnje. ZNAČILNOSTI ELEKTROPLAVZA Elektroplavž je električna peč, v ka- teri se iz oksidov železa (rude) s po- močjo redukcije pridobiva grodelj. Da se vrši redukcija, je potrebno zagreti zmes rude in koksa na vi:soko tempera- turo. Medtem ko v navadni visoki peči služi koks (kot redukcijsko sredstvo) tudi za zagrevanje, v elektroplavžu za- greva rudo in koks električni tok. Le- ta prihaja v peč s pomočjo elektrod, kjer se pretvarja v toploto siično kot pri električniii. pečeh in kuhalnikih. Elektroplavž ima nominalno moč 12.000 KVA z obratovalno napetostjo med fazama od 90 do 220 V. Peč se bo napajala z regulacijskim oljnim trans- formatorjem 12 M V A, 5000 V 220 V. Elektnično energijo bo dobival plavž od Elektrosistema Slovenije preko trafo- postaje Selce pri Celju, ki je v ta na- men tudi zgrajen. Pri uporabi 3000 kWh za tono sivega grodlja bo znašala dnev- na prciizvodnja okoli 80 ton. Ker bo ne- kaj mesecev obratovanje plavža posku- sno, računajo, da bo letos njegova pro- izvodnja okoli 5000 ton surovega železa, normalno letno proizvodnjo pa cenijo na 20.000 ton. V komandnem prostoru, ki se nahaja- v neposredni bližini peči, so vsi releji in inštrumenti: za meritev napetosti ter zmogljivosti transformatorjev. Ta plavž se razlikuje od sličnlh plavžev na Šved- skem tudi po tem, ker izkorišča ves proizvedeni pliin, medtem ko ga plavži na Švedskem i^oriščajo le polovično. Ker je ta plin zaradi velike količine ogljikovega oksida zelo strupen, bo tre- ba s plinskimi napravami zelo previd- no in oprezno upravljati. Plin bodo uporabljali za obogatitev generator- skega plina v Martinami za žganje ša- mota in za ogrevanje ponvic. Pri dobri uiporatil plina bodo prihranili dnevno okoli 20 ton premoga. Posebnost plavža je tudi, da se talilndk peči (elektrode) vrti in enaikomemo zagreva dno peči, kar pripomore do večje vzdržljivosti dna. Dokler ne bo zgrajena aglomeracijska naprava, kii je tudi v gradnji, bodo za elektroplavž uporabljali neobdelane su- rovine, in sicer magnetit iz Rudne gla- ve, siderit iz L j ubije in kot dodatek apnenec iz Pečovntka. Ko pa bo čez dve leti zgrajena aglomeracija, bo plavž obratoval z odpadnimi proizvodi do- mače industDije. V poštev bodo prišli piritni ogorki kot odpadki kemične in- dustrije, rdeče blato kot odpadek v pro- izvodnji glinice (Tovarna aluminija v Stmišču in Kemična tovarna v Ljub- ljani) ter škaja, varilna žKndra in ostružki kot odipadki lastnih obratov. Kot redukcijski material pa bodo uporabljali zmast koks iz ko^ksame Lu- kovac, sušeni lignit iz Velenja in rjavi premog iz Laškega. PREDNOSTI ELEKTROPLAVZA SO ZELO VELIKE Elektroplavž v Storah je zgrajen z namenom, da bo kril potrebe lastne to- varne po belem, zlasti pa po sivem grodlju za izdelavo valjev in kokil. Za to proizvodnjo je potrebno kvalitetno sivo surovo železo, katerega v našli dr- žavi le malo proizvajajo. Železarna ne bo več vezana na uvoz grodlja, ki ga je morala drago plačevati v devizah. Beli Posebnost elektroplavža je vrtilna naprava, s pomočjo katere se duo peči enakomerno segreva. grodelj pa bodo dovažali martinami v tekočem stanju, kar bo dvignilo njeno prciizvodnjo za približno 5%. Stroški proizvodnje surovega železa bodo v elektroplavžu znatno nižji. Za eno tono grodlja bodo uporabili samo 450 kg koksa, medtem ko je v visokih pečeh za isto količino surovega železa potrebno ICOOkg koksa. Kvaliteta sivega železa bo zajamčena, ker ga bodo izdelovali za potrebe svoje livarne, medtem ko do- slej nabavljeni grodelj ni bil vedno kvaliteten. Razen tega je plavž ekono- mičen tudi v tem, ker ^ obratoval pri polovični električni energiji (v času ko- nic) ravno tako kot pri polni napetosti električne energije. Za obratovanje plavža bo zadostovalo, če bo preskrb- ljen vsaj s polovično električno ener- Sijo. Rentabilni račun in vse kalkulacije kažejo, da bo elektroplavž v Storah vi- soko konkurenčen plavžem na Jeseni- cah in v Sisku, hkrati pa bo predstav- ljal glavno surovinsko bazo za izdelavo visoko kvaliitetnega sivega železa, brez katerega se Železarna v Storah ne bi mogla uspešno razvijati. -ma- stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 30. julija 1954 S te v. 30 Pogled po svetu Res je, nemška suverenost in Evropska obrambna skupnost (EOS, francosko CED) sta danes na dnevnem redu sve- tovne politike. Sporazum med šestimi evropskimi državami o skupni evrop- ski vojski je povezan s tkzv. »Bonskim sporazumom«. Ko bo stopil v veljavo »Pariški sporazuma o EOS, bo veljal tudi Bonnski: Nemčija bo ne samo do- bila orožje in vojsko v okviru EOS, marveč bo tedaj proglašena tudi njena suverenost, konec bo okupacije. Nem- čija, Belgija, Holandija in Luxemburg so v svodih parlamentih že ratificirale sporazum, Francija in Italija pa se obi- rata, ne gre jima od rok. Spričo aktualnosti tega mednarodnega problema je morda prav, če si ga po- bliže pogledamo, danes na priliko, z gospodarske strani. EOS se namreč kot vprašanje postavlja tudi pred našo dr- žavo, kot vemo iz Sulzbergerjevega in- terwiewa pri predsedniku naše države maršalu Titu. Vemo tudi, kaj nam na EOS ni všeč. Revija »Mednarodni pro- blemi« je pred kratkim prinesla prav o združeni Evropi več tehtnih člankov, med drugimi je enega s političnega zre- lišča napisal sam naš zunanji minister, enega z zgodovinskega vidika pa rektor ljubljanske univerze dr. Fran Zwitter. Tudi revija »Naša stvarnost« se je v maju pečala s tem perečim vprašanjem. Stvar ima seveda samo na prvi videz predvsem politični značaj, ne toliko ekonomski in geografski, toda vsi, ki se zato potegujejo, bi radi politični in vo- jaški integraciji pritaknili in podzidali še ekonomske in kulturne temelje. Tudi naše mnenje je tako, da brez ekonom- skega in kulturnega sodelovanja ne mo- re biti govora o kakem pametnem in trdnem združevanju Evrope. Najširša dosedanja oblika je Organi- zacija za evropsko ekonomsko sodelo- vanje (OEEC), ki združuje 18 evrop- skih držav. Po vojni je Zapadna Ev- ropa izgubila tržišča na jugovzhodu (he- genomija SZ) in doživela krizo kolo- nialnega sistema. Tako se je zgodilo, da je iz upnika sveta postala dolžnik ZDA, obnova in bodoči razvoj Evrope je bil docela odvisen od dolarskih mogotcev. Velika Britanija pa je postala dolžnik svojih kolonij in domiriionov. ZDA so monopolni izvoznik osnovnih kmetij- skih proizvodov, predvsem pšenice in bombaža, padec nacionalnega dohodka prebivalstva v starih zapadnih državah je nasproti dogodku v ZDA zelo ob- čuten. Zapadni Evropi so potrebne ogromne investicije za modermzaofijo proizvodnje, za tako zvano razširjeno reprodukcijo, t. j. obnovo, ki bo evrop- ski kapital spet spravila na noge. Poleg tega je zrasla v devetih letih Nemčija v najmočnejšega konkurenta v Evropi, čeprav je v 25 letih dvakrat položila orožje, ogromno izgubila, a vendarle v svoji proizvodni moči hitreje raste kot katerakoli druga evropska država. Spri- čo takega položaja je jasno, da je mi- sel o združeni Evropi zrasla na gospo- darskih tleh. Izkazala se je znanstvena resnica, da je politika najbolj zgoščeni izraz ekonomike: Zahodna Evropa rabi Ameriko, toda tudi Amerika rabi Ev- ropo, kapitalistično Evropo, njen raz- viti trg za blago in kapital. Drug dru- gega rabita zato, da se ohranijo druž- beni odnosi, kakršni so, kapitalistični. Kmalu po vojni je Marshallova po- moč bila gospodarski organizator Za- padne Evrope. Po vseh kolodvorih se je širila fotografska reklama, kako Mar- shallov plan obnavlja in ureja gospo- darske panoge in podjetja; amernšk$ kapitalizem se je povzdigoval v zgled evropskemu, ki je stagniral v zaščitnih carinah, sporazumih, omejevanju kon- kurence itd. Integracijo je poživela ko- rejska vojna leta 1950, ki jo je ves svet štel za sovjetsko agresijo. Dobila je najširše poglede: ekonomske z ustvar- janjem enotnega trga; pravne z ustvar- janjem mednarodnih teles, s prenosom suverenih pravic posameznih držav na nove skupne organe; politična z zdru- ževarijem Zahodne Evrope po načelih federacije ali konfederacije (a to slabo gre) in končno vojne strateške poglede z ustanavljanjem enotne evropske ar- made (kar ne gre dosti bolje). Razne plačilne unije. Mala Evropa, že citirani OEEC, kontinentalna Evropa, Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska plačilna unija. Evropska ekonomska ko- misija OZN, vse to kaže da kljub po- litičnim silam, ki se bore za in proti evropskemu združenju, obstoji objek- tivna nujnost, ki je to integracijo v vseh mogočih oblikah postavila na dnevni red. Označuje se kot državno kapitalističen razvoj v meddržavnih odnosih in je oblika bolj razvitega eko- nomskega sodelovanja. Seveda ima v sebi svoje notranje protislovje, ista ekonomska nujnost kapitalizma jo po- spešuje, dviga, ista pa jo tudi ovira in meša. »Samoljubnost« evropskih držav, nacionalni ponos ali avtarkična priza- devanja posameznih narodov so prav tako kruta resničnost kakor problemi,' ki gospodarsko sodelovanje terjajo brez odloga. Na tako sodelovanje kliče tudi OZN, za tako sodelovanje smo tudi mi, v tem pogledu nimamo zoper EOS prav nič. T. O. Več budnosti v naših kmetijskih zadrugah! Bližajo se polletni občni zbori naših kmetijskih zadrug. Na njih bodo ob- ravnavana polletna poročila, pregledan bo polletni obračun, sprejeta bodo nova pravila itd. Prav je, da se ob tej priliki malo po- mudimo px'a ipomenu danažnjega kme- tijskega zadružništva. Danes je že vsa- kemu gospodarju jasno, da brez dobre kmetijske zadruge tudi ni možno na- predno gospodarstvo. Preko kmetijskih zadrug prihaja umetno gnojilo, škropi- va proti razniim škodljivcem na sadnem drevju in krompirju itd. V okviru za- družne zveze so danes že strokovnjaki za posamezna področja, ki nudijo kme- tovalcem potrebno strokovno p>omoč. V zadnja vasi ob Sotli poznajo kmetje naše strokovnjake za vinogradnilštvo, za za- tiranje koloradskega hrošča dn drugih bolezni, za pospeševanje živinoreje itd. Naj pokažemo na praktičnem prime- ru, kako gledajo gospodarski ljudje na kmetijsko zadružništvo. V Rimskih Toplicah je bila pred časom kmetijska zadruga. Iz raznih razlogov je prišlo do likvidacije te za- druge. To področje je trenutno brez lastne zadružne organizacije. Na OZZ so se zgla&ili zastopniki tega gospodar- skega 'področja s prošnjo, da se jim dovoli ustanovitev nove kmetijske za- druge. Izjavili so, da so prišli do pre- pričanja, da njih kraj občuti, da je brez kmetijske zadruge, kar se kaže v tem, da ne morejo podvzeti potrebnih mer proti raznim škodljivcem, škropiv ni pri roki, manjka strokovnih navodil itd. Vsako gospodai-sko področje ima tedaj lastni interes, da ima močno kmetijsko zadrugo. Imeli pa bodo takšno kmetij- sko zadrugo, kakršno si bodo pač sami ustvarili. Opazili smo, da so zlasti gospodarsko šibkejši krajd močno navezani na svojo zadružno organizacijo: kozjansko-sotel- sko področje, Šmai-ska dolina. Tudi sa- vinjski kmet in Pohorci vedo, da jim je KZ hrbtenica za napredno gospodar- jenje. Danes bi že težko našli kmeta, ki h: ne uvidel prednosti, ki mu jih nudi zadružništvo. Zato se kmetje oklepajo svojih zadrug. OpKJzoriti pa moramo tudi na nevar- nosti, ki pretijo kmetijski zadrugii, če se pravočasno ne bomo pobrigali ter v njej uvedli potrebno pozornost in nadzor. V našem okraju doslej sicer še nismo imel: primera prisilne likvidacije za- druge, imeli so jih pa že v sosednjih okrajih. V OLO Krško je n. pr. prišla v konkurz KZ Velika dolina. Kaj je bil vzrok konkurzu? Zaporedoma 3 poslo- vodje so napravili skupno pokniilijon&ki primanjkljaj, zadruga je začela ustav- ljati plačila dobaviteljem. Narodna ban- ka je zahtevala prisilno likvidacijo. Zaradi brezvestnosti nekaterih usluž- bencev je področje Velike doline na tem, da ostane brez kmetijske zadruge. Lahko si predstavljamo, kakšno škodo bo to pomenilo za tamošnje kmetovalce ne glede na ostale težave, ki so v zvezd s konkurzom. Da se to v vaši zadrugi ne bo pri- petilo, morajo preprečiti možje in žene, ki so v upravnem in nadzornem odboru. Na vas je, da gledate, kaj dela vaš upravnik, poslovodja, sploh vaši usluž- benci. Ne dovolite, da bi vam brez- vesten poslovodja z milijonskim pri- manjkljajem uničil vašo zadrugo! Do- sedanje izkušnje kažejo, da mnogi p>o- slovodje primanjkljaj spretno prikri- vajo ob inventurah, ker upravna in nadzorni odbor pri njih nista prisotna. Le tako je mogoče, da se ob menjavi poslovodij — ob primopredaji — pokaže naenkrat visok primanjkljaj. Na to vas opozarjamo pravočasno, da ne bo prepozno. Ko je bil nedavno narok za sklepanje o uvedbi konkurza nad KZ Velika do- lina pri Okrožni državni arbitraži v Celju, sta dva kmeta, zastopnika KZ Velika dolina, ugovarjala o uvedbi kon- kurza, češ, zakaj naj ibi bili drugi pri- zadeti; tisti naj odgovarjajo, fei so s primanjkljajem zakrivili tako stanje. — Vendar je zakon neizprosen; čim je stanje zrelo za konkurz, ga mora so- dišče odrediti. Prej h: morali x>oskrbeti člani upravnega in nadzornega odbora in sploh člani zadruge, da jim usluž- benci ne bi izpodkopavali tal njiihove zadruge. Ali imamo v našem okraju tudi take zadruge, ki bi lahko zašle v tako stanje? V glavnem lahko rečemo, da je stanje zadrug v našem okraju zadovoljivo, je pa vendar nekaj redkih izjem, kjer so zadruge že na nevarnil poti. Neka za- druga je na primer brezsmiselno po- rabila denarna sredstva za gradnjo kmetijstvu nepotrebnega objekta, de- lila dobiček, ki ga sploh ni bilo, nekaj zadrug pa je takih, ki prav zaradi ve- Ikili primanjkljajev komaj zmagujejo plačila. Okrajna zadružna zveza se sicer v povezavi z revizijskim centrom trudi, da tudi te redke primere po možnosti ozdravi, naj bodo pa v svarilo drugim zadrugam, da ne zaidejo v podobno stanje. Kdaj nastopijo pogoji za konkurz? Zakon pravi: postopek prisilne likvi- dacije se lahko pokrene: I. če podjetje ne izpolnjuje stalnih dajatev družbi (obresti od osnovnih sredstev, prometni davek, zemljarina); II. če se od pod- jetja ni dalo izterjati denarne terjatve niti po izvršUnem naslovu sodišča ali državne arbitraže. Pot