Dopisi. Iz Maribora. (I z b o g o s 1 o vj a.) Akademijo ali veselico v čaat av. Touiažu Akvinskemn so priredili na njegov god dne 7. marca zvečer Mariborski bogoslovci, ki se je izvratno obneala ter vse poslušatelje jako zadovoljila. Vdeležili so se te veselice prevzviaeni mil. knezoškof, korarji, profesorji in drugi mestni dubovniki. Načrt veselici je bil: 1. pesem ,,Ave Maria"; 2. symphonia ,,Martha" za glasovir, gosli in violončel: 3. govori v nemškem, alovenskem in latinakem jeziku o filozofiji; 4. pesem: ,,Bone Deus"; 5, godba na dvoje citre; 6. tombola; in 7. ,,kitica slov. narodnib pesnij" od Forsterja. Vse točke so se dobro izpeljale; govori so bili dobro osnovani, petje čarobno in godba na različne inatrumente jako apretna. Bogoslovcem je bila ta veselica gotovo koristen oddib med mučnimi študijami, drugim gospodom pa jako prijetna zabava. Iz Slatine. (0 b č. zbor. — Ve se 1 i c a.) Dne 28. pr. m. imelo je kat. polit. društvo svoj občni zbor. V lepi besedi so g. predsednik pozdravili navzoee ude; potem pa 80 g. deželni poslanec dr. F. Radaj, ki so se iz Maribora k nam potradili, poročali o zadnjein zasedanju deželnega zbora. Med drugim so omenili tudi onega sklepa nemškib poslancev v Gradcn, vsled katerega bi se morali slovenski otroci več nemščine učiti. Dokazali so v mični beaedi in iz lastnih aknšenj, kako nepotrebna in škodljiva je oraenjena reaolucija občuemu napredkn ; kajti prava omika da se le takrat doseči, ako se otrok v maternem jeziku podnčuje. Da so slušatelji g. govornika dobro razumeli, kazalo je živabno odobravanje. Govorilo se še je potem več o šolah in slednjič je bil sprejet predlog, da se pošlje g. B. Raiču, našemn poslancn, resolucija od kat polit. društva, naj bi se veleč. gospod potegoval za verske, narodne šole. K sklepu so še g. predsednik slušateljem krepko na srce polagali naše geslo ,,vae za vero, dom cesarja", povdarjajoč, da se da prava omika le na veraki podlagi doseči; priporočali so nam ljubezen do naše lepe domovine, poaebno pa tudi do našega presvitlega ljubljenega vladarja. S trikratnim živio-klicem na Njih Veličanstvo aklenili so na tb zbor, katerega se je veliko število udov vdeležilo. Zvečer bila je veselica, katera pa je vae naše nade prekoaila. Lepo okinčana dvorana bila je natlačena odličnih go^tov. Razun domačib in sosednih. povabljenih vdeležilo se je nepričakovauo obilno število. gospodov, gospa in gospodičin iz Hrvatskega, — bvala jim! — Po točno dokončanem programu začela se je občna zabava in plea. Gotovo bode nam vaem ta večer nepozabljen ostal. Našim bratom ,,prek Sotlje" pa kličemo: ,,Na avidenje!" Iz Središča. (Naae občinske zad e v e.) III. Pritožuje se, da Središče vsled tega mnogo trpi, ker je ves promet za celi okraj v Ormoži, kjer so razne uradnije in kjer ae že vsled tega ljudstvo shaja, kupuje itd. — To je žalibog istina, a Središče bi kljubu temu labko za se mnogo storilo in pridobilo, če bi ae le stvar ob pravem času od katerih energičnih mož v roke vzela, ne pa, da se je vse, kar bi za prihodnjost našega trga uvaževalo, Ormožanom prepustilo. — Znano je, da je naša obcina prilično imovita; premoženje njeno v gotovini in v zemljiščih je veeje od Ormožke občine, toda ipak se naša občina ni pobrigala, da bi se za Ormoški okraj tukaj osnovala hranilnica, ampak prepustil ae je ta za naše socijalne