Agnes Pisanski UDK 371.3:81’24:004 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta agnes.pisanski@guest.arnes.si UPORABA NOVIH TEHNOLOGIJ PRI JEZIKOVNEM POUKU V prispevku je predstavljen pregled mo`nosti uporabe novih tehnologij pri jezikovnem pouku. Uporaba novih tehnologij pri jezikovnem pouku je odvisna od pripravljenosti u~itelja, da jih sprejme in uporabi v razredu, in od opreme, ki je za pouk na voljo. Posamezne mo`nosti za uporabo novih tehnologij so strnjene v tri sklope: namenske (oziroma za jezikovni pouk pripravljene), nenamenske in komunikacijske mo`nosti. Poleg kratkega opisa vsake od mo`nosti so ocenjene tudi najpomembnej{e prednosti in slabosti njene uporabe. Za vsak sklop so navedeni zgledi za uporabo pri jezikovnem pouku angle{~ine in sloven{~ine. 1 Uvod Ob veliki vlogi, ki jo imajo nove elektronske tehnologije v na{em vsakdanjem delovanju, ni presenetljivo, da so prodrle tudi v izobra`evanje in ga ponekod celo temeljito spremenile. Uporaba novih tehnologij pri jezikovnem pouku je danes precej odvisna od pripravljenosti u~itelja, da jih integrira v pouk, in od materialnih pogojev, zlasti seveda od opreme, ki je za pouk na voljo. Toda tako, kot si danes jezikovnega pouka skoraj ne moremo predstavljati brez starej{ih tehnologij (npr. kasetofona), bodo vsaj nekatere od na{tetih mo`nosti, ki jih novej{e tehnologije ponujajo, verjetno `e v razmeroma bli`nji prihodnosti nepogre{ljiv del jezikovnega pouka. Jasno je, da so mo`nosti uporabe novih jezikovnih tehnologij pri jezikovnem pouku precej pogojene z raz{irjenostjo jezika. V nekaterih vidikih uporabe jezikovnih tehnologij v celoti dominira angle{ki jezik, prav tako so mo`nosti uporabe jezikovnih tehnologij bolje izkori{~ene za jezike z ve~jim {tevilom govorcev, ki so v svetovni ekonomiji pomembnej{i. Toda to ne pomeni, da nove jezikovne tehnologije niso prav tako uporabne tudi za jezike z manj{im {tevilom govorcev. Sloven{~ina ima kljub razmeroma majhnemu {tevilu govorcev nekatere vidike uporabe novih jezikovnih tehnologij zelo dobro razvite. Nekoliko skromnej{a so pripravljena elektronska gradiva in orodja za pouk slovenskega jezika, vendar tudi ta obstajajo in se bodo verjetno v prihodnosti po vzoru drugih jezikov {e bolj razvila. V ~lanku predstavljam pregled razli~nih oblik dela z novimi tehnologijami pri jezikovnem pouku: vsaka od njih je na kratko opisana, predstavljene pa so tudi njene prednosti in slabosti. Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 3–4 104 Agnes Pisanski Za primerjavo trenutnih zmo`nosti so navedeni primeri za jezikovni pouk angle{~ine, ob njih pa tudi primeri za jezikovni pouk sloven{~ine. Posamezne mo` nosti so strnjene v tri sklope: namenske (oziroma za jezikovni pouk pripravljene), nenamenske in komunikacijske mo`nosti. 2 Namenska gradiva, viri in orodja V prvi sklop mo`nosti, ki jih jezikovne tehnologije odpirajo za jezikovni pouk, spadajo namensko razvita multimedijska gradiva, elektronski viri in orodja. Vse tri kategorije imajo to skupno lastnost, da so bile razvite (delno ali izklju~no) z name- nom pedago{ke uporabe, kar pomeni, da naj bi bile vsaj v svoji osnovi za jezikovni pouk najzanimivej{e, saj so lahko najbolje prilagojene uporabi v izobra`evanju. V praksi sicer to {e ne velja, vsaj ne v celoti. 