v konkurz je pravzaprav zelo kratka: nekaj brezuspešnih izvršb e>o državni arbitraži in smo tam. Pri dosedanjiih primerih prisilnih li- kvidacij, ibodisi državnih ali pa za- družnih gospodarskih organizacij se je pokazalo, da pade navadno znaten del zato tudi na knjigovodstvo: nepravo- časno obveščanje odgovornih funkcio- narjev v podjetju o finančnem stanju, preveč podrejeno stališče knjigovodij ali računovodij, kadar gre za finančna vprašanja. Položaj knjigovodij dn ra- čunovodij je danes v podjetju tako va- žen, da se še vse premalo upošteva. Na vsako sejo upravnega odbora KZ mora imeti dostop tudi knjigovodja, kakor je to že davno v praksi pal državnih go- spodarskih podjetjih. Opozoriti mora odbor na stanje dolžnikov, na stanje zalog, na tekoče tožbe proti zadrugi itd. O finančnem stanju knjigovodja nd podrejen upravnemu odteru, temveč mora ravnati v skladu z zakonom, za kar je tudi prisegel. Energično mora uveljavljati svoje stališče, da ne bo pre- pozno in da ne bo odgovarjal za po- sledice tudi on. Vprašamo se: ali je prav, da zaradi nevestnoati uslužbencev ostane celotno kmetijsko področje brez kmetijske za- druge? Bili so stavljeni že predlogi, da naj bi se ustanovili bodisii v okviru OZZ bodisi GZZ LRS posebni fondi za sanacijo zadrug, iz katenih bi v nujnem primeru čnpale sredstva za kritje ne- predvidenih izgub posamezne zadruge, ki bi jim grozil konkurz. To bi bila neikaka samopomoč, ki bi odlično slu- žila zadružni misli. Morda bi bilo prav, da tudi naši zadružniki na polletnih občnih zborih o tem povedo svojo be- sedo. Ob sodelovanju vseh zadružnikov, ob- veznem opravljanju finančne in revi- zijske službe bomo preprečili, da bi za- druge zašle zaradi nevestnosti posamez- nih uslužbencev v finančne težave. Dr. P. P. Pričnimo z individualnim zatira- njem rastlinsl(ili šlcodljivcev in bolezni Koloradski hrošč se je v nekaterih krajih že tako razmnožil, da povzroča že občutno škodo na krompiriščih. Saj ni več redek primer, da so krompirišča do golega obžrta. V marsikaterem kraju pri nas nastaja problem, kako sploh gojiti krompir oziroma ga zaščititi pred tem škodljivcem. O tem moramo raz- misliti vsi, saj predstavlja krompir za nas osnovno hrano. V vsaki zadrugi so škropilne ekipe, ki vršijo obvezno škropljenje vseh kromspirišč več, kot jih pa zmorejo te škropilne ekipe poškropiti, ostane več- krat mnogo krompirjevih površin ne- poškropljenih, kar ima za posledico na- daljnji razvoj škodljivca. Tega škod- ljivca bomo zatrli le takrat, če bo vsak kmet oziroma vsaj trije skupaj nabavili sami škropilnice ali zaprašilnice ter bodo z njimi šli vsak čas na krompi- rišče, če se bo pMDkazala potreba. Ker so ročni zaprašilci najcenejši, uspeh pa silno zadovoljiv, je najbolje, da si vsak- do nabavi ta zaprašdlec, s katerim lahko zapraši na dan tudi do 1 ha kromp'rišča. Z ibakrenim lindanom lahko istočasno prašimo tudi proti krompirjevi plesni, ki nam je zlasti letos močno nevarna zaradi slabega vremena. Te bolezni ne smemo podcenjevati, saj nam je letos napravila več škode kot pa koloradski hrošč. Z večkratnim prašen jem s tem preparatom lahko škodo zmanjšamo na mdnimum. Ponovno poudarjam, da bomo škodljivca zatrli le takrat, ko bomo prešli na individualno zatiranje škod- ljivca na lastnih površinah. Zato naj ne bo kmetovalca, ki bo brez teh za- prašitev. Inž. Pajenk Franček. Šolska prosveta celjskega okraja v besedah in številkah Letne statistike in poročila o izvrše- nem delu v preteklem šolskem letu pri- čajo, koliko truda je bilo vloženega za izobrazbo naše mladine. Marsikomu so številke zoprne in vendar tako. preprič- ljivo govore, kaj dela, kako se uči, kako je z njo in kakšno je stanje naše mla- dine in njenih vzgojiteljev. V okraju imamo 95 osnovnih šol in 16.583 učencev in učenk. Tu sta všteti tudi obe osnovni šoli, ki jih vzdržuje mestna občina celjska. Zaradi različ- nosti terena samega in po njem ravna- jočega se števila šoloobvezne mladine je značilno, da imamo v okraju 29 šol z učenci od prvega do četrtega razreda, s petimi razredi so 3, s šestimi 8, s sed- mimi 17 in z. osmimi razredi 38. To je slika, kako so te šole niže ali više or- ganizirane. Po številu oddelkov smo imeli še v prejšnjem šolskem letu tri šole z enim samim oddelkom ali taikozvane enoraz- rednice z enim samim učiteljem. Pouk na takih šolah je najtežavnejši, ker je v njih zajeta vsa mladina od prvega do osmega šolskega leta, ki jo mora pouče- vati učitelj hkrati. Tudi te tri eno- oddelčne šole je naša prosvetna oblast že v minulem šolskem letu spremenila v dvooddelčne. Glede na število učencev in velikost vsake posamezne šole je v okraju 22 šol z dvema, 25 s tremi, 13 s štirimi, 7 s petimi, 15 s šestimi, 7 z osmimi, 2 z devetimi, 1 z desetimi, 1 z dvanajstimi, 1 s triindvajsetimi in 1 s šestindvajsetimi oddelki Najmočnejši sta obe celjski osnovni šoli. Razumljivo je, da marsikje nimamo tako velikih šolskih zgradb, zato je v takih šolah dopoldanski in popoldanski pK>uk. Po- treba po razširitvi starih in gradnji no- vih šolskih poslopij postaja leto za le- tom nujnejša. Kakšen je bil učni uspeh? Namesto da bi navajali vsako izmed 95-tih šol, poglejmo raje celotno sliko. Najslabši uspeh od I. do IV. razreda se giblje med 60 in 70%, najboljši pa med 90 in 100%. Samo trije oddelki so do- segli 100% uspeh. Razlika med najslab- šimi in najboljšimi je v I. razredu 36,1, v II. 30,9, v III. 20, v IV. pa 37,8%. Ve- čina drugih in tretjih razredov je med 80 in 90%, v prvem razredu pa so do- segli največ 70—80%. Isto je v IV. raz- redu. Razlika med najboljšo in najslab- šo šolo po učnem uspehu je 27,5%. Sto- odstotnega uspeha ni dosegla nobena šola. Med posameznimi razredi so naj- boljši drugi, najslabši pa prvi razredi. Celoten uspeh vseh šol se je dvignil za 3,2%. IYav vsi, mladina, starši in učitelji si žele boljšega uspeha. Kje so torej ovire, da z njim niso povsod zado- voljni? Mnogo šolskih zgradb je še v slabem stanju, v premnogih manjka učilnic in povoljnih higienskih naprav. Zelo veliko je še pomanjkanje učil in učnih pripomočkov, mnoge pa tožijo za- radi pKDmanjkanja mladinskih in učitelj- skih knjižnic. Res je, da danes ni več šole, ki bi knjižnice ne imela, pač pa je število knjig še vse premajhno. Osemletna šolska obveznost Odkar je pri nas uvedena osemletna šolska obveznost, je prehod učencev iz IV. razreda v nižjo gimnazijo, koder je to mogoče, obvezen. Streniljenje naše socialistične družbe teži za tem, da vsak učenec ali učenka dovrši vseh osem raz- redov bodisi na osnovni šoli ali na nižji gimnaziji, ki je sestavni del osemletnega šolanja. Ker pa vsi učenci ne dosežejo pozitivnega učnega usi>eha na i>osa- meznih stopnjah, morajo te enkrat ali večkrat ponavljati. Po statistiki je do- gnano, da ena petina (20%) vseh učen- cev dovrši komaj IV. razred osnovne šole. Učenci rojstnega letnika 1939 so dovršili svojo osemletno šolsko obvez- nost v posameznih rezredih, pri čemer štejemo I.—IV. razred nižje gimnazije za V.—VIII. razred osnovne šole, tako- le: v I. razredu 0,5%, v II. 1,6, v III. 5,8, v IV. 13, v V. 20, v VI. 21,2, v VII. 22,4 in v VIII. razredu 15,5%. (Dalje prihodnjič) Poletno taborjenje in zborovanje pred- vojaške vzgoje okraja Celje je končano Za praznik Dneva vstaje je bilo kon- čano taborjenje mladincev predvojaške vzgoje v Slovenskih Konjicah, ki je za- ključilo pouk prvega poUetja. V primeri z lanskim letom je predvo jaška vzgoja v okraju zelo napredovala, tako v kmeč- kih kot v delavskihi središčih, razen v Šentjurju, Žalcu dn delno v Laškem. Uspeh Okraja je, da so vsi obvezniki predvojaške vzgoje vldjučeni, da je zelo malo izostankov in da imajo dobro opremljene kabinete s potrebnimi učili. Za vse to gre zahvala okrajnemu od- boru Celje, upravam podjetij in voj- nemu odseku, ki razumejo i>omen pred- vojaške vzgoje in si prizadevajo, da izpopolnijo še nekatera kadrovska, ma- tenialna in organizacijska vprašanja ter omogočijo kvaliteten p>ouk predvojaške vzgoje lin pripravijo mladino za službo v JLA. Podjetja so kupila poleg drugega uniforme za mladince delavskih središč, okraj pa je nabavil uniforme za kmečko mladino, preseke oborožitve, slike za nazornost pouka, busole, makete min in druge pMDftrebne predmete. Okrajni ljudski odbor je s Svetom za kuturo in prosveto sporazumno z voj- nim odsekom odločil, da organiziira šestnajstdnevno taborjenje kmečkih središč Zreče, Loče in Slovenske Ko- njice v osnovni šoli v Slovenskih Ko- nijdcahi, kjer je taborilo 250 mladincev. Namen taborjenja je bU, da se pokažejo uspehi dosedanjega dela. Taborjenje je bilo organizirano tako, da je bilo čim bolj podobno kasamiškemu življenju od vstajanja do večerje s stražarsko službo, IKJŽarstvom, dežurstvom in redarstvom, kar so dzvedli mladinci sami pod vod- stvom nastavnikov in rezervnih oficir- jev, medtem ko je prehrano organiziral okrcaj v Slovenskih Konjicah. Da bi bilo življenje mladincev na taborjenju bolj prijetno, sole-ti obiskali delovne kolektive Konus v Slovenskih Konjicah in Tovarno kovanega orodja v Zrečah, več kino predstav dn priredili nogometno in druga fizkultuma tekmo- vanja. Temu je sledilo ix)litično delo z mladinci, saj je politična vzgoja v ta- boru najibolj prikladna in hkrati ne- ločljiva od strokovne vzgoje za službo v JLA. Med nastavniki in komandirji pred- vojaških centrov so se izkazali tovariši: rezervni kapetan Rezec Drago, rezervna poročnika Zagode Janko in Cesar Karel, rezervni podporočniki Derča Maks, No- vak Josip, Drame Vinko, Varga Ivan, Adamle Franc, Umnik Ivan, Krašovec Branko, Pertinač Ivan, Tauzes Stanko, Kovše Franc in Hojnik Ivan, starejši vodnik Omahne Jože, mlajši vodndki (rezervni) Kuzman Jernej, Cerovšek Franc, Kostanjšek Anton in drugi. Najboljše uspehe so dosegli na po- letnem taborjenju lin zborovanju tabor Slovenske Konjice, zbori kmečkih sre- dišč Žalec, Laško, Planina in Vojnik ter delavska središča Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina, Tovarna ko- vanega orodja Zreče in Konus Sloven- ske Konjdce. B. N. S/oz^o priljublje- nega udravntka Te dni se je poslovil od Celja vojaški zdravnik major dr. Marijan CvrtUa in odšel na novo službeno mesto v Zagreb. Poleg svoje vojaške dolžnosti v celj- ski^ gamdziji je opravljal zdravniško službo tudi pri Zavodu za socialno za- varovanje v Celju in je bil kot tak zelo požrtvovalen, delal je neumorno in z velikimi uspehe, tako da je bil povsod izredno priljubljen. Njegovi pacienti in znanci so mu za vse delo iskreno hvaležni in mu žele na novem mestu mnogo zadovoljstva in nadaljnjih uspehov. OPOMIN vsem davčnim zavezancem na področju ljudskega odbora mestne občine Celje. Opominjamo vse davčne zavezance, da poravnajo svoje davčne obveznosti do III. akontacije 1954 in letne odmere za leto 1953 naj- kasneje do 15. avgusta 1954. Vse davčne dolgove, ki ne bodo poravnani do navedenega roka, bomo izterjali po določilih uredbe o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov Ur. list FLRJ št. 33/53. Ta opomin velja kot splošen opomin, v skladu z določili 8. in 9. čl. citirane uredbe. Davčna uprava ljudskega odbora mestne občine Celje POZIV vsem davčnim zavezancem, obrtnikom in prostim poklicem, ki ne zaposlujejo delovne sile, za vložitev davčnih prijav za leto 1954. V smislu člena 37. uredbe o davku na dohodek Ur. list FLRJ št. 56/53 pozivamo vse davčne zavezance, obrtnike in proste poklice, da vložijo davčne prijave o predvidenem dohodku za 1. 1954. Davčne prijave se dobijo in se tudi vlagajo pri davčni upravi ljudskega odbora mestne občine Celje, soba št. 78. Rok za vložitev davčnih prijav je nepreklicno do 7. avgusta 1954. Davčna uprava ljudskega odbora mestne občine Celje Odpadni SVINEC kupimo vsako kdičiiu) po najvišji ceid. Odpadpromet Lašk« stran 3 »Savinjski vestnik«, dne 30. julija 1954 S te v. 30 Gojmir Melik: Partizanske tiskarne na Štajerskem v borbi za svobodo (Nadaljevanje.) Ustroj centralnega vodstva partizan- skih tiskarn na Štajerskem »Grafičnega •ddelka CT KPS« ni več ustrezal. Z večanjem tiskarn so se pokazale tudi večje potrebe po nabavi prehrane, raz- nega materiala, predvsem papirja. Po- večalo se je razipošiljanje literature na relejne postaje. Kajti od posameznih tiskam se je zahtevala samo izvedba tiskovine v najkrajšem času in v čim lepši izdelavi. Za vse drugo je moral skrbeti »Grafični oddelek CT KPS«. Zato so se pri tem forumu, ki je imel svoj sedež na Homcu pri posestniku Višnjaku ped šifro »200«' ustanovili razni odseki: centralna intendanca, gra- fični atelje, knjigoveznica, odprava ter posebna ekipa, ki je skrbela samo za nabavo tiskarskega materiala in papirja. Ce pomislimo, da smo porabili za eno števiilko »Slovenskega poročevalca« 100 kilogramov papirja, si lahko predstav- ljamo, kaj je pomenilo pri ipartizanski tiskarni vprašanje papirja. Tovarn pa- pirja namreč nismo" »imeli. Zelo malo papirja za tiskarne smo dobili iz Celja. Tudi vse zaloge papirja po trgovinah na Štajerskem so bile že izčr'pane. Potrebno je bilo organizirati prenos papirja z Gorenjske iz Količevega pri Domžalah, kjer smo ga lahko nabaviU redno v večjih količinah. Preko rek in gora, z velikimi težavami ter neprimernimi na- pori je od tu vsak teden prenašala papir na Štajersko nabavna ekipa pod vod- stvom Janka Veita-Sarkcta. Le parti- zanski vztrajnosti te ekipe se je treba zahvaliti, da ni tisk nikoli zastal zaradi pomanjkanja papirja. Pri Grafičnem oddelku so bile organizirane tudi razne pomožne delavnice, ki so skrbele za po- pravilo strojev in za opremo tiskam. Število ljudi pri oddelku je naraslo na 30. Tehnično delo je dobivalo vse širši razmah. Osebje tpo tiskarnah se je ve- čalo ter tehnično dn politično izpopol- njevalo, tako da so biLi najboljši izgledi, da bo prihodnost prinesla maksimalen porast tiskanega materiala. Toda na žalost so se jeli pojavljati nekateri znaki kompromitiranja tiskarne »Krim«. Temu je v začetku novembra 1944 sledil še nenaden vdor Nemcev v Zadreško dolino, kjer so popolnoma požgali va- sico Bočno in Šmartno