in narodne razmere tako važni zavod Ormoški občini, nemčurakim rokam; ta hranilnica ima dober promet in obilen rezervni zaklad, kateri naši občini tudi ne bi škodoval. — Ko bi se bila Središka občina pobrigala. ob pravem času za branilnico, ne imeli bi je Ormožani. ker se dve liranilnici v našem okraju ne bi dovolile, in denaratven promet bi bil za celi okraj v Središču. — Hranilnica pa v Središči ne bi bila samo zarad prometa, ampak tudi za to koristna, da bi ae v denarstvene zadeve naše občine vpeljal red, kar bi občini odvrnilo maraikatere izgube; denarji se posojujejo brez posebne varščine, obresti ae ob določeuem času strogo ne terjajo, ampak se pripisujejo h kapitalu, potem pa je mogoče, da se tu in tam ne samo dbreati, ampak tudi kapital zgubi. — Ormožani 80 si tudi osnovali posojilnico in naši Središčani so, ne da bi si kak denarstven zavod v avoji obcini osnovali, rajši Ormožanom z zdatnimi vlogami poraagali posojilnico na noge postaviti in vprašajmo se potem: koliko so naši merodajni možje za naš trg storili? Ni čuda tedaj, da je pri takib možih, ki ao za vsaki promet, živab nost, napredek našega trga gluhi, ki pri vsakem podvzetju roke križem drže, premoženje naše občine taisto, kakor je bilo pred mnogimi leti in pri takih okoliščinah zboljšanja ni upati. Tako gospodarstvo je podobno nsmiljenja vrednemu potovalcu. ki ne pride naprej in ne nazaj ali ki napravi eden korak napre.j, a dva nazaj. (Dalje prih.) Iz Rožne doline. (Razne stvari.) Odkar smo starega župana M. Hrašana pokopali, minola sta že nad dva meseca. Smrt se vea mesec januvarij ni oglaaila v naši fari, pa tudi meaeca februvarija se — bvala Bogu ¦¦— ni pri naa pomudila. Le na god sv. Matija, ko smo na Dobrni obbajali godovanje Vašega neutrudljivega sodelalca in Dobruskega novega občinskega odbornika č. g. M. Karba, pobrala je v Rožni dolini smrt par dni starega dvojčiča. Soeedje naši se pa ne morejo tako hvaliti z zdravjem. Po nekaterih farab je izmed veakih sto prebivalcev smrt že po enega pokosila. Vojniški 5. g. kaplan so bili, kakor se pripovednje. en dan sedemkrat, v eni noči pa trikrat na spovedi. Tam je toraj že druga! — Sneg postal je bil pri naa tako len, da kar po sencab polega. Na solncu ga človek ni nikjer več našel. Sušec pa je tudi nam, kakor vam tretji večer dolgih jajc na kolje nasadil. Nemec trdi, da sušca sneg žitom škoduje — pa letošnji menda jim ne bo mogel, ker mu jug hudo prizadevlje. Dnes poročam Vam pa drugo novico, katere nam menda vreme ne bo skazilo. Tukajanji krajui šolski avet sklenil je tukajšnjo ljudsko šolo v tem av. letu razširiti na dverazrednico. Nad 60 let se že podučujejo otroci v stari šoli, ki stoji na cerkvenih tleb. Sedaj je število učencev poskočilo že nad 200, zato jim bo treba priskrbeti še druge šolake sobe. Ker pa ni nikjer najti pripravnejšega prostora, aklenilo se je na staro šolo nastaviti še eno nadstropje, da se tako dobite 2 šolski sobi, v katerih ae bodo uč-enci v poldnevnem poduku na 4 oddelke razdeljeni podučevali. Bog nam daj velikodušnih dobrotnikov najti, ki nam bi pomagali stroške noaiti. — Ozimna žita doslej lepo kažejo. Upamo, da nam bo kmalu mogoče že po vinogradih z delom pričeti. Bog nam daj zopet tako žlahtne kapljice, kakor je bila lanska! Pa kaj da je je bilo tako malo, da še do velike noči ne botno ž njo shajali! Ali