2.1 Pripravljena gradiva ^eprav so zmo`nosti multimedije ogromne (kombinacija elektronskega besedila, slikovnega, video- in avdiogradiva ter interaktivni pristop), je uporabnih gradiv, pripravljenih za jezikovni pouk, presenetljivo malo. Za pouk angle{~ine kot tujega jezika, ki je glede tega seveda najbolj razvita, obstaja nekaj zbirk gradiv na CDromih; najbolj{a so tista, namenjena pouku poslovne angle{~ine. Izbira na svetovnem spletu je na prvi pogled precej {ir{a, vendar natan~nej{i pregled poka`e, da gre pogosto za kraj{a gradiva, ki obravnavajo zelo ozko temo (npr. slovni~ni problem), namenjena pa so zelo specifi~nemu znanju in so zato neuporabna za {ir{e potrebe. Eno bolj obse`nih in sistemati~nih ter posledi~no uporabnih spletnih mest je zbirka spletnih strani British Councila . Najenostavnej{e je iskanje prek katerega od {tevilnih spletnih kazal. Primer razmeroma obse`nega spletnega kazala elektronskih gradiv za pouk angle{~ine je spletno mesto . Za iskanje razli~nih virov za pouk angle{~ine je eno najbolj{ih spletnih mest stran jezikovnega centra oxfordske univerze Oxford University Language Centre: WWW resources for general language learning . Za angle{~ino obstajajo tudi zelo uporabna kazala za nekoliko bolj specifi~na podro~ja jezikovnega pouka, npr. pouk pisanja OWL Online Writing Lab, spletno mesto v okviru univerze Purdue: , za pouk kulturnih {tudij, npr. za Veliko Britanijo , za ZDA , za Kanado , za Avstralijo itd. Za pouk sloven{~ine je nekaj zanimivih u~nih gradiv na voljo na spletni strani z naslovom Slovenian On-Line , vendar je ta zbirka gradiv razmeroma omejena, zato je precej omejen tudi krog potencialnih uporabnikov. Primer Uporaba novih tehnologij pri jezikovnem pouku 105 kazala elektronskih gradiv za jezikovni pouk sloven{~ine pa lahko najdemo na spletnem mestu avstralskega Thezaurus, Institute for Slovenian Studies of Victoria ; ker je izbira elektronskih u~nih gradiv za sloven{~ino zaenkrat {e razmeroma skromna, se to kazalo po obsegu seveda ne more primerjati s podobni kazali za angle{~ino. Razloge za razmeroma skromno ponudbo u~nih gradiv na sicer zelo raz{irjenem spletu bi lahko iskali v dejstvu, da je v izdelavo kakovostnega gradiva treba vlo`iti razmeroma veliko ~asa, truda in znanja, zato so se s tem brezpla~no pripravljeni ukvarjati le redki posamezniki. Kljub nekoliko po~asnej{emu razvoju pa se zdi, da utegnejo prav pripravljena multimedijska u~na gradiva v prihodnosti postati ena pomembnej{ih mo`nosti, ki jih odpirajo nove tehnologije za jezikovni pouk. 2.2 Referen~ni viri, ki so med drugim namenjeni jezikovnemu pouku V to kategorijo sodijo slovarji v elektronski obliki, drugi jezikovni priro~niki v elektronski obliki (npr. slovnice, tezavri, slogovni priro~niki itd.) – na CD-romu ali na svetovnem spletu – in jezikovni korpusi. Slovarji in drugi jezikovni priro~niki v elektronski obliki, ki so namenjeni predvsem pouku tujega jezika, so pogosto