ob Dreti. Tehtni vzroki so zato vse bolj kazali na pre- selitev tiskarne »Krim« na katero koli drugo varnejše mesto, predvsem pa tja, kamor posameznikom dostop ne bo lahek. V divjem kotičku, v Mačkovem kotu prd Novi Štifti, sredi samote je našla »4-M« — tiskarna »Krim« — svoj novi dom. V ponosni kmečki hiši pri Enciju se je v prvem nadstropju naselila stav- nica, ki je služila obenem za dnevno sobo in kuhinjo. V kleti pa je bUo treba šele izkopati prostor za strojnico, ka- mor smo potem lahko namestili tiskar- ski stroj. Pomnožen in izipopolnjen ko- lektiv je bil v kratkem času kos tudi tej nalogi ter je že ^po kratkem pre- sledku pričel z nadaljevanjem svojega dela. Na tem novem mestu se je ti- skarna »Krim« preimenovala v »Pohor- sko tiskamo«, medtem ko je biLa njena šifra še vedno »4-M«. To novo ime je tiskarna dobila zato, da je zabrisala vsako sled okupatorju, ki je bil pre- pričan, da se tiskarna nahaja nekje na Pohorju in ne v Zgomji Savinjski do- lini. Na prejšnjem mestu je ta tiskarna tiskala predvsem priložnostne tiskovine: letake, objave itd. Tu pa je pričela s tiskom »Ljudsdce pravice« in »Kmečkega glasa«. Delo, ki se je nabralo s pre- selitvijo, se je tako nakopičilo, da je kolektiv te tiskarne moral začeti s sku- pinskim delom, ker je moral stroj teči noč in dan. Stroj, ki ga je prej poganjal motor, smo morali tedaj pripraviti za pogon na nogo, kajti v tem kraju je bUo nemogoče računati z možnostjo pri- dobitve električnega toka. Vzporedno s tem se je seveda povečalo število čla- nov kolektiva, ker je bilo poganjanje stroja zelo naporno. Tiskarna je imela zaposlenih že 21 tovarišev in tovarišic. Vzporedno s tehničnim delom so na- stale sedaj v tej tiskarni v novem kraju ugodnejše prilike tudi za politično živ- ljenje. Resno tiskarsko delo, ki ni nikdar zastalo, so irazvedrili kulturni večeri, pesmii, vesti, ki so prišle iz sveta in ki so povedale, da delo ni bilo za- stonj, da je bila zmaga blizu, pri kateri je pomagala tudi »Pohorska tiskarna«. Prostor strojnice »Pohorske tiskarne« v Mačkovem kotu pri posestniku Lešniku, po domače Enciju. IZDAJI V CELJU V Celju, središču množičnega odpora proti okupatorju na Štajerskem, sta bili dve veliki izdajd. Ob tej pn.liki so bili izdani rin zajeti najboljši in najpreda- nejši celjski in savinjski aktivisti. Ve- čina teh je bila ustreljena v letu 1941 in v prvi polovici leta 1942 v Celju, v Pvlariboru in na ostalih krajih Štajerske. Le redki izmed njih so dočaikald svo- bodo v taboriščih smrti Dachauu, Bu- chenwaldu in drugod. Prva (izdaja se je izvršila 29. oktobra leta 1941 v slaščičarni Rugo-Nana v Stanetovi ulici. Izdajalec, ki se je vtiho- tapil v vrste OF, ni znan. V tej slašči- čarni je bila javka Pokrajinskega ko- miteja za Štajersko. Pri tej izdaji je bil ustreljen kurir Ivo Poljanšek-Ubo. Na- i-odni heroj Miloš Zidanšek, doma iz Medloga, bi se je v trenutku napada okupatorskih oboroženih sil nahajal s kurirjem Ubom v slaščičarni, je bil aretiran. Ko je bil po-d stražo z dvig- njenima rokamii odpeljan na cesto, se mu je med množico posrečilo pobegniti. V naslednjihi dneh so se vršile množične aretacije. Aretiranih je bilo preko 30 aktivistov. Z gestapovci se je vozila Oman Sonja in jim kazala stanovanja, kjer so stanovali aktivisti. V začetku je bila aktivistka, pozneje pa je vsto- pila v službo Gestapa. Trojka pohorskih partizanov jo je leto kasneje pri ka- detnici v Mariboru lilcvidirala. Ta prva izdaja je imela tudi za Bre- žiški pohod težke posledice. Pri kurirju Ubu so našli gotova navodila za pohod na Kozjansko. Zaradi teh informacij so bm Nemci I. štajerskemu bataljonu vedno za petami in mu zelo otežkočali pc'hod. O tej prvi izdaji so na razpolago le skopa poročila ljudi, ki so bili več ali manj direktno prizadeti. Pisanih poročil ni na razpolago. Po dobrih petih meseoih je bUa druga izdaja, ki je zajela tako velik obseg, da je za neko dobo zelo otežkočila osvobo- dilno gibanje v Celju. Množččne aretacije so se začele 4. ma- ja 1942. Ta dan je bilo aretiramih okoli 70 ^tivistov. Iz olcupatorskega poročila o izdaji po- snemamo v glavnem naslednje: Dne 30. aprila 1942 so se na podlagi prijave okupatorskega zaupnika začele prve aretacije aktivistov. Množične are- tacije pa so se začele dne 4. maja. Ta dan so zaprli 70 aktivistov in aktivistk v Celju. Žene aretirancev so bile delo- ma same aktivne članice, deloma pa so vedele za od;pomiiško delo svojih mož. Pri teh aretacijah so gestapovci zaple- nili 2 vojaški puški, 1 lovsko puško, 150 patron, revolver, eksplozivni material, pisalni stroj čn papir za trosilne akcije, 4 radioaparate in 2000 RM, ki so bile zbrane za OF. Od novembra dalje, po prvi »izdaji, se je aktivistom v Celju posrečilo ponov- no organizirati mizarsko, tovarniško, rudarsko, kmečko, obrtniško, uradniško in železniško celico. Te celice so bile v Celju in neposredni okolici v Savinjski dolini. To so bile celice Komunistične partije. To okupator posebej poudarja. Med člani teh celic je bilo veliko šte- vilo pripadnikov vermanov (ki so se r to organizacijo vtihotapili), celo na vo- dilnih mestih, kakor tudi pripadnikov pomožne policije, nastavljenoi poste, že- leznice, socialnega zavarovanja, finanč- ne službe in banke. Vsi ti so podpirali z velikima mesečnimi prispevki OF. Med vidnimi funkcionarji osvobodil- nega gibanja v Celju je bil tudi neki hrvaški in neki italijanski državljan. Ta Italijan (najbrže primorski Slove- nec) je bil vodja novoustanovljene ce- lice (SKOJ). Njegova naloga je tudi bi- la, da je vzdrževal zvezo med Celjem in partizani. Po njegovi zvezi so odha- jali celjski boirci v .partizane. Bil je star komaj kakih 17 let. V času aretacij po mestu je pravočasno pobegnil. Poročilo tudi omenja, da so v Celju poleg vseh teh celic še štirje krajevni odbori in še poseben tehnični aparat, katerega pa jiim ni uspelo med aretaci- jami odkriti. Med aretiranci se je na- hajalo po poročilu 14 sekretarjev par- tijskih celic. Z ozirom na te nuiožične aretacije, pravi poročilo, so pristaši osvobodilnega gibanja v okrožju Celje razbiti. S to dmgo izdajo, ki je zadala izred- no težak udarec dobro organiziranemu osvobodilnemu gibanju, je Celje v glav- nem prenehalo biti center osvobodilne- ga gibanja na celjskem območju. Res je, da se je 'po težkih naporih po- srečilo tov. Tonetu Grčarju-Johanu, ki je prevzel po zajetju sekretarja komi- teja, narodnega heroja Franca Vrunča- Buzdo, posle sekretarja komiteja v Ce- lju, iponovno organizirati OF. Po njego- vi herojski smrti dne 12. novembra 1942, ko je bil ustreljen na stanovanju pri Rodetovih v Jenkovi ulioi v iborbi z gestapovcem Avguštinom, je postalo središče političnega, kakor že prej vo- jaškega dela Dobrovlje, kjer se je na- hajal štab II. grupe odredov. Terčak Stane Grobovi naših žrtev v Gradcu v okviru velikih proslav in priredi- tev »Štajerska v borbi« je Okrajni od- bor Zveze vojaških vojnih invalidov v Celju organiziral obisk grobov našiih žr- tev, pokopanih na Centralnem pokopa- lišču v Gradcu. Dne 22.. junija je ob 2. uri zjutraj odpeljal Putnikov avtobus 55 udeležencev, ožjih sorodnikov v Grazu ipokopanih žrtev, dapred celjske železniške postaje. Udeleženci so peljali s seboj 10 velikih vencev in veliko cvet- ja. Po postanku na obeh carinarnicah in tam opravljenih potrebnih uradnih pre- gledov, ki so opotekli brez najmanjših prdpomb, so se pripeljali udeleženci že pred 7. uro zjutraj k Centralnemu ipo- kopaUšču, ki je v bližini Puntigama. Z venci in cvetjem so odšli v sta-njenem sprevodu na grobove, ki so v gornjem južnovzhodnem delu pokopališča. Okrajni odbor ZVVI je ob organdza- cdji tega obiiska ugotovil, da je tam po- kopanih 65 padlih borcev Pohorskega bataljona, dalje vsi aktivisti, ki so bili leta 1942. in v početku 1943 streljani v Celju dn Mariboru. Imena padlihi borcev Pohorskega bataljona niso znana, i>ri vseh ostalih pa so znana imena. Razen teh so tam pokopani tudi aktivistii, ki so bOl streljani leta 1941 in drugi, ki so bili streljani pozneje 1943 in 1944, tako da je tam pokopanih preko 1000 naših žr- tev. _ Vse te žrtve so bile pokopane pri- bližno 50 metrov nižje od sedanjega gro- bišča v skupnih groibovih. Pokopavali so jih tako, da so z odkopavanjem novega množičnega groba zasiipali žrtve, ki so jdh položili v že izkopan grob, tako da je bil nov grob pripravljen vsak tre- nutek, da sprejme nove žrtve. Nekateri, ki so si hoteli to ogledati med vojno, ipovedo, da v bltžini teh grobov ni bilo mogoče priti, ker so bili zastraženi. Leta 1949 pa so prenesli vse žrtve iz množičnih grobov'50 m višje, kjer so se- daj pokopani drug poleg drugega. To grobišče nima oblike grobov, je gladko in posejano s travo, vendar je zemlja še rahla in se vdaja pod stopinjami. Na zgornjem robu so posejani topoli, na spodnjem rožno grmičje, prav na gro- bovih pa raste lepotično drevje in gr- mičje. V sredini je 5m s peskom po- suta pot, ki vodi h gornjemu robu, kjer je postavljen spomenik. Podstavek spo- menika je kamenit. Na njem stoji v že- leznem ogrodju približno 5 m visok le- sen križ. Na prednji strani kamenitega podstavka je vklesan z velikimi črkami v nemščini napis, ki se v našem pre- vodu glasi: »Čuvajte svobodo in mdr, ker mi smo zanju umrli.« Grobišče je lepo urejeno, tudi prostor je lep in je treba priznati, da je oblast v Gradcu z ureditvijo tega grobišča napravila lepo pietetno delo. Nekateri svojci so posta- vili po grobišču male marmornate ali kovinske taiblice, bi so tu dn tam po- stavljene. Te neenake tablice, ki so po- stavljene sem ter tja po grobišču (kajti ni-hče prav ne ve, kje je pokopana ta ali ona žrtev), dajejo videz nereda. So- rodniki naj bi opusitili postavljanje ta- kih tablic z napisi, dokler ne bi morda Glavni odbor Zveze borcev vzel stvar v roke in določil enotne tablice. Tega, za naše Štajersko tako pomemb- nega grobišča, ne smemo pozabiti. Vsem, ki so tu pokopani dolguje naša skupnost ogromno, najmanj pa trajen spomin in veličasten spomenik iz .pohorskega gra- nita. Začasno je naročil Okrajni odibor ZVVI v Celju granitno ploščo z napi- som pisatelja Frana Roša in bi se glasi: IZ NAŠE KRVI JE ROŽA POGNALA: SLOVENCEM SVOBODA JE ZASIJA- LA. Te plošče pa žal udeleženci niso mogli vzeti s seboj, ker je potrebno do- seči dovoljenje, da se iplošča postavi na kamenitem podstavku. B. F. RUDI ROŽANC-SLAVO Mnpgo junakov je darovalo svoja dragocena življenja v iborbi za svobodo našiih narodov. SpominjaiM smo se jih že oartizane. Njegovi najožji sodelavci v letih 1941 in 1942 so bili Pavle iz Gorice, ki ga je izdal policaj Strgar iz Rajhenburga in so ga gestapovski zlo- činci ubili, Miha Getršak, čevljar dz Raj- henburga, ki je preživel dve in pol leta v Dachauu. Dora Zidarič, babdca liz Raj- henburga, Jaka Zidanšek v Podsredi, Soba na Zdolah, Zajberl, kmet v Ko- stanjku, Strman, rudar iz Senovega, ki je umrl v Dachauu in drugi. Avgusta 1942 je imel sestanek v Močniku pni Zdolaht Bil je najibrž izdan. Gestapovci iz Brežic so obkolili hišo. S Presker jem sta hotela pobegniti. Presker je bil ranjen v nogo in je ušel, Rožanc-Slavo pa je padel v neenakem boju v grmovju MočiDika. Zadel ga je rafal iz parabele gesitapovca Jtinglinga, domačina dz Sevnice. Umirajočega so pretepali, ga naložili na gnojna voz in peljali v Brežice. Med potjo je umrl in x>okoi>ali so ga za mejo brežiškega pokopališča. Po osvoboditvi smo se padlega junaka spomnili njegovi tova- riši liz Celja in Zagreba. Na kraju, kjer je padel, smo položUl venec in i)evci iz Zagreba so mu po ganljivem govoru zaipeli žalostinko. Tovariš Rožanc-Slavo je v krajiih med Sotlo in Podsredo opravil veliko delo, vzpodbujal je ljudstvo k uporu proti okuDatorju. Sredi največjega dela je omahnil — zadet od krogle domačega izdajalca. Njegovo delo so nadaljevali drugi in rodi lo je velike uspehe. Tova- riši, znanci in sorodniki se ga s hva- ležnostjo spominjamo in kličemo: Slava junaku Rožancu, bi je daroval svoje življenje za boljšo prihodnost nas vseh! J. K. Proslava Dneva vstaie v Rudnici Organizacije ZB iz Podčetrtka, Pri- stave, Loke pri Zusmu, Pilštanja in iz Kozjega so sklenile proslaviti naš ve- liki praznik z ziborom članstva ZB in partizanskim mitingom na Rudndci, skoraj 500 m visoki gori, oddaljeni dve uri hoda od Podčetrtka, ki je s svojimi bujnimi gozdovi po vseh pobočjih tja do Bohorja nudila nekoč zavetišče hrabrim borcem, zaradi česar se je oku- pator znesel jeseni leta 1944 nad civil- nim prebivalstvom. Do tal je požgal vsa ■poslopja vsem sedmim posestnikom Rudnice, misleč s tem uničiti partizan- sko postojanko Kozjanskega odreda. V počastitev tem junaškim ljudem, ki so žrtvovali domove, v spomin padlim borcem in v svarilo živečim se je zbralo na Dan vstaje na Rudnici 144 članov ZB ter več sto ljudi liz vseh okoliških kra- jev. Organizacijo prireditve je odlično izvedel občinski odbor ZB v Podčetrtku pod predsedstvom tov. Rudolfa Romiha. Ob 11. uri je bH uprizorjen partizan- ski napad na samo vas Rudnico, nato je bn zbor edinic in predaja raportov komandantu tov. Skaletu iz Pristave ter končno članu Okrajnega odbora ZB Celje tovarišu Kovaču iz Rog. Slatine. Z zanimanjem so vsii navzoči spremljali izvajanja tov. Canžeka, nekoč rudarja iz Trbovelj, ki je bil več let aktivni iborec v javki na Rudnici. Orisal je težko borbo in tudi požig vas)i. Tovariš Skale je nato orisal pomen 22. juUja za nas Slovence. Tovariš Kovač pa je po- udaril pot nove Jugoslavije in njen razvoj do današnjihi dni. Dijakinja Ko- vačičeva iz Imenega je zbrane borce navdušeno i>ozdravila v imenu mladine, nakar so sledile deklamacije pionirjev šole v Podčetrtku. Mešani z:bor KUD »Vladimir Nazor« iz Podčetrtka je odpel pod vodstvom tovariša Otona Mikuliča štiri pesmi, nakar je nastopila folklorna skupina istega društva pod vodstvom tovarišice Milene Pregradovfe ter s svo- jim nastopom navdušila navzoče. Skam. 4 »Savinjski vestnik«, dne 30. julija 1954 Stev. 30« Iz Celja... Pester in živahen zbor volivcev Pretekli teden so imeli volivci prve in druge četrti ^upen zbor volivcev v dvorani starega gledališča. Čeprav po maloštevilni udeležbi skromno zborova- nje, je bil zbor vsebinsko dober, pester in živahen. O družbenem planu in pro- računu celjske mestne občine je poro- čal odbornik tov. Rado Jenko, nakar se je razvila živahna razprava. Volivci so predvsem ostro obsojali go- spodarski koiminal, ki v Celju še vedno izbija na dan. S tem v zvezi so obsodili tvidi vodstvo in poslovanje podjetja POvrtnina-Sadje v Celju, kjer je revi- zija nedavno ugotovila okoli 11 milijo- nov dinarjev izgube. Volivci so ostro obsojali škodljiiva dejanja v našem go- spodarstvu, ki občutno vplivajo na živ- ljenji! standard potrošnika. Mnenja so bili, da so kontrole po podjetjih premalo pogoste in večkrat neučinkovite ter da so krivci premalo kaznovani. Volivci so naro6ili odborniku, da s temi vpra- šanji seznani mestni ljudski odbor, ki bi naj na podlagi iznešenih kritik tudi ukrepal. Ugotovili so tudi, da je celjski trg najdražji v državi, da trg nima pri- merne stojnice za prodajo rib, zaradi česar potrošniki ribe le redkokdaj la- hko kupijo, čeprav so cenejše od mesa in bi bile vse možnosti dobave, če 'bi imelo Celje napravo za konzerviranje rdb in primemo tržnico za prodajo. Vo- Kvci so kritizirali tudi prodajo časopi- sov na ulicah in zahtevali, naj mestna »AUF WIEDERSEHEN ...