ni6 ne veš ,,S1. Gosp.", kje bi se še kaj po ceni vina kupilo? K sreči so ljndje lanako leto si mnogo ,,aadne pijače" pripravili; zraven so pa še nad tisoi' centov jabelk isto jesen prodali. Mnogo tega ,,božjega darii" prepeljalo se je po morji v Port Said, Bombaj, Kalkuto, da celo v Sidnej, glavno meato Avstralije, petega dela aveta, kjer_ imajo sedaj poletje in baje strašno sušo. — Stevilo udov družbe sv. Hohorja je to leto prav zdatno poskočilo. To je hvale vredno! Od sv. Petra pri Radgoni. (C e r k v e n e zadeve) Kdor večkrat k nam pride, najde labko pri naši farni cerkvi vsako leto kaj no- vega, kar priča ne le o hvalevredni darežlji- vosti naših farmanov, ampak tudi o veliki skrb- ljivosti našega dušnega paatirja. Najprej, ko so naa g. župnik k nam prišli, bila je cerkev od zunaj in znotraj olepšana, potem 8e je vea notranja oprava ali popravila ali na novo omis- lila; letos pa dobimo, kakor nam je že nazna-  njeno, novo turnsko nro in štiri nove zvonove,  katerili smo bili že zelo potrebni, bomo jih pa  gotovo tudi vai veseli, ker ee pri nas lepo zvo-  nenje rado posluša in veliko obrajta. Te reči bodo nam letos toliko bolj dobro došle, ker bomo  obhajali dve veeeli cerkveni dogodbi, namreč  delitcv sv. birme meseca maja in pozuej, če Bog da, spet novo mešo, kakor lani. Zdaj ko so nove meše že povsod tako redke postale, je za našo faro toliko večja čast, da imamo več let zaporedoma nove meše. Tudi to priča o dobrem duhu naših farmanov in našib dušnih pastirjev. tii Šaleške doline. (Naš novi župan.) V neki zadnji številki Vašega cenjenega lista nabajal se je članek iz Velenja, v katerem je dopianik omenjal naše občinake volitve in nazadnje tudi opomnil, po volitvi župana jo ob- širneje popisati. Ne vem pa, kaj je temu krivo da tega ne stori, in zakaj da je omolknil, ali mu mari manjka gradiva? To mi ni nikakor znano. Zatoraj kliče mene prijetna dolžaost našemu županu v imenu odbora neke vratice njemu v čast podeliti. Je že poprejšnji dopisnik omenjal, da ima nado, da 8e bode župan iz narodne stranke izvolil. kar se je tudi zgodilo. Veseli naa to prav presrčno in to še tem več, ker smo si izvolili iz naše srede moža, katerega značajnosti in vpliva v našej Saleški, kakor tudi v "Savinjaki dolini ne moremo preceniti in to je goapod Franc Sknbic, prakt. zdravnik, načelnik okrajnega zaatopa in posestnik v Velenji. On zaaluži to meato zastopati, kjer njegovo žlahtno srce goji v resnici pravo alovanako kri. Casti, katera ga je doletela, ni hotel vaprejeti, toda na prošnjo mnogib rodoljnbov in da bi se ne delale ovire našemu narodu, prevzel je naposled to trudapolno službo. Maraikateri med Vas bode znabiti rekel: On je gospod, njemu se ne upamo zoperstavljati in z njim ne bode mogoi'e občevati. Pa kdor bi to mialil, varal bi se čisto. Zakaj le prepričani bodite, da človek čem višji je po atanu, višje je njegova služba, tem ponižnejši je, tem višja njegova dobrota in tem ljnbeznjivša njegova prijaznost. Ni ga človeka na svetu, kateri bi avojega pregreška in svojih sovražaikov ne imel, pa kar narodno stvar zadeva, ni niti madeža najti na njem. Reči moramo, da je on eden prvib, kateri se potegujejo za naše pravice, za kmečki stan, za probujo naaega ubogega naroda in za blagor premile naše domovine. Zatoraj mu odbor prav iz srca častita na tein težavnem mestu. V. J.