interaktivni, privla~ni za uporabnika, ve~krat pa vsebujejo tudi multimedijske vsebine (npr. video- in avdiogradivo). Ker je pouk angle{~ine kot tujega jezika po svojem obsegu postal prava industrijska panoga, ni presenetljivo, da je dale~ najve~ja ponudba tovrstnih slovarjev in jezikovnih priro~nikov prav za pouk angle{~ine kot tujega jezika. Med najbolj{e angle{ke interaktivne slovarje na CD-romu, ki so namenjeni jezikovnemu pouku, sodijo npr. Longman Interactive English Dictionary, Oxford Interactive Study Dictionary of Business and Computing, Oxford Student’s Multimedia CD-ROM Dictionary, Collins COBUILD e-dict itd. Za sloven{~ino jezikovnih priro~nikov in slovarjev v elektronski obliki, ki bi bili namenjeni u~enju tujcev, sicer {e ni, vendar pa so elektronske razli~ice slovenskih slovarjev (SSKJ, dvojezi~ni slovarji DZS …) lahko zelo dobrodo{la pomo~ pri jezikovnem pouku, saj skraj{ajo ~as iskanja. Ve~ina jezikovnih korpusov sicer ni zasnovana z izklju~nim namenom pedago{ke uporabe, vendar so te elektronske zbirke besedil za jezikovni pouk izredno primer- ne. Dragocene so kot referen~ni vir za u~itelja, u~enca ali za izdelavo pedago{kih referen~nih virov in u~nih gradiv (Hirci in Pisanski 2000). Njihova velika prednost je mo`nost razmeroma avtonomnega dela u~encev, s ~imer je klasi~en pristop k pouku prese`en. Najve~ji referen~ni korpusi so korpusi angle{kega jezika, med njimi sta najbolje poznana The Bank of English in British National Corpus (BNC) . Za sloven{~ino je trenutno na voljo en referen~ni korpus, to je Fida (za predstavitev Fide in podatke o njeni zvrstnosti in zgradbi prim. Erjavec, Gorjanc in Stabej 1998), ob njem pa {e korpus slovenskega jezika Nova beseda , ki sta z vidika svoje velikosti za jezikovni pouk najprimernej{a. 106 Agnes Pisanski ^eprav je med vsemi tu obravnavanimi kategorijami jezikovnih tehnologij prav kategorija referen~nih virov, ki so med drugim namenjeni jezikovnemu pouku, ena najuporabnej{ih za jezikovni pouk, je razmeroma velika ovira dejstvo, da je ve~ina kakovostnih jezikovnih referen~nih virov komercialnih, njihova tr`na cena pa navadno ni majhna. 2.3 Orodja za jezikovni pouk Svetovni splet `e ve~ let ponuja programe, ki jih u~itelji lahko uporabijo za izdelavo interaktivnih u~nih gradiv, npr. kvizov, testov itd. (Pisanski 1998). Iz podobnih razlogov, kot veljajo za pripravljena gradiva, opisana v 2.1, ta orodja pri jezikovnem pouku niso zelo raz{irjena, vendar razli~nih primerov vseeno ni te`ko najti. Dober predstavnik te kategorije so razmeroma pogosti interaktivni testi nepravilnih glagolov, ki jih za angle{~ino, pa tudi za nekatere druge jezike, ni te`ko najti na spletu; ena bolj{ih strani s tovrstno vsebino je . Ta test angle{kih nepravilnih glagolov je eden od internetnih HTML kvizov za samostojno u~enje, ki so del projekta Activities for ESL Students internetne revije The Internet TESL Journal, , namenjene u~iteljem angle{~ine kot tujega jezika, v kateri se sicer pojavljajo zanimivi ~lanki in znanstvene razprave z razli~nimi temami, kot npr. uporaba ra~unalnika pri jezikovnem pouku, pouk strokovnega jezika, razvoj