« Te dni smo imelii v gosteh dunajski cirkus »Elkins«. Naše mesto je bilo eno izmed premnogih postaj na njegovem prvem gostovanju v naši obnovljeni dr- žavi. Njegov artistični program je za- služil pozomost, kakor mu jo je izka- zovalo vse dni njegovega zadrževaaaja v Celju naše zabave željno občinstvo. Ni pa zaslužilo to — itudi vsej mla- dini odprto — potujoče zabavišče to- likšne pozornosti glede grobih in ne- okusnih clownov&kih šal ter glede dej- stva, da so bile te »šale« povedane in posamezne točke napovedane v skraj- no slabem, slovenskemu in jugosloven- ekemu narodnemu ponosu prav žalji- Tem jeziku. Govorica je bila in >bo se- Teda ostala enostavna spakedranost Tseh jugoslovanskih jezikov. Jasno je, da od tujca ne moremo zahtevati do- stojnega znanja našega jezika. Zato pa: ali bi ne bilo kultumejše in mednarod- nega artističnega podjetja dostojnejše, če bi se predstavilo v svojem materinem jeziku? Ce pa je podjeTje hotelo doka- zati svojo lojalnost in ustrežljivost, bi jo v neprimerno večji meri dokazalo z napovedovalcem, ki bi bil vešč enega jugoslovEinsfcih uradnih jezikov. Repub- liški prosvetni organi, s katerih pripo- ročili zabavišče gostuje, bi pač morali pravočasno uvideti to njegovo zadrego in mu v prid našega vsaj minimalnega narodnega čuta iz nje pomagati Raz- tegovati program z zastarelimi in ne- okusnimi šalami pa, bogme, v nobenem jeziku nima smisla. Ponovnega svidenja, ki so ga artisti na koncu programa zaželeli preko gra- mofonske plošče z nemško popevko, si pač ob takih okoliščinah kot zavedni državljani ne moremo želeti. TEČAJNIKI PROTILETALSKE ZASCITE TERENA GABERJE SO USPESNO POLOŽILI IZPIT V času od 2. do 18. junija je bil v Gaiberju tečaj Protiletalske zaščite, ki se ga je udeležilo 94 tečajnikov. Mnogo je bik) treba premagati težav, preden so prišli do zaželenega uspeha. K temu je pripomogla dobra organizacija, skrbno pripravljeni predavatelji ter pozomost in uvidevnost tečajnikov. Težave so na- stale ot) priliki poplave, ki je zajela prav naš teren; vendar smo s tečajem lahko v kratkem nadaljevali. Tudi z uspehom smo lahko zadovoljni, saj smo imeli kar 27 odličnjakov, med katerimi sta se posebno odlikovala tečajnika Milan Pleterski in Franc Vogelsang. Pozivamo ostale Gabrčane, da se bodo jesensikemu tečaju z veseljem odzvali in priključili. M. K. MESTNA TRGOVINSKO-GOSTINSKA ZBORNICA GRADI SVOJE PROSTORE IN GOSPODARSKI KLUB Vprihodn jih dneh začenja Trgovinsko- gostinska zbornica fca mesto Celje grad- njo svojčh poslovnih prostorov in Go- spodarskega kluba v novo zgrajenem stanovanjskem bloku »Beton« v Kocbe- kovi ulici. Načrte je izdelal kolektiv Projelktivnega biroja v Celju po zamisli npravnega odbora Zbornice. Poslovni prostori Zbomiice so projek- tirand na severni strani poslopja, ki so med seboj ix>vezani s hodnikom. Vhod na oglu severne strani tvori čakalnica to kamna in marmorja. V sredini zgrad- il bo prostoren Gospodarski klub z bi- fejem in sejna soba. V Klubu bo na razpolago knjižnica z revijami in časo- pisi ter druga sredstva za študij on raz- vednilo, V Klubu bodo lahko podjetja, ki so člani Zbornice, sprejemala ix>slov- ne predstavnike ter tudi zaključevala pogube. Dva prostora sta predvidena za Društvo ekonomistov in Društvo pravndkov. Klub in prostori obeh dm- žtev imajo poseben dohod s predsobo. Prostoni bodo opremljeni s centralno kurjavo in fluorescentno raizsvetljaro. Gradnja bo zaključena 5e letos. občina nekulturno prodajo časopisov prepove. Časopisna podjetja naj bi v ta namen postavila primerne kioske za prodajo časopisov. Veliko so razpravljali tudi o gradnji stanovanjskih blokov, šol in stanovanj- skih hišic, o regulacijskih lin komunal- nih delih in o plavalnem bazenu. Do- taknili so se tudi nerentabUnosti zasta- rele plinske naprave in stanovanjskih vprašanj. Na vsa vprašanja je odbornik tov. Jenko volivcem odgovarjal. Proble- me, ki so volivce zanimali, je temeljito obrazložil in obljubil, da bo vsa p>ereča vprašanja in pametne nasvete predla- gal mestnemu občinskemu odbom v pretres. UNIČENA UMETNINA — ALI »LE ČEVLJE DELA NAJ ČEVLJAR« Umetniško delo, čeprav ga je naro- čilo podjetje in ga tudi plačalo, je ven- dar stvar, ki jo je treba čuvati, ker je naposled le ljudska last. Odnos do umetnin kaže stopnjo izobrazbe in osebne kulture. Ce smo v Celju pri obnavljanju go- stinskih obratov, knjigarne in cvetli- čarne prišli do novih trajnih umetnin, to ni samo v okras tistih prostorov, temveč vsega Celja. Zidno slikarijo imajo doslej »Vino Koper«, »Majolka«, Mladinska knjiga in cvetličarna. V lo- kalu »Vino Koper«, v Mladinski knjigi in cvetličami so te zidne freske iz- delane na poseben način: umetnik pre- vleče zid z barvnimi plastmi ometa, v koliko barvah pač izdeluje freske. Potem praska do zaželene plasti in tako nastajajo freske trajne vrednosti, 'kajti omet je barvan in ne bledi. In ker je jasno, da se zid maže, je gotovo tudi v praksi uveden poseben način čiščenja takih fresk, ne da bi jih pokvarili. »Viino Koper« je prvo ipodjetje, ki je sodobno uredilo lokal. V točilnici je zi- dove krasil venec fresk s primorskimi motivii. Tudi fasadni napis je tako iz- delan. Pred kratkim pa so lokal čistili in prepleskali, pri čemer je bila zidna slikarija uničena, ker so pleskarji eno- stavno prebarvali tudi njo. Poleg vsega je barvni omet dobil preobleko v čisto drugačni barvi. Zdaj je stvar že stor- jena. Popolnoma obnoviti umetnine ni mogoče. Kdo je kriv? Tisti, ki je delo naročil aM tisti, ki je delo izvršil. Vse- kakor drugi ibolj, ker bi se moral za- vedati. da je slike delal tmietnik in bi se zato moral ix)zanimati, kako naj te vrste freske očisti in spravi v red. NOVO IME NE SPREMENI STVARI... Pravijo: volk dlako menja, nravnosti pa ne. Nekdanji Samski dom je še vedno bolj sam kot ne. Nekaj časa je z dobro glasibo sicer postal že dokaj živahen gostinski obrat, potem pa je nenadoma zamrl. Hotel »Savinja«, kakor se po novem imenuje,'ima med vsemi celjskima lo- kali največ pogojev za uspeh. Ima pro- stran vrt in največje plesišče na pro- stem. Poleg tega je od tu lep razgled, kar mu daje še posebno mikavnost. Toda videti je, da uprava teh prednosti ne zna izkoristiti. Ce ibi imelo i^jetje dobro, primemo glasbo v sezoni, bi ne bUo obiskano samo ob sobotah in ne- deljah. Ta dva dneva sta že itak taka, da ljudje silijo ven in se zadovoljijo tudi z navadno harmoniko, samo da nekje lahko popijejo kozarec, se za- vrtijo in iKjrazveselijo. Ce na primer pogledamo vrtno restavracijo pri hotelu »Union«, je d^es ob dnevih, ko igra še dokaj dobra glasba, vedno ,poln. Prej je le sem in tja »zašel« kak gost do njenih miz. Godb^ ki igra dva dni v tednu v hotelu »Savinja«, je zelo povprečna, skoraj ne ustreza mestu. Vrh tega igra v dvorani, namesto da bi jo postavili na prosto, kot je ibila včasih navada. Vsekakor ibi hotel »Savinja« dobil bolj reden obisk, če ibi imel dobro godbo in z malenkostno reklamo privabil ljudi Gibanja prebivalcev v Celju v časn od 19. do 26. Jalija 1994 je bilo rojenih 31 dečkov in 30 deklic. Poročili 8o se: Kovač Marijan, strojni ključavničar in Meleher Božena, trgovska pomočnica, oba iz Celja; Sto- pinšek Josip, grooar in Satler Marija, polje- delka, oba iz Celja; Fon Evgen, blagajnik ia Celja in Žagar Marijana, vzgojiteljica iz Žalca; Jenko Baldomir, knjigotiskar in Znidar Aleksan- dra, študentka, oba iz Celja. Umrli so: Mohorko Ljnba, otrok iz Stor; Koštomaj Fran- čiška, gospodinja iz Celja, stara 41 let; Simončie Leopold, upokojeni železničar iz Telenja, stai 59 let; Tajnšek Ivana, upokojenka iz Žalca, stara 63 let; Habjan Cecilija, posestnica iz Cmeg« vrha, stara 72 let; Roi Rudolf, občinski revež ii Vitanja; Gal Anton, otrok iz Celja; Bračič Simon, posestnik iz Celja, star 85 let; Kajba Frane, otrok iz Zibike; Kink Ivan, upokojeni rudar ii Celja, star 78 let; Kline Ivan, invalidski upoko- jenec iz Tojnika, star 26 let; Miheliak Rudolf, posestnik iz Celja, star Ti let; Grobler Zofija, gospodinja iz Celja, stara 51 let. ... in zaledja Priprave za Osirožao v Slov, Konjicah Dosedanji iix>tek priprav za veliko slavnost na Ostrožnem kaže v Sloven- skih Konjicah in okolici, da je bilo v splošnem že dosti storjenega, premalo pa je bUo še konkretnega dela. Vsa stvar se je v večji meri sukala okoli raznih razprav na sestankih, na sejah odborov in štabov, ki so za to izstav- ljeni po občinah, ipo vaseh in večjdh ŠE ENKRAT O POSTAVLJALNICI ŠTEV. 1 v ŠTORAH Res je, da je v podobnem, pred štiri- najstimi dnevi objavljenem članku, bil naslov malo neroden — verjetno pa so vsi razumeli, da ne gre za poslovalnico, temveč za postavi j alnico ob železniški progi Celje—Maribor, nekaj nad 100 metrov pred železniško postajo v Storah. Nekateri ljudje — odgovomi ljudje imajo res trdo kožo — se niti ne zme- nijo za pripombe niti za pogoje, pod katerimi opravljajo svojo službo in za splošno ljudsko premoženje. Sedaj je ta nesrečna postavljalnica v zadnjih življenjskih zdihljajih in z njo vse kar je v njej — izvzet ni celo živ človek, ki sedaj čaka, da se bosta s po- drtijo prevrntila v umazano vodo in iz- dihnila; da, izdihnila brez ene dobre be- sede, brez zadnjega usmiljenega pogle- da, ki so ga navadno ob smrti deležni celo najibolj zavrženi ljudje. Prav — edino prav ibil bUo, če 'bi bil v tem zadnjem trenutku v tej razpada- joči krsti ravno tisti, ki je gluh na obe ušesi, ki noče ničesar slišati niti videti. Njega naj bi bilo konec skupno s po- stavljalnico, nad njim naj bi postavili spomenik in napisali: »Tukaj počiva človek, ki je storil ko- nec zaradi svoje trme.« LUCANI SE PRIPRAVLJAJO NA SVOJ OBČINSKI PRAZNIK Dne 31. julija i>oteče 10 let, ko so partizanske brigade osvobodile vas Luče v Savinjski dolini. Ta dan bo odslej občinski praznik Lučanov. V okviru priprav na ta dan so že dne 18. julija odkrili spominsko ploščo 17 partizanom, članom tehnike IV. opera- tivne zone. Pri tem sta sodelovali Zveza borcev in Planinsko društvo. Odkritje plošče je ibilo pri sedanji Lučki koči nad Logarsko dolino, kjer so ti borci izgubili svoja življenja. Na večer pred praznikom ibodo na raznih vrhovih zagoreli kresovi, v vasi pa bodo združene organizacije izvedle baklado. Dne 31. julija doix>ldne pa ibo sledUo odkritje spominske plošče v Beli, kjer je bila partizanska bolnica. Tam je izgubilo življenje večje število borcev za svobodo. Poleg ostalega programa bo na ta dan tudi tekmovanje strelskih družin, po- poldne pa bo sledila prosta zabava. Prav v teh dneh pa .bomo poživili tudi agitacijo za odhod na Ostrožno in pri- čakovati je, da bo odšlo na to slavje mnogo več Lučanov, kot lani na Okrog- lico. IZ SLOVENSKIH KONJIC Proslava Dneva vstaje v Slov. Konjicah Dan vstaje slovenskega naroda so tudi v Slovenskih Konjicah dokaj slovesno proslavilL Ze v sredo pred praznikom je iz Slovenskih Konjic odšla patrulja bivših borcev v Slemene pri Drami j ah, kjer je bila večja proslava. Spotoma so obhodili vasi, ki so v tej okolid, znane iz NOB marsiikateremu iborcu (Tolsti vrh, SpitaUč in druge), obiskali so šte- vilne družine, pri katerih so se za časa borbe zadrževali partizani in aktivisti in se skupaj z domačini pogovorili o različnih dogodkih. Povsod so jih spre- jeli z ves^jem kot nekdaj prave parti- zane. Člani patrulje so se dalj časa zadržali v SpitaMču, kjer so priredili skupaj z domačini miting dn se skupaj z njimi poveselili pozno v noč, drugo jutro pa so skupaj nadaljevali ijit proti Slemenu. Isti dan je odšla posebna patrulja tudi iiz sosetojih Zreč preko Križevca in Stranic ter se proti večeru ustavdla v Bukovljah. Tudi tu so priredili večji miiting. Med NOB se v tej vasi parti- zanske ediinice niso dosti ustavljale, so ,pa posamezne edinice dn tudi nekateri deli XIV. dlivizije šli večkrat v nepo- sredni bližini. V zgodnjih jutranjih urah je tudi ta patrulja krenila ipreko Konji- ške gore v Slemene. Razen patrulj so bole na rečer pred praznikom še v vseh večjtih krajih slav- nostne akademije z bogatim sporedom. V Konjicah je razen govornika nastopil še pevski zbor, iki je na sam praznik odšel na proslavo v Slemene. Slavnostna sestanek so imeli tudi člani sindikalne podružnice tovarne usnja Konua. sindikalnih podružnicah. Delo samo, ki je slonelo le na posameznikihi, je bdlo usmerjeno v glavnem na zbiranje po- datkov bivših borcev, ne pa toliko na ■pjolitično dn tehnično stran ter na dmge priprave. Spričo vsega tega se zdaj po vaseh, v tovarnah in podjetjih o slav- nosti že mnogo govori in je pričakovati precejšnjo udeležbo (Konjice, Zreče in Loče okoli 3000 ljudi), ker pa število udeležencev še ni točno, ni mogoče že sedaj napraviti približnega razporeda vozil. Dobra je