l^NGELCEKi
Priloga ,,Vrtcu".
Št«v. 2.            Ljubljans, 1. februarja 1910.      ^VIII. Waj.
Snežen mož.
,,Sloj, pred hišo, možsneženi,     Očka so zaprli vrata,
tiaj te brije mraz!                      Tonček šel je spal
Metio — na! — leprimi vroko,     v živi nadi, da ne drzne
da boš stražil nas!                     se nihče do vrat.
Ako kdo ponoči pride,               Skozi okence posveti
fidri ga 7. metio,                        solnce drngi dan.
da odbežal vzdihovaje                Tonček brž hiti iz izbe
te poljane bo . . ."                    malko še zaspan.
Južen vetrec ga pozdravi in zaveje mu v obraz, Tonček se pa čudi, — fudi — , kje je mož in mraz.
2