u~nih gradiv, kultura itd., prav tako pa vsebuje tudi u~ne na~rte, izro~ke, ideje za pouk in koristne povezave. Verjetno je, da bodo bolj izpopolnjena, komercialna orodja s~asoma postala {ir{e sprejeta, tako npr. pri govornih tehnologijah nekatera orodja `e tr`ijo v obliki u~nih CD-romov. Primer so programirani te~aji tujih jezikov Talk To Me, ki so namenjeni zlasti samostojnemu u~enju izgovarjave: program digitalizira glas u~enca in primerja zna~ilke z vgrajenimi. Za~etke prilagajanja enega od orodij govornih tehnologij za slovenski jezikovni pouk predstavlja Rozman (2000). 3 Nenamenska gradiva in orodja ^eprav nenamenska gradiva in orodja niso pripravljena posebej za pouk jezikov, pa so pogosto lahko uporabnej{a od namenskih virov, saj so gradiva velikokrat la`je prilagodljiva razli~nim stopnjam znanja, orodja pa so zaradi svoje {iroke komercialne rabe zelo izpopolnjena. Nenamenska gradiva in orodja je mogo~e dalje razdeliti na ve~ podskupin. 3.1 Nenamenska gradiva Med vsemi nenamenskimi gradivi so dale~ najpogosteje rabljena gradiva s svetovnega spleta, saj prav ta ponuja naj{ir{i razpon gradiv z najrazli~nej{imi temami. Peterson (1999: S80) posebej izpostavlja pomen raz{irjene izbire vsebin za pouk strokovnega jezika, kajti prav pri tovrstnem jezikovnem pouku klasi~na gradiva Uporaba novih tehnologij pri jezikovnem pouku 107 pogosto ne morejo pokrivati vseh potreb. Ob tem je treba poudariti tudi prednost rabe avtenti~nih gradiv v primerjavi z gradivi, ki so nastala za jezikovni pouk: avtenti~na gradiva predstavljajo resni~no jezikovno rabo, ~e jih ustrezno uporabimo lahko u~encem predstavljajo ustrezen izziv, ki presega okoli{~ine pouka. V nasprotju s tem so gradiva, ki so nastala za rabo pri jezikovnem pouku, pogosto ne`ivljenjska in u~ence slab{e motivirajo. V prvi vrsti so za jezikovni pouk primerna gradiva v obliki elektronskih besedil v izbranem jeziku, ki jih je mogo~e uporabiti nespremenjena kot avtenti~na gradiva ali pa jih je mogo~e prilagoditi dolo~eni stopnji jezikovnega znanja oziroma izbrani spretnosti. Nespremenjeno avtenti~no besedilo v elektronski obliki je lahko namenjeno razli~nim ciljem: od vaje bralnega razumevanja do osnove za diskusijo ali samostojno predstavitev, lahko slu`i kot model za izbran `anr pri pouku pisanja itd. Po potrebi je za ni`je stopnje jezikovnega znanja besedilo lahko prilagojeno, poenostavljeno ali skraj{ano. Lahko pa slu`i tudi kot osnova za razne vrste vaj, od tak{nih, ki so namenjene izbolj{evanju jezikovne rabe, npr. vstavljanje besed (vaje iz besedi{~a ali slovnice), do vaj iz bralnega razumevanja, npr. tak{nih, v katerih morajo u~enci preme{ane odstavke znova urediti v koherentno besedilo. Najpogostej{i viri besedil so spletne verzije ~asopisov in revij, z aktualnimi in splo{nimi temami, zanimivi so dnevniki, za angle{~ino npr. The Times , The Guardian , The Washington Post , The New York Times itd., za sloven{~ino pa npr. Delo , Dnevnik , Ve~er itd. V razli~nih revijah je mogo~e najti bolj specializirane ~lanke. Prav tako so lahko zanimivi viri gradiv spletne strani razli~nih organizacij in