zamisel občinskega štaba, naj bi TVD Partizan izvedlo skupen od- hod vseh kolesarjev, ki jih je v vsej okolici nekaj sto, posebno med delavci. Prav tako naj hi KZ poskrbela za pre- voz čim več svojih članov-kmetov s kmečkimi vozili. Vse to bi v znatni meri olajšalo prevoz s kamioni, ki bodo še kljub temu morali opraviti več voženj v vsako smer. Podobnega mnenja so tudi v sosednjih Zreč ah in Ločah. Posebno važna za samo konjiško ob- čino pa je okrasitev ter postavitev sla- volokov in mlajev. Po glavni cesti iz Maribora, kii gre skozi Konjice, bo namreč usmerjen celotni promet iz vse Štajerske, zato Konjičanom v teh dneh ne bo moglo biti vseeno, kako bo izgle- dalo njihovo mesto. Z deli pri urejanju cest, poslopij in drugih objektov, ki so se v zadnjem času že tu in tam začela, ibo vsekakor treba nadaljevati in po- hiteti, ker se peti september zelo naglo približuje. Vse stvari ibodo zahtevale še mnogo dela ne le štabov, temveč vseh ljudi konjiške občine. L. V. V Slovenskih Konjicah se že priprav- ljajo na sprejem otrok naših borcev, ki bodo šli po ix>ti XIV. divizije in bodo prispeli v konjiško občino proti koncu avgusta. Predvideno je, da bodo imeli v vasi Bukovlje pri Stranicah enodnevni počitek, kjer jih ibodo obiskali tudi ko- njiški funkcionarji množičnih organiza- cij in društev. Posebni tričlanski odbor bivših borcev-domačinov bo skrbel, da bodo ob njtihovem prihodu pripravljene vse potrebne stvari za prenočišče dn pri- memo pogostitev. Otroke bodo Konji- čani prevzeli v svoje varstvo v Dram- Ijah, po enodnevnem iX)čitku pa jih bodo dzročiUi sosedom iz Frankolovega. * Občanski odbor ZB v Slov. Konjicah je v tem mesecu izvedel tri sestanke svojega članstva, in sicer na Stranicah, v Konjicah in v Spiitaliču. Njihov na- men je bdi v glavnem zaradi priprav pred bližnjimi prazniki dn .pax>9lavami, hikrati je odbor poročal o delu v le- tošnjem prvem polletju. Ker odbor samo s petimi člani ni mogel obvladati vsega dela, so zaradi tega dzvoMli še dva nova člana v sestav odbora. * Ko so delavci v tovami usnja Konus v Slovenskih Konjiicah na dan pred Dnevom vstaje imeli slavnostni sesta- nek, so pridružili še eno proslavo: po- Blovili so se od dveh delavcev, ki sta bila med najstarejšimi! v tovami. Tova- riša Senica in Vuherer, ki sta pri svo- jem dolgoletnem delu v tovami v raznih oddelkih imela v svojih rokah marsi- katero kožo, sta šla v zasluženi pokoj. Veliko dela sta opravila v tovarni, na ^amo ju vežejo raznovrstni spomina in šele sedaj, ko sta že doma, občutita, da nlista več med svojimi delovnimi to- variši. Vendar ju tudi ti niso ix)zabili. 2e pri slovesu jima je ujjravni odTx>r izročil manjše danilce, celotni kolektiv pa se jih bo vedno spominjal kot dveh dobrih tovarišev, ki bosta še vednc ostala njegova člana. L. V. DVOJNI PRAZNIK V PREBOLDU SO PROSLAVILI NA DOSTOJNI NACIN Svečano okrašeni Prebold je dočakal 22. julij, Dan vstaje in občanski praznik, v posebno prazničnem razix)loženalo. Peskolom za Izboljšanje živinoreje Beli, krhki apnenčasti pesek so že zdavnaj kopali in ga voziili na pokopa- lišče za poti. Slabo izpeljana in nič oskrbovana cesta je vodila do Kloštrsk« gore, kjer so ga navadno nakladaii. Zdaj pa bo ta pesek pospeševal živino- rejo. Znana stvar je, da mnogim trav- nikom primanjkuje apnenca. Ziaradi tega dajejo le pičlo in kislo krmo. I¥vi korak k apnenju potrebnih travnikov je že storjen. Novo cesto do peskolonaa že gradijo. Najbrž ne bo dolgo, ko ^bo še drobilec zapel svojo pesem in ibo vrsta z ibelim peskom naloženih voz nazna- njala tudi dzboljšanje živinoreje. Nova lesna sušiilnica je iJred kratkim začela obratovati pri LIP. Delavci so lahko ponosni na nov« pridobitev, saj spada med najmoder- nejše obrate te vrste. Razen elektro- motorjev in meriln>Lh naprav je vse i«!- delek mehanične delavnice LIP. Brei trgovine Da je takšno delavsko središče bree trgovine, je malo čudno. Upamo, bodo le uredili zadevo in dali Nazari« spet trgovino, ki bo pod vestnim poslo- vanjem ob velikem blagovnem prom^ tudi rentabilna. Mi-Fi Z VRANSKEGA Ze dalj časa prebivam na Vranskem, spadam med starejšo mladino, ziato se tudi zanimam za delo, ki ga mladinska organizacija opravlja. Ker je števil« mladincev dn mladiink na Vranskem ter v njeni okolici precejšnje, bi bilo dobtr® skli^ti kakšen sestanek, na katerem fad imela mladina mnogo povedati. Čeprav je Vransko trg, je mladina v njena mnogo bolj zapuščena kot na vasL Upam, da ibi se mladina rada udeleže- vala sestankov, na katerih bi se p®- govoriM o delu, ki ga naj opravlja cnla- dina v socialistično, družbi. Član mladinske organizacije na Vranskem 6iban]i prebivalciv t celjski okolici v časn od 1». do 26. jnlij* t9U je bil« rojemHi 2S dečkov in IS deklic. Poročili 8o se: MrS Franc, kmet ix Dola pri Smarj« in P<»ec Martina iz Dola pri Smarjn; Stukelj Stanisl^, delaTec « 2egra in Milane« Josipiaa, «čiteljic« iz Lopace> Umrli so: KoTač Martin, kmet iz Brezove, star M le4: Deželak Elizabeta, prevžitkarica iz Zagaja, star« 83 let; Lapornik Jožeta, poljedelka iz Leskoree, stara i9 let; Pnšnik Katarina, preTŽitkarica it PlazoTja, stara 70 let; Gajšek Martin, kmet*- valec iz 2ahenberca; Marc Egidij, otrok iz Vi- tanja; Skntnik Helena, preTŽitkarica iz Titanja, stara 98 let; Majcen Milan, delavec iz PijoTca, star 23 let; Lorger Matilda, kmetica iz Korpnl, stara 66 let; Krivec Pavel, kmet iz Lemberga, star 60 let; Jevnišek Anton, otrok iz Zavrha nal Dobrno; Turnšek Franc iz Gorice pri Smartnem, star 62 let; Kostevc Neža, posestnica iz Zagorja, stara 93 let; Krofi Frančiška, posestnica iz Le- sičnega, stara 70 let; Lvpše Ivan, prevžitkar !■ Drenskega rebra, star 82 let; Stegenšek Anton, poljedclec iz Šentvida pri Planini, star T9 let} Pogorevc Ivan, prevžitkar iz Pake (Titanj*^, star 70 let; Trepanc Matilda, gospodinja iz G«- tovelj, stara 48 let. Jože Soštaršič je bil honorarni knji- govodja na kmetijskem gosjKKiarstvu v Kostrivnici pri Rogaški Slatini Tam je ponaredil plačilno listo tako, da je zvi- šal mesečne prejemke 16 delavcev od 82.440 din na 113.650 din. Pri tej golju- fiji si je prisvojil znesek 17.000 din. Pri kmetijski zadrugi je imel dolg 27.000 din. Da bi se dolga »iznebil«, ga je knjih žil v breme KZ Ratanska vas. Soštaršič, ki je bil earadi kraje in poneverbe ž< dvakrat kaznovan, je znal zaupanje, kd so ga ljudje do njega imeli, na razne načine lisrabljatl Z^ka Korbarja in Karla Koražijo je pridobil, da sta mu podpisala posojilno listino za 55.000 dim posojila. Soštaršič pa posojila ni vnaoal in sta morala oba poroka plačati zanj posojilo. Od neke tovarišice je izvabil 5800 din, ki jih ni vrnil V hotelu »Po- šta« v Rogaški Slatini se je mesec dni prehranjeval. Ko je bilo treba plačati, je izgiruLl. Na vesti ima še več podobnik pregreh. Za vsa kazniva dejanja je bil obsojen na 1 leto in 8 mesecev zapora, oškodovanim osebam pa mora plačati odškodnino r cnasku nad 120.000 dua- Večje Število zidarjev 4» priučenih zidarjev sprejmemo. Dela eo 9 akordn ter preskrbljena za vso zimo. Hrana in stanovanje zaaotovlleno, ORADBENO PODJETJE: MOSTE LJUBLJANA, SMARTINSKA 64 b IZ SODNE DVORANE stran 5 »Savinjski vestnik«, dne 30. julija 1954 S te v. 30 Ekskurzija celjskih učiteljskih maturantov Tudli letos v juliju smo maturanti je šega učiteljišča, vseh nas je 120, v štirih sledečih si skupinah priredili eks- jcurzijo širom po domovini pod vod- stvom našiih profesorjev. 2e septembra Ijoino v razredih mladini govorili o le- potah in bogastvu naše zemlje, o njeni težki, a slavni preteklosti, o bratstvu iiaših narodov, o naši graditvi socia- lizma. Zato nam je bilo res potrebno, si domovino sami ogledamo, jo spo- znamo in še globlje vzljubimo. Preko Zagreba smo krenili z vlakom v Bosno, gledali vrhove junaške Ko- zare. Od Banjaluke dalje smo se vozili po Mladinski progj. do Doboja. In tu so nam naši tovariši veselo pripovedovali, kako so pred tremi leti gradili prav to progo. Nikjer ni sledu več o feredžah, pač pa smo občudovali veliko industrij- sko mesto Zenico. Presenetil nas je kar prerazkošnd sarajevski kolodvor. Ogle- dali smo si pestro, hiitro se razvijajoče Sarajevo, njegov bogati arheološki, bio- loški in etnografski muzej ter zanimivo Čaršiijo. Ustavili smo se na mestu, kjer so vidovdanski streli pred 40 leti od- jeknili v protest proti zasužnjevanju Bosne in Jugoslovanov. Vsakdo izmed nas je hotel stopiti v stopinje v tlaku, kjer je nekoč stal Gavrilo Princip. Prav tu v ogelni stavbi je zdaj odprt muzej, ki nam živo pripoveduje o atentatu in »Mladi Bosni«. Tu je celo Principova zadnja obleka iz terezinske temnice. Močan vtis je naredila na nas tudi mestna vijeonica v orientalskem slogu. Tema se je rahlo dvigala, ko smo pol- zeli skozii neretvansko dolino, ki jo bo že kmalu deloma zalila voda vse do mogočne jablaniške hidrocentrale. Jutro nas je našlo na tleh slavne četrte so- vražne ofenzive 1943. Pod milim mo- starskim podnebjem smo kar čutili, da se bližamo Jadranu. Toda še se je proga vtUa ob čudovitem Popovem polju in skozi premnoge predore visokega kra- škega sveta. Nemogoče nam je bEo str- peti na sedežih in vsi smo gledali skozi okna, ko so se nenadoma oglasili klici: »Morje!« Med nami so bile sošolke, ki so zdaj prvikrat zrle blesk očarljive morske gladine v gružkem zalivu in tam dalje v brezkončnost. Sapa jim je zastala in vsi smo se glasno radovali. V biserno belem Dubrovniku smo bili prijazno sprejeti po hišah. Vživljaili smo se v slavno zgodovino nekdanje repu- blike. Prehodili smo mogočno mestno obzidje, muzej v Knežjem dvorcu, lepi akvarij, ogledali smo si umetnostne spomenike. Koliko sonca, lepote, bo- gastva lin slave! K vsemu temu pa še icopanje ob čereh temnozelenega boro- vega Lokruma in o mraku vožnja s čolnom okoli njega ob mesečini in slo- venski pesmL OdplulIS smo še v Cmo goro — v Bo- ko Kotorsko in si ogledali staro in novo mesto, ki se nad njim dviga ponosni Lovčen z grobnico slavnega pesnika »Gorskega venca«. Bilo je to prav na Dan črnogorske vstaje ob njeni trinaj- sti obletnici. ■ Po treh dneh smo zapustila Dubrovnik in se spet prepusuii morskim valovom. Ob naiši pesmi na kix)vu »Le^po je v na- ši domovini biti mlad« so nas preleta- vali beli galebi. Mimo Korčule, Hvai-^a in Brača smo v poznem fKjpoldnevu zazrli svetli Split. Tu smo križarili po ulicah Diokledijanove palače, ogledali si arheološki muzej, obisikaili tudi iz- kopani Solin. Iz daljave se je na nas oziiral Klis. Žgoče sonce je v nas budilo žejo, ki smo jo hodili gasit v kopališče Bačvice. Imenitna ladja »Vladimir Nazor« nas je vozila petnajst ur mlimo Šibenika, Zadra, Raba in Crikvenice do Reke. Ena izmed naših skupin je obiskala še Plit- vička jezera. Dnevi in trenutki, ki smo jih globo- ko doživeli na tem izletu, ostanejo v nas živi in lepi, neizbrisni. Spoznali smo veličino (čeprav ne še vse) naše so- ciailistiiične domovine, našega bratstva ter vseh pridobitev NOB. O njih bomo v šoli govorili z vso ljubeznijo. Obenem je bila ta ekskurziija naš po- slovilni izlet, ki nas je zadnjikrat zdru- žil v šolskem okviru. Zato ni bilo ču- dno, da smo se razhajali s solzami v očeh, vendar polni sonca v sebi. Zelo smo hvaležni vsem činiteljem, ki so nam to koristno in prelepo eks- kurzijo materialno omogočili. Predvsem gre velika hvala Svetu za prosveto in kulturo LRS, OLO Celje in ostalim so- sednim Okrajnim ljudskim odborom. Za maturante 4. a: N. K. V Indokini so utihnili topovi Nemiri v Indokini, ki so trajali več kot sedem let, so prenehali. Vse odtlej, ko so decembra 1946 pobili Vietminci pod vodstvom Ho Si Minha meščane in vojaški gamizon v Hanoiu, so se nemiri v Indokini zapletali. Zadovoljni pa smo do padca predsednika Laniela in trdnja- ve Dien Bien Fu in Mendes-Franceovega premirja. Tudi delo ženevske konference je skraja kazalo, da so razmere preveč za- pletene in da ne bo mogoče doseči nikakšnega sporazuma. Pri tem bi ver- jetno tudi ostalo, da ni Mendes-France obljubil ostavko, če ne doseže do 20. ju- lija podpis premirja. Ameriki premirje Indokina, posesti francoskih kolonistov, katerih interese je francoski narod plačeval s krvjo lahko samo z dejstvom, da je dosegel francoski ministrski predsednik Pierre Mendes-France premirje. Težko je pravično opisati prizadeva- nja Ho Si Minhovih komunistov, ki so jim pomagali Kitajci in Sovjeti, njihove partizanske akcije, francosko ponudbo Vietnamu »neodvisnosti v okviru fran- coske Zveze« pod Bao Dajevim vod- stvom, invazijo Francozov dn Ameri- kancev, boje generala De Lattre de Tassignyja in njegovih naslednikov Raoula Sallana, Henryja Navarra, vse do ponudbe francoskega premierja Jo- sepha Laniela, da Francija prizna ne- odvisnost trem dndokitajskim državam. vsekakor ne more ugajati, čeprav je Mendes-France sprejel vse njene po- goje za premirje. Molotov, ki je hotel biti spi'va posrednik, se je nato umak- nil, vendar se je delno uresničila nje- gova izjava z berlinske konference, da bo Francija odstopila od Zahoda. Naj bo že kakor kold, videz je, da si veles^ile še vedno skušajo lastiti dosledno pra- vico, odločati o drugih narodih in pod- pihujejo zato celo boje. In naj so viet- namski komunisti taki ali drugačni, do- segli so nacionalno neodvisnost in za njdh ugodno premirje, ki so ga z ve- seljem sprejele vse miroljubne sile na- svetu. t Čudežna uporaba soli v kuhinji, zdravilstvu in industriii Sol predstavlja del protoplazme vseh živih bitij in niti ene jedi ni, da ne bi vsebovala soli. Vendar dodajamo hrani sol zaradi okusa, a če je ni več kot 0,5% skupne teže pripravljene jedi, je niti ne okusimo. Žleze znojnice neprestano izločajo sol, zato jo moramo vedno znova uživati, ker jo potrebuje orga- nizem poleg drugega tudi za vzdrževa- nje ustreznega pritiska med celicami. V največ primerih se redimo zato, ker uživamo sol v vodni raztopini, kajti voda sama ne ostane v medceličnem prostoru. Ljudje, ki bolehajo na srcu, morajo uživati hrano »brez soli«, čeprav dieta ni dosledna, ker ni hrane brez soli. Kdor pa se hrand po tej dieti, naglo izgublja na teži. Ker je vsa hrana na- šega telesa raztopina soli, je sol po- membna za zdravljenje mnogih obolenj in poškodb. Ce bolnik ne more jesti, ga lahko precej časa obdržimo pri živ- ljenju, če mu v krvni obtok vbrizgamo hranilne snovi v raztopini slane vode. Takšno je na primer zdravilo cortison. V nekaterih primerih lahko sjana voda začasno nadomesti celo izgubljeno kri. Sol je omogočila enega izmed naj- večjih uspehov preventivne medicine. Okoli leta 1934 so ugotovili, da je gol- šavost posledica pomanjkanja joda. Zato so pričeli dodajati soli jod v razmerju 1:10.000 in danes je golšavost že zelo redka. Tako so tudi odkrili, da potre- buje govedo razne kovinske elemente v zelo majhnih količinah. Danes lahko živinorejci dajejo živini sol, ki vsebuje ne samo jod, ampak tudi kobalt, man- gan, baker in cink. Vendar se sol vedno bolj uporablja v kemični industriji.'V obeh skrajno- stih, od zmesi za kolače do snovi za obdelavo jekla in od umetnih gnojil do vodovodnih naprav v velikih mestih, je sol nujno E>otrebna. Za kemično iz- koriščanje soli sta v glavnem dve me- todi, Solvayev proces in elektroliza. Po Solvayevem procesu dobimo sodo bd- karbono in natrijev karbonat. Z elektrolizo dobimo iz vode tri glav- ne kemikalije: natrij, 'klor in kaustično sodo, ki jo poznajo gospodinje kot lužni kamen. Kaustična soda pa se uporablja tudi za strojenje kože dn kožukovine, pri predelavi tkalnih vlaken; tkanina rayon je sestavljena iz lesne celuloze dn kaustične sode. Z derivatom katrana da kaustična soda po različnih procesih barve za blago. Poleg tega se uporablja še v farmacevtski industriji, v industriji gume, eksplozivov, mila, lepenke in še drugje. Se pogosteje uporablja sodobna indu- strija klor. Majhna količina tega zelen- kasto-nomenega plina lahko ubije člo- veka, prav tako mu rešuje tudd življe- nje, saj je skoraj pregnal trebušni tifus. V majhnih količinah se uporablja tudi za čiščenje vode, dalje v proizvodnji sintetične gume, fotografskega papirja, nylon nogavic, kartonskih šibic, sred- stev za čiščenje in tekočin za gašenje požarov ter še mnogo drugega. Cisti kovinski natrij so dolgo šteli za najbolj skrivnostni proizvod soli, ker v dotiku z vodo burno reagira. Zaradi ve- like neobstojnosti so ga imenovali »be- gunec«, poleg tega so se dolgo trudili, da bi iznašli način, kako z njim ravnati zaradi velike vnetljivosti. V raznih stopnjah proizvodnega procesa se upo- rablja zelo pogosto. Za neke vrste ben- cina, kjer je ix)treben svinčeni tetraetU, se morata najprej združiti svinec in natrij, da se svinec veže z etilom. Natrij se uporablja tudi pri kaljenju jekla in čiščenju bakra. Kot najnovejšo uporabo tega elementa štejejo prevajanje toplote v pečeh z veliko temperaturo, kot je na primer atomski generator. Številni industrijski proizvodi zahte- vajo enega izmed sestavnih delov soli, mnogi tudi sol samo. Risto Gajšek: Pojd'mo v Škufče... (Vtisi s turneje Komornega zbora po Slovenski Koroški) onkraj meja — a vendar doma Sveže poletno jutro v začetku julija je komaj osvetlilo od dežja pomite celj- ske ulice, ko je štiriiindvajsetčlanska skupina »komorcev« z udobnim »Putni- kovim« avtobusom krenila v vedrem razpoloženju na sever, proti meji, ki nas loči od Slovenske Koroške. V sroih nas Vseh je bilo mnogo pričakovanj, mnogo Ugibanj o življenju in mišljenju rojakov ^nkraj meja, pa tudi o uspehu turneje in vtisu, ki ga bomo napravili na Ko- roškem. Razpoloženje pevcev je bilo ■toliko bolj zanosno, ker se je končno Uresničil večletni program gostovanja, s katerim je imel zbor zamisel, od- dolžiti se ljudstvu, ki ne sliši tako po- gosto slovenske p>esmi, a je vendar pred leti poslalo v Celje svoj zbor, ki je takrat dokazal, da živi dn se razvija narodnostna zavest tudi v drugačnih ^gojih in da je lahko celo močnejša, je ogrožena. Istočasno pa je veljala turnej a našemu zboru tudi za priznanje ^ doseženim uspehom v pevski kulturi. Pot do Dravograda je bila kaj kratka mesto se je komaj prebujalo iz sna. ^a nekaj minut smo se porazgubili po ^ižnjih gostiilnah na zajtrk, kjer smo ^Mi izmenjavali denar v petdesetdinar- bankovce, s katerimi lahko potuješ Avstrijo. Mimogrede povedano, nas Gostinstvo v Dravogradu ni nič kaj na- vdušilo, posebno še, ker bi človek pri- čakoval večje urejenosti in solidnosti v obmejnih predelih, kjer turisti spre- jemajo prve vtise o deželi, v katero potujejo. Nekaj kilometrov in že smo se ustavili na meji. Jugoslovanski cariniki stanujejo v novi, nekoliko v gorenjskem stUu postavljeni zgradbi. Prijazno so nas sprejeli, kratek pregled pa smo dz- koristili in zapeli nekaj udarnih pesmi, tako da so celo cariniki pozabili na pregled dn kaj kmalu smo se poslovili. V stometrskem mrtvem pasu pa je na- stal popoln molk, ki je bil zares skladen s terenom. Na dnu grape smo se usta- vili pred avstrijsko zapornico. Novost v pjostopku je bila v tem, da je avstrij- ska carina obračunala najprej cestnino za predvideno vožnjo, za kar smo mo- rali odšteti nekaj šilingov in preko 1500 dinarjev. Sele nato je sledilo povpraše- vanje po blagu. Imeli smo nekaj več steklenic priiboljška, kot bi ustrezalo predpisom, kar pa so nam oprostili spričo argumenta, da je priboljšek na- menjen »čistejšemu glasu naših grl in razvoju mednarodnega turizma«. In ker so Avstrijca dzjavili, da so tudi >pevci«, se je v tem smislu z nekaj šalami tudi ta skrb premostila. Svet onkraj meje ni nič drugačen od našega. Gore, doline in potoki, vse je kot pri nas, tudi narava gre svojo pot in se ne ozira na gospodarja. Toda roka. ki spreminja in upravlja ta svet, je drugačna in to smo občutili vsi. Napisi na hišah, uniforme, predpisi, vse to je novo, svojstveno. Ne^kaj oblikovno no- vega je, čemur se je moralo oko šele privaditi. Mimo Labuda in njegovih elektrarn smo predpoldne prispeli v Celovec. Na poti do tja so mi vzbudile pozornost dve značilnosti: velike re- klamne deske tovarn, trgovin in pred- vsem gostišč s turističnimi postojanka- mi ter nizke, primitivne barake v pred- mestju Velikovca, zgrajene v stilu kon- centracijskih taborišč za, socialno šdibke družine. Tu smo tudi ugledali redke Angležf in Ruse, ki pa se nam niso zdeli v tej deželi nevarni. v celovcu... Celovec je zelo živahno mesto. Ta trditev velja vsaj za promet na števil- nih, gosto spredenih ulicah, skozi katere se kar težko prebiješ. Po velikosti bd ga lahko primerjal z Mariborom, po pro- metu pa Zagreb bržkone zaostaja. Na križiščih usmerjajo promet električni semafori, kar je v manjših mestih redek primer. Največ prometa ustvarjajo mo- toristi, med katerimi je nenavadno ve- liko število žensk. Motorizem zavzema v Avstriji močan obseg spričo dokaj razvite industrije motorjev. Po bežnem opazovanju iz avtomobila smo se usta- vili pred poslopjem Slovenske prosvetne zveze, kjer so nas pričakovali dn nam sporočili program turneje ter nam za- gotovili preskrbo. Dali so nam nekaj šilingov za potrošnjo in nakazila za hrano. V ix>slopju prosvetne zveze vzbuja pozornost slovenska knjigama z dvojezičnim napisom: Unser Buchi — Naša knjiga. Knjigama ima v prodaja najnovejše izdaje jugoslovanskih, pred- vsem slovenskih književnikov, prodaja pa tudi slovenske 'časopise in številne revije. Iz Vestndka, glasila OF za Ko- roško, smo razbrali spored koncertov. Cas do kosila smo uporabdld za ogled mesta. V živem vrvežu smo se ustavljali ob trgovinah in lokalih, ki so razkazo- vali v natrpanih izložbah svoje blago. Blago je nastavljeno tako, da kupec že v Lzložbd. razbere, kaj vse se prodaja v notranjosti. Estetska stran je zanemar- jena, prevladuje pa praktično-komerci- alna. Ljudje po ulicah so oblečeni slabše od naših, o čemer pa so me po- učili kasneje spremljevalca, da obleka ni tako važna skrb prebivalstva, ki ve- čino svojih denarnih prihrankov upo- rablja za nakup tehničnih predmetov, kot n. pr. radio aparatov, motorjev, električnih štedilnikov, električnih briv- skih aparatov in drugo. Ulice so snažne in jih ožiivljajo nasadi in parki, mesto ima zelo razvito komunalno dejavnost zaradi turističnega prometa. Vsi, ki pri- hajajo kVrbskemu jezeru, oddaljenemu nekaj kilometrov od Celovca, se usta- vijo v mestu. Iz cen v izložbah je vsak- do lahko razbral, da so cene, račimajoč po prostem kurzu šilinga, izenačene pri tekstilu in obutvi z našimi, da pa so cene prehrani, predvsem zelenjavi dn sadju, precej višje (kilogram češenj na primer stane 200 dinarjev). Cenejši pa so tehnični predmeti, kd jdh Avstrija sama proizvaja. Slovenske govorice v Celovcu skoraj ne slišiš. Imel sem ob- čutek, da tudi tisti, ki znajo slovenski jezik, kažejo določeno bojazen v raz- govoru. (Se nadaljuje.) Ali veste - . . 1. Od kdaj datira pravkar opu- ščena celjska lekarna »Pri črnem orlu«? 2. Kako je zaključil svoje živ- ljenje bivši šahovski svetovni pr- vak Aljehin? 3. Kje so izdelali prvi uporabni torpedo? 1. Pravkar opuščena lekarna »Pri črnem orlu« datira izza leta 1670; vendar se prvi lekarnar omenja že leta 1591. 2. Bivšega svetovnega prvaka je zatekla smrt na Portugalskem. 24. marca 1946 so ga našli mrtvega v hotelski sobi v Lizboni. Preis- kava je ugotovila, da ga je zadela kap, govorice pa so širile mnenje, da je šlo za samomor. Njegovo življenje je bilo namreč previ- harno, da bi bila javnost prepri- čana o naravni smrti. Dasi Rus po narodnosti in Francoz po držav- ljanstvu, ni odbil šahovskega de- lovanja in udejstvovanja pod nemškim okupatorjem. Francozi ga dolže, da je bil za časa oku- pacije Schachberater fiir Ostfra- gen. Po porazu nacistov se je Al- jehin umaknil na Portugalsko. V Franciji, v njegovi drugi domovi- ni, zanj ni bilo več mesta. Osam- ljenega in zapuščenega ga je tam zatekla smrt. Listi so tedaj poro- čali: »Peti dan po smrti leži trup- lo šahovskega prvaka še vedno nepokopano v mrtvašnici Lizbone. Francoski konzularni urad nima niti odobritve niti navodila za pokop. 3. Prvi uporabni torpedo so na podlagi načrtov avstrijskega mor- nariškega oficirja Luppiusa iz 1. 1868 in po daljnjih težavnih po- izkusih izdelali leta 1872 v tvor- nici strojev Whitehead na Reki. CELJSKE BODICE NASLOV DOBITE V UREDNIŠTVU! In komaj članek je izšel, da je v Celju neka trgovina, ki v izložbah nič za kupce nima, že je telefon brnel! In koj zatem spet cin, cin, cin... precej je v Celju trgovin, kjer izložbe so bogate, a v njih — moj kupec — nič ni zate! Naslov? — mojdun — smo izgubili, ne moremo Vam ugoditi! A če lepo po vrsti boste pozvonili, med vsemi mora tudi Vaš kje biti! IN MEMORIAM TRADICIONALNI DIRKI O, blagor vam, dirkači celjski, slava! Pred dirko ste močneje ropotali, ko z dnevom mož prišla je ura prava ste klavrno na sred' poti obstali. Velikih del možje zasluge si delijo. Nekdo junak je, drug je v senci skrit ponižno tožil: lahko tako drvijo, a jaz na žalost nisem bil obrit in veter se mi je v kocine vjel... Avstrijci, Nemci in Angleži »prišli« so v Celje menda za reklamo. A celjski favoriti so lahko bili veseli, da mogli so nositi na vogale — slamo. Kot stari rek »festina lente« pravi, je mož v skupini »avtotaksi« prispeval k redki celjski zmagi nam venec po »višnjanski praksi«. A celjski pešci — drzni kot nikdar — bolj kot vozači smrti. Bravo! pred biljeterji, v strahu za denar, so tekali čez ceste kot za stavo. Naj ta uspeh dirkalce celjske drami, da njih tradicija ostala bo pri slami. FORMALNO SLOVO Besed kopica, pohvale in zdravice — prosvetarjem budijo domišljijo. Olajšan vzdih. —■ Jim kri zalije lice ko misli se jim svobodno sprostijo: »Odslej ho šlo pisanje kot po loju. Dan je moj in z dnevom tudi noč. A klubski mrtvoud podleže v trdem boju, ko lotim se ga — spet mladenič — oberoč. A zame šola ni le tričetrt življenja. Ves sem njen, od pet pa do temena.« Porečejo: Na oder gradbeni se vzpenja in zida šole-gorečnost šplniška jeklena. Atek skromno leze v ViiisU svoje: To brskanja bo v tajnosti davnine! O knapih in kotlini celjski poje mu že v mislih himna zgodovine. Ce misli dvaindvajseterih glav bi zmogel brati. — Kaj bi vse odkril! Vsega ne bi povedal. Ne bi bilo prav, morda bi pred sodniki se vrtil. Nekdo čebele mislil je gojiti, a drugi v vrtu čudežna zelišča. Morda bi kdo začel legalno piti? Kdo ve, kje vse so njih želja poprišča! In dvignil je načelnik svojo čašo: Predragi penzionisti — res vam hvala! Težko bomo brez vas zarod učili. Prepričan sem — če zajdemo v kašo (a v njej smo že) tsi skupaj boste v roke pljunili. In penzionistom so obrazi se stegnili v brezkrajnost. Z njimi fantazije, da lastnih želj ni več spoznala. Pokoj, slovo, prostost — eh, ni je! PODJETJE elektro radio center celje sprejme enega vajenca za trgovsko stroko. Interesenti naj se zglasijo pri omenjenem podjetju. stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 30. julija 1954 Stev. 3% Telesna vzgoja Vtisi s XIII. Balkanskih iger v Beogradu Lorger, Zapančič in Vipotnik so dostojno reprezentirali državne barve Po hladnem tušu iz Helsinkov in pretiranem hvaljenju grških atletov so vsi ljubitelji atle- tike težko čakali na obnovljene Balkanske igre, ki bi naj pokazale, ali so Grki v atletiki zares nepremagljivi na Balkanu, v športu, ki pri njih zavzema najvidnejše mesto, in ali jugoslovanska atletika res nazaduje. Končni rezultati zadnje Balkaniade nam dajo jasen odgovor. Jugoslovan- ska reprezentanca je dosegla prepričevalno zmago nad svojimi večnimi rivali Grki, ki so bili pred vojno stalno zmagovalci Balkanskih iger. Še več — Jugoslovani so z vrsto kvalitet- nih rezultatov popravili neugoden vtis s Finske in lahko pričakujemo vsaj od nekaterih naših atletov, da bodo prišli v ospredje tudi na evrop- skem prvenstvu v Bernu. Grki so si šele v zadnji disciplini, štafeti 4 X 400 m, zagotovili častno 2. mesto. Dva dni je na impozantnem stadionu Parti- zana okrog 15.000 gledalcev prisostvovalo izredno zanimivim borbam, ki so včasih spravjjale na noge vse gledalce. Med temi gledalci je bila tudi peščica atletskih delavcev iz Celja z dvema obetajočima mladincema Celikom in Lorbekom, ki si je v teku teh atletskih borb