institucij, promocijska besedila, spletni oglasi itd. Poleg izklju~no besedilnih gradiv so uporabna tudi gradiva drugih vrst, ki jih je mogo~e najti na svetovnem spletu: npr. slike, skice, videi, zvo~ni zapisi itd., ki jih je prav tako mogo~e prilagoditi pouku ali pa uporabiti kot avtenti~na gradiva v zelo razli~ne namene, npr. za vaje iz slu{nega razumevanja, kot osnovo za ustno izra`anje, za razumevanje kulturnega ozadja, za izbolj{avo jezikovne rabe itd. Primere interaktivnih avtenti~nih gradiv je mogo~e najti na spletnih straneh televizijskih hi{, tako npr. BBC poleg elektronskih besedil vsebuje tudi slikovna, video- in avdiogradiva, CNN pa slikovna in videogradiva in transkripte oddaj. Velika prednost svetovnega spleta je, da pokriva izjemno {irok spekter tem, kar pomeni veliko izbiro med gradivi, ki bi utegnila biti ustrezna, je pa seveda iskanje lahko razmeroma dolgotrajno. Kljub temu zaradi hitrega dostopa navadno `eleno gradivo na svetovnem spletu najdemo precej hitreje in la`je kot v klasi~ni knji`nici, kjer je izbor gradiva pogosto bolj omejen, ali v knjigarni, kjer iskanje ob vsem ostalem omejujejo tudi finan~ni vidiki. Pri iskanju po svetovnem spletu so v veliko pomo~ razli~ni iskalniki in prav gotovo je za u~itelja, ki si `eli nenamenska gradiva ~im bolje uporabiti, smiselno, da se nau~i vsaj osnovne uporabe iskalnikov, saj to lahko pomeni precej{en prihranek ~asa. Dejstvo je, da je tudi prihranek ~asa neke vrste motivacija in prav gotovo je dodat 108 Agnes Pisanski na spodbuda za uporabo elektronskih gradiv njihova la`ja prilagoditev `eleni obliki: v nasprotju z besedilom na papirju elektronskega besedila navadno ni treba pretipkavati. Ob tem pa se odpira tudi problematika avtorskih pravic: kjer uporaba gradiva ni eksplicitno dovoljena, je treba zaprositi za dovoljenje za uporabo. Na nekaterih spletnih mestih (npr. nekateri ~asopisi, revije) je mogo~e za dovoljenje za uporabo zaprositi neposredno, ponekod so pogoji uporabe natan~no razlo`eni, kjer pa tega ni, se je treba obrniti na avtorja gradiva ali lastnika avtorskih pravic gradiva, kar navadno ni te`ko, saj so elektronski naslovi lastnikov avtorskih pravic ali drugih kontaktnih oseb zelo pogosto navedeni na izbranih spletnih straneh. 3.2 Referen~ni viri Referen~ni viri v elektronski obliki, ki sami po sebi niso namenjeni jezikovnemu pouku, npr. enciklopedije (npr. Encarta, Britannica), virtualne knji`nice (npr. The WWW Virtual Library ali Internet Public Library ) in druge raznovrstne zbirke podatkov, dostopni bodisi na CD-romu ali na svetovnem spletu, so s svojo multimedijsko zasnovo (slike, video- in avdiogradivo) za uporabnika zelo privla~ni, z zgo{~enimi ogromnimi zbirkami podatkov pa izredno koristni. Za jezikovni pouk so dragoceni, ker predstavljajo ogromne zbirke ve~inoma preverjenega jezikovnega gradiva, ki ga je mogo~e pri pouku uporabiti kot avtenti~no gradivo, lahko tudi za osvetlitev kulturnega konteksta, ali pa prilagoditi dolo~eni stopnji znanja. Nemajhen problem pri uporabi elektronskih referen~nih virov predstavlja njihova razmeroma visoka cena, zahteva po ra~unalni{ki opremi, ki je dovolj zmogljiva za multimedijske predstavitve, nenazadnje pa se tudi pri teh gradivih sre~ujemo s problemom avtorskih pravic. Za slovenski jezik velikih elektronskih enciklopedij {e ni, mogo~e pa je najti nekatere druge elektronske referen~ne vire, tako na CD-romih (npr. Interaktivni atlas Slovenije 3.0) kot na svetovnem spletu (zanimiv poskus so slovenske strani Wikipedije, prosto dostopne ve~jezi~ne spletne enciklopedije z odprto vsebino; naslov osnovne doma~e strani Wikipedije v angle{~ini je ). 3.3 Urejevalnik besedil Pri jezikovnem pouku pomeni sistemati~na uporaba urejevalnika besedil veliko spremembo zlasti za pouk pisnega izra`anja, saj lahko razli~ne mo`nosti, ki jih urejevalnik besedil ponuja, povsem spremenijo proces oblikovanja in urejanja besedil. V prvi vrsti je pomembna zna~ilnost pisanja v elektronski obliki mo`nost enostavnega spreminjanja besedila z brisanjem in preoblikovanjem delov besedila. To omogo~a bolj{o in enostavnej{o sprotno revizijo in urejanje ter popravljanje `e narejenega osnutka ali verzije besedila. Za uspe{en sodoben pouk pisanja je prav poudarek na postopnem izbolj{evanju besedila skozi razli~ne verzije zelo pomemben, za tak{no delo pa je elektronsko besedilo mnogo bolj primerno kot besedilo na papirju. Za uspe{no revizijo so posebej uporabne nekatere dodatne funkcije urejevalnika besedil, npr. izre`i, kopiraj in prilepi, ali poi{~i in zamenjaj (tak{ne funkci Slovarska obravnava povedkovnika 109 je za sloven{~ino zaenkrat sicer {e ni na voljo, za teoreti~ni osnutek prim. Peterlin, Pisanski in Erjavec 2000). Med razli~nimi funkcijami urejevalnika besedil ne moremo spregledati funkcij, kot npr. ~rkovalnik, slovni~ni pregledovalnik in tezaver, ki so pogosto vgrajene v urejevalniku besedil. ^rkovalnik je za pouk pisanja nedvomno zanimivo orodje, z ustrezno in osmi{ljeno uporabo lahko omogo~i, da se glavnina revizije premakne na podro~je vsebine in koherence, med tem ko so osnovnej{a jezikovna vpra{anja potisnjena v ozadje, posledica pa je seveda lahko tudi negativna: slabo poznavanje pravopisa na sicer razmeroma visoki stopnji jezikovnega znanja. O koristnosti slovni~nih pregledovalnikov sicer obstaja vrsta dvomov (Vernon 2000), zlasti to velja za tiste pregledovalnike, ki obravnavajo tudi stilisti~ne napake. Tezaver je pri pouku pisnega izra`anja neprecenljive vrednosti, v svojem bistvu pa se zelo pribli`uje slovarjem v elektronski obliki (prim. tudi 2.2). Za sloven{~ino je najbolj{e tovrstna orodja razvilo podjetje Amebis. (Za natan~nej{e podatke prim. Romih 1998). Ob na{tetih mo`nostih je za pouk pisnega izra`anja posebej dragocena funkcija urejevalnika besedil, ki omogo~a vpogled v prej{nje verzije istega besedila, s ~imer se lahko u~itelj natan~neje seznani s procesom preoblikovanja besedila in lahko u~enca bolje usmerja pri nadaljnjem pisanju. 