nabrala polno vtisov, ki jih človek zlepa ne pozabi. Naši atleti so na teh igrah imeli »svoj dan«. V večini pri- merov so dosegli svojo osebne rekorde, letošnje najboJjše rezultate ali pa celo rekorde. Ponosni smo lahko na uspehe celjskih atletov. Lorger je v prvi disciplini Balkanskih iger na 110 m čez ovire v krasnem teku izenačil jugoslovanski rekord 14,5, s tem dosegel prepričevalno zmago in postavil nov balkanski rekord. Odveč je bila neugodna prognoza spikerja Kovačeviča pred samim startom, češ — Kampadelis je favorit tega teka, Lorger ni v formi itd. Od starta do cilja ni bila Lorgerjeva zmaga na tehtnici. Vse ovire je Lorger prehajal z neverjetno lahkoto, le pri osmi ni bilo vse v redu, ki jo je zrušil in že je bil na cilju, kjer je po svoji stari navadi pogledal nazaj za svojim nasprotnikom, ki je zaostal skoraj za tri metre. To je bila velika zmaga našega atleta, dosežen čas pa dsje Lorgerju največje upe za osvojitev evropskega prvenstva. Igor Zupančič je na 400 m čez ovire dosegel 2. mesto, na katerega ni nihče računal. _Kegljanje___ CELJSKI KEGLJACI - ZOPET ZMAGOVALCI Na dvosteznem kegljišču Betona je v nedeljo reprezentanca celjskega kegljaškega centra v pokalnem tekmovanju z ostalimi centri iz Slo- nije pokazala največ znanja. V narodnem slogu so celjski reprezentanti podrli kar 1052 kegljev in s tem osvojili že drugič zaporedoma prehodni pokal KZS. Za Celjani so se zvrstili: Maribor 1039, Ljubljana 1006 in Primorska 903 kegljev. Najuspešnejši celjski kegljači so bili Yanovšek, Karadjole in Zagorc. _Avto-moto O HITROSTNIH DIRKAH PO CELJSKIH ULICAH Avto-moto društvo »Šlander« je preteklo ne- deljo izvedlo hitrostne dirke po celjskih ulicah. Proga je bila dolga 1430 m, ki so jo motoristi vseh kategorij vozili osemkrat, avtomobilisti in motoristi s prikolico pa šestkrat. Vseh nastopa- jočih tekmovalcev je bilo 35, gledalcev pa na tisoče, ki so na pločnikih z velikim zanimanjem sledili posameznim borbam. Junak dneva je bil Mladen Cerič iz Maribora, mlad vozač, ki je dosegel najboljši čas dneva 12:02 in dve zmagi v skupini motorjev do 125 ccm in do 250 ccm. V skupini motorjev do 350 ccm in do 500 ccm sta bila najboljša Željan in Rupel iz Trsta, nad 500 ccm pa Trnjak iz Zagreba. V prikolicah sta bila najboljša Pristavec in Pogačar iz Tržiča, v vožnji z avtomobilom pa do 1100 ccm Hudo- hmet (C) in nad 1100 ccm Željan iz Trsta. _Plavanje CELJSKI PLAVALCI - ZMAGOVALCI VZHODNE SKUPINE SLOVENSKE PLAVALNE LIGE Preteklo soboto in nedeljo so celjski plavalci zopet tekmovali izven Celja. Na Velenjskem jezeru so se pomerili v povratnem dvoboju s Soboto, ki je na ta dvoboj poslala vse svoje najboljše moči. Tudi ta dvoboj so naši plavalci uspešno prestali in si z neodločenim izidom 111:111 točkami zagotovili naslov prvaka vzhod- ne skupine slovenske plavalne lige pred Soboto in Branikom IL Športni uspehi celjskih plaval- cev so brez dvoma plod izredne požrtvovalnosti in discipliniranosti članstva, ki vztraja pri svo- jem delu ob skrajno slabih pogojih za vadbo in tekmovanja. V Celju se vendarle ne da gojiti športnega plavanja. Se danes nimamo plavalne- ga bazena. Zadnja poplava je uničila zasilno plavališče v mrtvem rokavu Savinje. Celjski plavalci pa kljub temu delajo naprej in s svo- jimi uspehi nenehno opozarjajo merodajne čini- telje, da bo v Celju končno le treba pristopiti tudi h gradnji plavalnega bazena, ker bo s tem športnim^ objektom šele omogočeno solidnejše delo naših plavalcev. Smelo trdim, da bi se celjski plavalci, če bi imeli plavalni bazen v Celju, v kratkih dveh letih priključili vrhun- skim slovenskim plavalcem, pa morda bi jih celo prekosili . . . Tako pa le potrpežljivo ča- kajo v ozadju, se urijo, pripravljajo in delajo v okviru obstoječih možnosti. Iz nastopa v na- stop popravljajo svoje rezultate, vodijo lestvice celjskih rekordov, ki so jih v letošnji sezoni popravili kar 7, trenirajo vsak dan od jutranjih do večernih ur pod vodstvom marljivega štu- denta Draga Mravljaka in množijo svoje vrste plavalcev. Danes imamo v Celju že kar 130 mladih ljudi, ki se ukvarjajo s športnim pla- vanjem. S številom aktivnega članstva in z uspehi na tekmovanjih so se celjski plavalci kar krepko usidrali med ostale celjske športnike. Zadnje srečanje v Velenju, kjer so naši pla- valci dosegli kar 6 klubskih rekordov, pa je dalo naslednje rezultate: Moški: 100 m prosto — Kramberger (S) 1:09,5, Cimperšek (C) 1:10,2, Klančnik (C) 1:11,9; 400 m prosto — Klančnik (C) 5:47,0, Kramberger (S) 6:11,0, Cimperšek (C) 6:14.0; 1000 m — Klančnik (C) 15:27,8, Stros (C) 16:47,0; 100 m metuljček — Laszlo (S) 1:23,8 in Muster (S) 1:26,0; 200 m prsno — Laszlo (S) 3:09,8 in Muster (S) 3:10,0; 100 m hrbtno — Kuzma (C) 1:26,6 in Ogrinc (C) 1:26,6; 4 X 200 m — Sobota 11.23,9 in Celje 11:29,0; 4 X 100 m mešano — Sobota 5:45,8 in Celje 5:52,0. Ženske: 100 m prosto — Korpnik (S) 1:28,7 in Jošt (C) 1:29,2; 200 m — Jošt (C) 3:17,5 in Korp- nik (S) 3:40.3; 50 m metuljček — Jošt (C) 48,5 in Dolanc (C) 51,3; 100 m prsno — Vračko (C) 1:45,9 in Vogrin (C) 1:47,5; 100 m hrbtno — Korp- nik (S) 1:38,5, Nemec (S) 1:53,0; 3 X 100 m me- šano — Sobota 5:20,0. Vaterpolo: Sobota : Celje — 7.2 (4:0). Skoki v vodo — moški: I. Pavčič (C), 3. Iršič (C); ženske: 1. Jaabec A., 2. Herič. Nogomet POKALI SO ODŠLI T SKOPLJE IN LJUBLJ.\NO Kot smo pričakovali in kar je le potrdilo po- kazanemu znanju na zadnjem mladinskem nogo- metnem turnirju v Celju, je Vardar iz Skoplja izšel kot zmagovalec, ljubljanski Odred pa se je moral zadovoljiti z 2. mestom. A-skupina nogometnih moštev je bila brez dvoma nekoliko močnejša od B-skupine. Vrstni red posameznih moštev v skupinah pa je bil naslednji: A-skupina Vardar 3 3 •• 8:2 i Dinamo 3 i i i 3:3 3 Branik 3 1 1 1 2:4 3 Split 3 • • 3 • B-sknpiaa Odred T S 1 • 7:3 5 Kladivar 3 1 2 • 4:2 4 Borovo 1 • 2 7:7 2 Rade 3 112 4:1« 1 Mladi Vipotnik je na 800 m bil težak boj, kjer nikakor ni mogel priti v ospredje. Strnjeni te- kači so s prefinjeno taktiko zadrževali Vipotni- ka, da ni mogel iz .klešč«. Zadovoljiti se je moral s 3. mestom s časom 1:52.4, kar je njegov osebni rekord in novi rekord Slovenije, tekmo- valca pred njim pa sla postavila nov turški in grški nacionalni rekord, zmagovalec Kočak pa še nov balkanski rekord. Marijanu Kopitarju tokrat ni šlo najbolje in se je moral s časom 56,5 zadovoljiti s 6. mestom. Naštel sem le celj- ske atlete - reprezentante. Kdo bi našteval še ostale zmagovalce Štritofa, Radovanoviča, Šarče- viča, Pavloviča, Račiča, Marjanovica, Krivo- ganjali« k postavitvi novega jugoslovanskega kapica, Segedina, Skrinjarja in junaka Balkan- skih iger sijajnega Mihaliča, ki je na 10.000 m kar dobrih 29 minut spravljal vse gledalce na noge, da so ga z nenehnim bodrenjem »pri- ganjali« k postavitvi novega jugoslovanskega Finalna tekma med Vardarjem in Odredom se je končala z visoko zmago Makedoncev, in to kar s 4.0 (2:0), v predtekmi pa so domači mla- dinci zopet dosegli »samo neodločen« rezultat z mariborskim Branikom 1:1. Finalna tekma ni dala tistega, kar so ljudje pričakovali. Odred ni bil dorasel nasprotnik razigranim Makedon- cem, ki so v tem srečanju nastopili celo neko- liko oslabljeni in to brez najboljšega igralca celotnega turnirja Caparevskega. Odred je po Gubanu najprej zastreljal enajstmetrovko, nato pa je nezanesljivi vratar kar trikrat pobiral žogo iz mreže po efektnih prostih strelih, ki pa so bili povsem ubranljivi. Odred je bil s tem zapečaten, gostje iz Skoplja pa se v nadaljeva- nju igre niso mnogo trudili. Tako so letošnji pokali, kar trije, šli povsem upravičeno v Makedonijo — prehodni od SZDL Celje, prehodni od ND Kladivar za najbolj di- sciplinirano moštvo na turnirju in v trajno last kot zmagovalcu turnirja od NZS, drugoplasirani Odred pa je prejel pokal od Celjske nogometne podzveze. __Sah_ USPEHI ŠAHISTOV V ROGAŠKI SLATINI Poleg rednih in izrednih mesečnih brzotnrnir- jev ter kvalifikacijskih turnirjev za dosego IH. in IV. kategorije, tekme Hrvaška—Slovenija na rekorda v času, ki je četrti najboljši r tem let« na svetu! Vsem bo ostal v spominu slavni grški atlet Siliš, zmagovalec na 400 m in lahko rečem tudi zmagovalec grške štafete 4 x 400 m, pa še Rubauis, Kampadelis, Georgopulos in zmagova- lec na 800 m Turek Kočak. Ce že naštevam zma- govalce, ne smem pozabiti na Jovančiča in Oten- hajmerja, ki sta na teh igrah presenetila s svo- jima zmagama naše vodstvo in vse gledalce. In kje so še vsi tisti, ki so z 2. in 3. mestom pri- našali naši državni reprezentanci dragocene točke. Nič niso manj zaslužni od omenjenih zmagovalcev. Posameznih borb ni mogoče opiso- vati . . . Videl sem že mnogo kvalitetnih atlet- skih prireditev, tudi več predvojnih Balkaniad, vendar se letošnje borbe v tekih na 100 m, 800 m, 1500 m. 3000 m stiple, 5000 m, 10.000 m, obe štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m ne dajo primerjati z vsem tistim, kar sem doslej kot zvest gledalec atlet- skih prireditev doživel. Bilo je treba le videti to borbenost, izenačenost tekmovalcev, prehite- vanje, taktiko med samim tekom in izredne finiše, ki so bili največja draž tega tekmovanja. Res je, vse to je treba le doživeti na samih prireditvah . . . Svečana otvoritev in zaključek iger ter razglaševanje zmagovalcev je dalo vsej prireditvi tisto svečanost, ki jo te igre povsem zaslužijo. Letošnje Balkanske igre so poleg športnega obeležja prispevale tudi k zbližanju športnikov in s tem neposredno tudi narodov treh prijateljskih zavezniških balkanskih držav. 100 deskah in moštvenih tekem z Mozirjem, Savinjčanom, Žalcem, Hrastnikom, Celjem II. in moštvom Betona iz Celja so se pričele tradicio- nalne tekme z gosti. Za proslavo Dneva vstaje so Slatinčani odigrali tekmo z oficirji v}šje vojne akademije in vojno pošto iz Beograda z rezulta- tom 4 in pol : 4 in pol. Prva tekma z zdravi- liškimi gosti pa se je na 12 deskah zaključila z zmago domačih s 6 in pol : 5 in pol. Tako nudijo šahisti številnim gostom oziroma oddiha potrebnim delovnim ljudem razumno razvedrilo in zaposlitev. 2al pa naše zdravilišče ne zmore lokala za kulturno ndejstvovanje, tako da se vse številne šahovske prireditve vršijo v lokalih, kjer se toči alkohol. KOLESARJI »PO HRVATSKI IN SLOVENIJI« PRIDEJO V SOBOTO SKOZI CELJE V soboto med 15,30 in 16,30 nro pripeljejo skozi Celje tekmovalci kolesarske dirke »Po Hrvatski in Sloveniji«. Pripeljali bodo po Ljub- ljanski cesti, vozili mimo Trga svobode, dalje po Prešernovi nlici mimo kolodvora in pošte v Aškerčevo ulico in po Mariborski cesti naprej. Tradicionalna dirka, ki je še vsako leto pri- vabila mnogo Celjanov, bo verjetno tudi to pot zanimiva, saj je poleg znanih tekmovalcev iz prejšnjih let tudi mnogo novih iz Holandske, Lnksemburga, Belgije, Italije in Štajerske, Med- tem ko ima Jugoslavija kar dve ekipi. Obiskati so Kozjansko Krajevna organizacija Zveze borcev za teren Jožefov hrib je na Dan vstaje priredila za svoje članstvo obisk parti- zanskih krajev na Kozjanskem. V le- pem ipoletnem jutru smo se odpeljali s kamionom iz Celja proti Šentjurju. Pot nas je od tam vodila čez Žegar, Prevorje proti Ltisičnem, od tam pa v Kozje in Podsredo. Povsod smo si z zanimainjem ogledovali spKjmendke in spominske plošče s številnimi imeni ti- stih, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo. Sekretar kraj. org. ZK na Jožefovem hribu tov. Luskar, ki je po teh krajih partizanil, nam je pri- povedal razne zanimivosti, ki so jih borci doživljali tiste dni po Kozjan- skem. Iz Podsrede nas je vodila pot v Kumrovec, kjer smo sii ogledali roj- stno hišo maršala Tita in daJ.je v Kla- njec na Hrvatsko. Tam smo obiskali partizanske družine, ki so v časih borla nudile zavetje tudi slovenskim parti.. zanom. Vračali smo se preko Bistric® ob Sotli in Planine. V gozdovih ix)(j Šentvidom smo si ogledali bunker, kjer je imel sedež Okrajni ptartijski komite tov. Luskar pa nam je pokazal tudi hišo, kjer je imela svoje prostore par^ tijska šola za osvobojeno Kozjansko. Na Planini smo se ustavili še preikom nacističnih žrtev, ki je menda eden najlepših v okraju. M. - C. ZANEMARJENE CESTE Člani SZDL terena Medlog-Babno so ponovno razpravljali, zakaj se ceste, kot so: od Janiča proti Joštovemu mlinu, za železnico mimo Goršiča na Ložnici in pri Samcu proti Savinji tako zanemarjajo, da se niti škoda, povzro- čena po nedavrui poplavi, ne more vsaj za sdlo pokrpati, čeprav vidimo dnevno na vseh sosednih cestah stotine delav- cev, ki pridno popravljajo cestišče. Sedaj, ko gradijo vodovod na Ljub- janski ce&tii, gre ogromno prometa prav mimo Janiča proti Joštovemu mlinu in bi bilo i>otrebno, da se uprava za ceste .bolj zavzema za to povezavo z Ljub- ljanske na Dečkovo cesto, ker se s tem razbremenjuje promet skozi Celja. IZ NAZARJA Vedno več novih hiš! Na prostoru zahodno od ambulant« nastaja zadnje čase ipravcato naselje novih hiš. Številni delavci si jih pjostav- Ijajo na občinskem zemljišču. V neka- terih že stanujejo, nekaj jih je pod stre- ho, številni zakoličeni pravokotniki pa pričajo, da se bodo sedanjim pridružile še nove lične družinske hišice. — Hu- dobni jeziki so ta del Nazarja krstili za »Kregarjevo ulico«. No, na žalost to ime ni popolnoma neopravičeno. Vodovod Dolgo ga že gradijo. Tudi vreme je dela zadrževalo. Vendar je končno le pritekla voda iz rezervoarja v Gk)ricah nad Dobletino. Vodo bodo dobili pred- vsem vsii obrati LIP. Pi-ivatnih intere- sentov je za enkrat še malo. Sredstva za gradnjo je dal na razpolago LIP, nekaj je prispeval tudi OLO Šoštanj. — Prav bi bilo, če bi se tudi sosedna Prihova pridružila in tako prišla do dobre in zdrave pitne vode. Mednarodno atletsko srečanje Kladivar : Turčija Pred dnevi so se končale v Beogradn XIII. bal- kanske atletske igre, nad katerimi je prevzel pokroviteljstvo sam maršal Jugoslavije Josip Broz-Tito. Pred petindvajsetimi leti so se prvič srečali atleti Grčije, Turčije in Jugoslavije, kar se je nato nadaljevalo do druge svetovne vojne. Sedaj so z igrami ponovno pričeli. Vendar imajo balkanske atletske igre danes pomembnejšo vlogo kot kdaj koli doslej, saj sovpadajo z dogodki, ki obljubljajo ne samo prijateljske odnose, temveč tudi povezavo med državami, ki so se tekem udeležile. Dvoboj v Celjn ne pomeni zato samo velik športni dogodek, temveč tudi tesnejše zbližanje med Jugoslavijo in Tur- čijo. Grčija se žal ni mogla povabilu odzvati. REZULTATI Tek 110 m zapreke moški: 1. Lorger Stanko 14,3 (nov državni rekord, letošnji najboljši in četrti do sedmi vseh najboljših rezultatov v Evropi sploh), 2. Mustafa Batman (Turčija) 15,4, 3. Kovač Vili (K) 15,4. Tek 80 m zapreke ženske: 1. Babovič Milka (Mladost Zagreb) 11,8, 2. Butia Alma (ML Zagreb) 12,2, 3. Zeleznik Marjanca (K) 12,8. Met krogle moški. 