4 Elektronska komunikacija V svojem bistvu prina{a elektronska komunikacija la`je premagovanje razdalj, bolj neposreden, individualen stik med udele`enci pri pouku in predvsem hitrej{i prenos relevantnih informacij; to pa so prednosti, ki lahko klju~no izbolj{ajo kakr{en koli pouk in niso vezane le na jezikovni pouk. Razpon mo`nosti, ki jih elektronska komunikacija ponuja, je {irok: od manj kompleksnih – izmenjava elektronskih sporo~il, do zelo kompleksnih kombinacij razli~nih oblik komuniciranja – npr. pouk na daljavo (eden najbolj{ih zgledov je britanska Open University, s spletnim naslovom ). 4.1 Elektronska po{ta ^eprav se elektronska po{ta od navadne razlikuje predvsem v hitrosti prenosa podatkov, so njene posledi~ne prednosti tolik{ne, da je marsikje postala nepogre{ljiv del komunikacije med udele`enci pri pouku. Poleg tega, da je uporabna za izmenjavo informacij o organizacijskem poteku pouka – npr. kadar fizi~na prisotnost ni mogo~a (npr. bolezen, oddaljenost) – je nadvse koristna tudi pri samem jezikovnem pouku, zlasti pri izmenjavi pisnih nalog (npr. spisov, esejev, osnutkov prezentacij, nalog v elektronski obliki) in povratnih informacij, najve~krat v obliki prilog. Dragocena je predvsem zato, ker omogo~a, da se u~itelj posve~a individualnemu u~encu, ne da bi se ob tem ostali u~enci dolgo~asili; stik je enostaven in neposreden, prenesene informacije pa so lahko enako natan~ne kot pri osebnem stiku. Razlogov, zaradi katerih se nekateri te`je odlo~ajo za uporabo elektronske po{te pri 110 Agnes Pisanski pouku, je ve~, med najpomembnej{imi pa so razmeroma zahtevni predpogoji (ustrezna ra~unalni{ka oprema in telefonska linija ter seveda cena telefonskega impulza) in nevarnost prenosa ra~unalni{kih virusov (priporo~ljiva je namestitev za{~itnih protivirusnih programov na ra~unalnike vseh sodelujo~ih). Seveda tak{ne ovire niso nepremostljive, o ~emer pri~a tudi dejstvo, da uporaba elektronske komunikacije pri jezikovnem pouku nara{~a. 4.2 Internetna komunikacija Poleg uporabe elektronske po{te je pri jezikovnem pouku lahko koristno tudi sporazumevanje po razli~nih komunikacijskih kanalih, ki jih ponuja svetovni splet. Tako se udele`enci pri pouku lahko v razli~nih forumih in klepetalnicah virtualnega sveta sre~ujejo s posamezniki in skupinami z vsega sveta, ki so v podobnem polo`aju kot oni, ali pa i{~ejo odgovore na svoja vpra{anja pri strokovnjakih, ki v kombinacijah posebnih spletnih strani in elektronske po{te odgovarjajo na zastavljena vpra{anja v oblikah posvetovalnic. Tak{ne mo`nosti so lahko zelo koristne, saj udele`encem v u~nem procesu omogo~ajo, da z u~no tematiko pose`ejo izven okvira u~ne situacije (npr. razreda), pri pouku tujega jezika pa omogo~ajo enostaven in neposreden stik z rojenimi govorci (primer interaktivne spletne strani, kjer je mogo~e zastaviti vpra{anje v zvezi z angle{ko slovnico in pisanjem je Guide to Grammar and Writing ). Prav gotovo pa prina{ajo komunikacijski kanali svetovnega spleta tudi dolo~ene pasti: ugotavljanje resni~ne identitete in strokovne usposobljenosti sogovornika je v virtualnem svetu pogosto problemati~no, zato je k tovrstni komunikaciji pri jezikovnem pouku smiselno pristopati organizirano in nadzorovano. 