1. Gole Edi (K) 14,28 m, 2. Polntnik Karel (K) 13,24 m, 3. Jančič Jože (K) 12,08 m. Tek 400 m noški: 1. Zupančič Igor (K) 50,5, 2. Kopitar Marijan (K) 50,7, 3. Turgar Bingoel (T) 52,4. Tek 100 m ženske: 1. Butia Alma (Ml. Zagreb) 12,7, 2. Onel Ayacan (T) 12,9, 3. Majcen Milka (K) 13,2. Skok v višino moški: 1. Erdal Akkan (T) 185, 2. Urbajs Franc (K) 175, 3. Brod- nik Jože (K) 170. Tek 100 m moški: 1. Lorger Stanko (K) 10,7, 2. Selvi Musafer (T) 10,8, 3. Kovač Vili (K) 11,3. Tek 800 m moški: 1. Vi- potnik Andrej (K) 1:53,4, 2. Turhan Goker (T) 1:57,1, 3. Kralj Vlado (K) 2:01,6. Met kopja moški: 1. Ziraman Halif (T) 55,98 m, 2. Kopitar Jože (K) 54,65 m, 3. Roje Zdravko (K) 50,10 m. Met kopja ženske: 1. Pristovšek Slava (K) 31,88, 2. Jezernik Slava (K) 31,35. Tek 3000 m moški: 1. Stritof Drago (Part.) 8:25,2, 2. Onel Zahit (T) 8:41,2, 3. Ceraj Zdravko (Part.) 8.46,0. Troskok: 1. Devekusuglu Ferhan (T) 14,18, 2. Zagorc Lojze (K) 13,85, 3. Urbajs Franc (K) 12,42. Skok s pa- lico (mladinci): 1. Brodnik Jože (K) 3,60, 2. Lešek Roman (K) 3,40, 3. Mlinar Marjan (K) 2,90. Met diska moški: 1. Gole Edi (K) 44,85, 2. Peterka Andrej (K) 44,80, 3. Polutnik Karel (K) 37,05. Met diska ženske: 1. Celesnik Milena (K) 40,76, 2. Pristovšek Slava (K) 32,12, 5. Jezernik Slava (K) 25,0. Štafeta 4 X 100 m: 1. Kladivar (Kovač. Kopše, Celik, Lorger) 43,3 (nov republiški re- kord). 2. Kladivar II. 45,8, 3. Turčija 56.5. DESETDNEVNI SEMINAR hkrati prijeten taborniški oddih Pred desetimi dnevi so se na robu gozda med Grižami in Seščami utabo- rilli mariborski srednješolci, pretežno abiturienti državnega učiteljišča. Ko- mite LMS Maribor, ki je taboren je or- ganiziral, je zelo posrečeno združul dvo- je: politični seminar za mladino, ki bo še letos nastopila svoje službe na de- želi in lahiko v mnogočem konistila svoji organizaciji, hkrati pa prijeten oddih mladini po končani maturi Sekretar LMS tov. Tine Remškar je predaval prvi dan o vlogi in nalogah LMS na sedanji stopnji družbenega raz- voja. Temu temeljnemu i>redavanju je sl^Uo predavanje tov. MUoša Ledine- ka, ki je govoril, kako si ustvari učitelj pogoje za uspešno izvenšolsko delo med mladino in se družbeno uveljavi kot predstavnik ljudsko-prosvetnega delo- vanja. Naslednji dan je tov. Tone Bole predaval o socialistični demokraciji in njeni gospodarski vsebini, kar je bila osnova za predavanje tov. Sepert-Ko- ciperja, ki je naslednji dan govoril o družbenem upravljanju šolstva fin o vlogi, ki jo ima pri tem Ljudska mla- dina. O razvoju komune kot osnovne celice socialistične družbe je predaval tov. Stane Kaučič, ki je v govoru po- udaril pomen, ki ga ima razvoj socia- lizma v tej smeri, in kako mora mla- dina sprejemati naloge pri ustvarjanju komun. Tov. Rudi Janhuba pa je go- voril o načelih zunanje politike FLRJ, kjer je omenil, da Jugoslavija ne more pristati na nobeno zvezo s kakršnokoli državo, ki bi imela 'izkoriščevalne na- mere, s simpatijami in prijateljstvom I>a stoji ob strani narodom, ki si pri- zadevajo za mir in sodelovanje med ljudmi. Tudi o kulturno prosvetnem de- lu so se pogovorili, ker mora mlad člo- vek danes še z večjo pozornostjo raz- ločevati dobro od slabega in skrbeti, da ne zaide okus nekaterih pod vpliv kakršnekoli malovredne in lažnive kiil- ture, ki zadnje čase ni več redka v fil- mih in knjigah. Ker bodo mladi uči- telji prišli na vas, kjer je ix>trebno še mnogo dela, so pozorno poslušali izva- janja tov. Franca Simoniča, ki je go- voril o socialistični preobrazbi vasi, o zadružništvu in o kmetijskih problemih sploh. Saj bo moral učitelj biti i>onekod edina opKDra z nasvetom in dejanjem. V zaključnem predavanju o tekočih političnih problemih je tov. Tone Kro- pušek nakazal vse važnejše dogodke pri nas in po svetu, ki so bOi nekak re- sume vsega prejšnjega in napotek za naprej. » Vsa predavanja so mladincem nudila dosti vrednega gradiva, ki jim je omo- gočilo, da so opredelili svoje pojme in si pripravili načrt za nadaljnje samo- stojno delovanje, katerega bo terjajl učiteljski poklic za katerega so se od- ločili. Poleg tega so se lahko še pri- jetno razvedrili, saj jim je ostalo dovolj časa za kopanje in sončenje, čeprav ni bilo vreme pKjsebno naklonjeno, pvoleg tega so si ogledali še znamenite parti- zanske kraje, ki so tudi pokrajinsko zanimivi. V ponedeljek zvečer so priredili po- slovilni večer pri tabornem ognju. Po- vabili so vrsto gostov. Večera so se udeležili: sekretar OK ZKS tov. Simo- nič Franc, predsednik OLO Celje tov. Jerman Riko, sekretar OK ZKS Ma- ribor tov. Vlado Majhen, dalje tov. Le- dinek, predsednik MLO, dalje funkcio- narji mladinskih komitejev sosednjih okrajev, predstavniki Trsta, okoliški prebivalci in drugi. Večer je bil pri- jeten. Taborniki so izvedli precej dober kultiu-ni program. Obisikali so jih tudi celjski pionirji, ki taborijo v neposredni bližini. Le-ti so tudi nastopili v nekaj točkah. V sredo bodo taborišče ix)drli in od- šli To koristno letovanje jim bo bree dvoma ostalo vedno v spominu. OBJAVE IN OGLASI PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Elektro Celje, Tehniška izpostava Celje-mesto, •bvešča svoje odjemalce električne energije, da bo v nedeljo, dne 1. avgusta 1954 prekinitev do- bave električnega toka na področju Lisce, Babno in Medlog od 4. do 12, mre zaradi obnove elek- tričnih naprav. . . , , Zarad varnosti je smatrati, da bodo elektro naprave pod napetostjo. Elektro Celje. RAZPIS Mestni odbor Zveze borcev Celje razpisuje za partizanske otroke in žrtve fašističnega terorja štipendije za šolsko leto 1954-55. Prošnjam za štipendije je priložiti: potrdilo o nčnem uspehn v zadnjem šolskem letu in pri- poročilo šolskega sveta ali mladinske organiza- «ije o zadržanju. Pravico do pridobitve štipendije imajo vsi partizanski otroci in žrtve fašističnega terorja, ki obiskujejo kakršne koli šole, razen osnovnih. Prošnje je treba vložiti na Mestnem odbor« Zveze borcev najkasneje do 7. avgnsta 1554. Mestni odbor Zveze borcev Celje. OBVESTILO GOZDNIM POSESTNIKOM NA OBMOČJU LO MO CELJE 1. T smislm obstoječih določb in pravilnika • dovolitvi sečnje (Ur. list št. 17-52) opozarjamo gozdne posestnike, da pravočasno in najkasneje do 28. avgusta predložijo prošnje za sečna do- voljenja za gozdarsko leto 1954-55. Zadevne predpisane tiskovine (prošnje) se do- bijo na LO MO Celje, soba št. 11, vsak torek in soboto, kjer se pravilno kolekovane prošnje tudi sprejemajo. Prošnje smejo vlagati le last- niki in upravitelji gozdov. Po navedenem roku vložene prošnje bomo ■poštevali le v izjemnih in upravičenih primerih. 2. Na podlagi zakona o omejitvi predelave lesa iglavcev (Ur. list št. 25-54) je prepovedano žagati hlodovino iglavcev pod srednjim premerom 22 cm in tesati trame iz okroglega lesa iglavcev ter se SMe v drva predelati samo tak les iglavcev,, ki ga ni mogoče nporabiti za tehnične ali drage indnstrijske namene. Morebitne izjeme dovoljuje Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. Tajništvo za gospodarstvo LO MO Celje RAZPIS MEST POSLOVODIJ IN UPR.\VNIKOV Koaisija za imenovanje direktorjev in poslo- vodij pri Okrajnem ljudskem odborn Celje razpisnje v smislu 89. in 90. člena Uredbe o ■stanavljanju oodjetij in obratov (Ur. list FLRJ št. 51-53) in 32. člena Uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (L'r. list FLRJ št. 56-53) MESTA POSLOVODIJ za naslednja trgovska podjetja oziroma trgovine: 1. 1 poslovodjo za trgovsko podjetje »Pri rn- darjn«, Rečica pri Laškem, za trgovino v Hadi jami; 2. i poslovodjo za trgovsko podjetje »Dvor«, Rimske Toplice, za trgovino v Šmarjeti; 3. 3 poslovodje za trgovsko podjetje »Izbira«, Laško, za dve trgovini v Laškem in eno trgovino v TevčaU pri Laškem; 4. 3 poslovodje za trgovsko podjetje v Žlalcn; 5. 1 poslovodjo za trgovsko podjetje v Petrov- čak za trgovino v Libojah; i. 1 poslovodjo za trgovsko podjetje v Preboldu; ?. 1 poslovodjo za trgovsko podjetje v Polzeli; 8. 1 poslovodjo za trgovsko podjetje v Braslov- čah za trgovino v Gomilskem. Pogoji: Za navedena mesta se zahteva srednja strokovna izobrazba z osemletno komercialno prakso in strokovnim izpitom za gospodarskega poslovodjo. MESTA UPRAVNIKOV 1. 1 apravnika za trgovsko podjetje »Pri ra- darju«, Rečica pri Laškem; 2. 1 upravnika za trgovsko podjetje »Dvor«, Uin^ke Toplice; 3. 1 npravnika za trgovsko podjetje v Pe- trovčak; 4. 1 npravnika za trgovsko podjetje v Pre- boldu; 5. 1 npravnika za trgovsko podjetje v Polzeli; 6. 1 npravnika za trgovsko podjetje v Bra- slovčak; 7. 1 npravnika za trgovsko podjetje Trgovski Magazin Rogatec; 8. 1 npravnika za trgovsko podjetje »Izbira«, Rogatec; 9. 1 npravnika za trgovino v Zabnkovci; It. 1 npravnika za trgovino v Grižah; 11. i upravnika za trgovino v Scmpetrn ob Savinji; 12. t npravnika za trgovino na Vranskem; 13. 1 npravnika za trgovino Slivnica pri Celjn. V navedenih primerih je upravnik istočasno poslovodja trgovine. Pogoji: Za navedena mesta se zahteva srednja strokovna izobrazba z osemletno komercialno prakso ia strokovni izpit za nižjega komercia- lista. Vse ponndbe pošljite z obširnim življenje- pisom, opisom kvalifikacij in dosedanjih služ- benih mest na tajništvo oddelka za gospodarstvo OLO Celje — komisiji za imenovanje direktor- jev in poslovodij — do It. avgusta 1954. VAŽNO OBVESTILO Obveščamo vse koristnike mestnega vodovoda, da bo v nedeljo, dne 1. avgusta od 4. do 12. nre zmanjšan pritisk vode zaradi prekinitve elek- tričnega toka, zaradi česar bodo stale električne črpalke v črpalnici v Medlogu, RAZPIS Celjska tiskarna sprejme mlajšo moč (lahk* tndi začetnik) za delo v knjigovodstvu. Pogoji: dovršena ekonomska srednja šola ali podobna šolska izobrazba. Plača po tarifnem pravilnikn. Pismeno prošnjo, ki ji je priložiti življenjepis in dokazila o šolski izobrazbi, je vložiti pri UPRAVI CELJSKE TISKARNE V CELJU, Trg V. kongresa 3, do 15. avgusta 1954. Uprava Celjske tiskarne. CELJSKA TISKARNA, CELJE, Trg V. kongresa 5 sprejme v nk vajence za črkostavce. Pogoji: z uspehom opravljeni najmanj štirje razredi gimnazije, starost okrog 16 let, zdravstveno sposoben za ta poklic, bivališče v Celju. — Ostale informacije v podjetju. AVTOBUSNA ZVEZA CELJE—LOGARSKA DOLINA Od 31. jnlija dalje vozi avtobns v Logarsko dolino redno vsako soboto ob 15. nri izpred avtobusne postaje v Celju ter se vrača iz Logarske doline (Planinski dom) vsako ne- deljo ob 16,45 g prihodom v Celje ob 19,30. Zveza na vlak proti Ljubljani, Zagrebu is Mariboru. Za to vožnjo velja znižana nedelj- ska vozna cena. Avtobusni promet Celje. ZAHVALA Okrajni odbor Ljudske tehnike v Celj« se zahvaljuje Društvu kmetijskih inženirjev i« tehnikov v Celjn za požrtvovalno sodelovanje in pomoč pri kmečki prireditvi v Žalen. Okrajni odbor Ljndske tehnike Celje. ZAKUPNA GOSTILNA BANKO »PRI POŠTI« ŠMARTNO OB PAKI se bo s 1. avgustom 1954 preimenovala v: »GOSTILNA NA KRIŽIŠČU« ki nudi prenočišča in garažo. Topla domača jedila in dobra kapljica po konkurenčni ceni. Cenjenim strankam se priporočamo! SPREJMEM V SLUŽBO hišno pomočnico, zdravo in snažno. Prednost ima upokojenka. Ponndbo poslati upravi »Savinjskega vestnika« pod šifro »Zanesljiva«. VAJENCA za kleparsko in vodovodno instala- cijsko obrt sprejmem takoj. — Stok Avgust, Celje, Ulica 29. novembra št. 7. PRODAM kompletno trgovsko opremo (pulti in police). Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjen posteljni okvir z žično mrežo. Naslov v upravi lista. PRODAM jabolčnik, dober domač proizvod, po zmerni ceni. Informacije pri Andrej Spregar, Mestinje-Podplat. ODDAM garažo z magazinom v Celju pod šifro »Sodobno«. ZAMENJAM stanovanje (soba, kuhinja in shram- ba) za komfortno enosobno s kabinetom ali za dvosobno. Naslov v upravi lista. NUDIM HRANO in mesečno nagrado vestni osebi, ki bi prevzela manjše gospodinjstvo samo v dopoldanskih urah in bi opravljala lažja gospodinjska dela (brez pranja itd.)- Lahko upokojenka. Vprašati v upravi lista. TREZNEGA in poštenega kmečkega fanta, vaje- nega konj in poljskega dela, sprejmemo. — Kaslov v upravi lista. TRI LETA STAHEGA FANTKA oddam dobrim ljudem in plačam še 1000 din mesečno. Naslot v upravi lista. OBŽALUJEM vse psovke, izrečene proti Neži Stropnik iz Celja in se ji zahvaljujem, da je odstopila od sodnega postopka. Štefka Pere, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 1. 8. 1954. dr. Ceria Josip, Celje, Cankar- jeva ulica 9. KI jr O___ KINO UNION, CELJE Od 31. 7. do 4. 8. 1954: »ZARADI MOJE LJU- BEZNI« — švedski film Od 5. do 9. 8. 1954: »VEDNO TVOJA« — mehiški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedelja''I ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od '•>1. 7. do 6. 8. 1954: »BANKET TIHOTAPCEV' francosko-belgijski film Od 7. do 12. 8. 1954: »POVEST O CAROBNE* FIŽOLU« - ameriški film Predstave dnevno ob 18,15, ob nedeljah ob l^.i^ in 20,15. LETNI KINO, CELJE Isti progran; koi v kina Dom. Predstave dnet«''! •1» 20,15. ŽEI.1SZARNA ŠTORE sprejme v službo administrativno moč, ki perfektno obvlada stro- jepisje in stenografijo ter je vešča tudi administrativnih poslov. Nadalje sprejme tudi tri praktikante v gospodarsko-računovod- skem sektorju s srednjo ekonomsko šolo. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Ponudbe poslati takoj na sekretariat Železarne Štore.