4.3 Elektronsko u~enje na daljavo Virtualna {ola `e nekaj let ni ve~ v domeni znanstvene fantastike, temve~ se tako v svetu kot v Sloveniji uporablja vedno bolj pogosto. Najenostavnej{a oblika elektronskega u~enja na daljavo je kombinacija spletnega mesta z organizacijskimi informacijami, u~nimi gradivi in relevantnimi hiperpovezavami ter komunikacije po elektronski po{ti in morda {e foruma ali klepetalnice. Kompleksnej{e oblike virtualne {ole vsebujejo tudi druge mo`nosti multimedije, najpogostej{e so videokonference in avdiostik. Za jezikovni pouk, kjer so pomembni neposredni stiki med u~iteljem in u~encem, mo`nost takoj{njega popravljanja napak (npr. pri izgovarjavi) in je poudarek na pouku ex cathedra manj{i, je bolj kot izklju~no u~enje na daljavo primerna ob~asna uporaba virtualne {ole, npr. za stike z rojenimi govorci pri pouku tujega jezika. Uporaba novih tehnologij pri jezikovnem pouku 111 5 Zaklju~ek Iz opisanih treh sklopov mo`nosti uporabe novih tehnologij pri jezikovnem pouku je razvidno, da so oblike uporabe zelo razli~ne in pokrivajo prakti~no vse vidike jezikovnega pouka. O koristnosti njihove uporabe bi te`ko dvomili, saj ve~inoma omogo~ajo precej{en prihranek ~asa, raz{irjajo izbiro u~nih vsebin, s privla~nej{im in bolj nazornim prikazom pogosto preka{ajo klasi~na gradiva in omogo~ajo premagovanje velikih prostorskih razdalj. Vsaka od na{tetih mo`nosti ima sicer tudi pomanjkljivosti, najpogostej{e so cena, zahtevni predpogoji, zahtevano predznanje ali povpre~na kvaliteta. Vseeno pa je te pomanjkljivosti `e danes mogo~e v marsi~em prese~i, tako da ne presene~a, da je razvoj novih tehnologij zanimiv tudi z vidika jezikovnega pouka, saj ga te lahko s smiselno rabo mo~no obogatijo, poenostavijo in popestrijo. Literatura Erjavec, Toma`, Gorjanc, Vojko in Stabej, Marko, 1998: Korpus Fida. Erjavec, Toma` in Gros, Jerneja, (ur.): Zbornik konference Jezikovne tehnologije za slovenski jezik. Ljubljana: Institut Jo`ef Stefan. 124–127. Hirci, Nata{a in Pisanski, Agnes, 2000: Nove jezikovne tehnologije: vidiki uporabe ra~unalni{kih korpusov. Vestnik Dru{tva za tuje jezike in knji`evnosti Slovenije 34. 27–34. Peterlin, Primo`, Pisanski, Agnes in Erjavec, Toma`, 2000: »Poi{~i in zamenjaj« v pregibnih jezikih. Erjavec, Toma` in Gros, Jerneja, (ur.): Zbornik konference Jezikovne tehnologije. Ljubljana: Institut Jo`ef Stefan. 49–56. Peterson, Mark, 1999: World Wide Web resources for the ESP practitioner. English for Specific Purposes 18. S75–S80. Pisanski, Agnes, 1998: Virtualna u~ilnica: uporaba interneta pri pou~evanju tujih jezikov. Erjavec, Toma` in Gros, Jerneja, (ur.): Zbornik konference Jezikovne tehnologije za sloven- ski jezik. Ljubljana: Institut Jo`ef Stefan. 96–99. Romih, Miro, 1998: Amebis in jezikovne tehnologije. Erjavec, Toma` in Gros, Jerneja, (ur.): Zbornik konference Jezikovne tehnologije za slovenski jezik. Ljubljana: Institut Jo`ef Stefan. 29–34. Rozman, Robert, 2000: »CSLU Toolkit«: Napredne govorne tehnologije za nekomercialno uporabo tudi v slovenskem jeziku. Organizacija 33. 572–575. Vernon, Alex, 2000. Computerized Grammar Checkers 2000: Capabilities, Limitatisons and Pedegogical Possibilities. Computers and Composition 17. 329–349. Seznam navedenih spletnih naslovov 112 Agnes Pisanski