ZA IZBOLJŠANJE USTA
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki
★
ClTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnoge pri-hranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en do-lar sa dvomesečno poskušajo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242
Entered « Second CUm Matter September 21st, IMS »t tke Port Office *t New York, N. under Act of Congreee of March Srd. 187«.
No. 208. — Stev. 208.
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 7, 1938—SREDA, 7. SEPTEMBRA, 1938
Volume XLVI. — Letnik XLVL
MAGINOTOVA OBRAMBNA ČRTA JE ZASEDENA
V
Vsi Zidje so izključeni iz italijanskih šol
vsi francoski častniki in vojaki so se morali takoj
VRNrnv svoje garnizue
Nemčija ima na manevrih nad en milijon vojakov. V slučaju vojne se bo Anglija pridružila Cehoslo-vaiki. — Cehoslovaška vlada bo predložila su-deUlrim Nemcem povsem nove pogoje. — Razdelitev po švicarskem načrtu ne ugaja Henleinu.
PARIZ, Francija, 6. septembra. — Da se pripravi na vsako nevarnost v sedanjem napetem evropskem položaju, je Francija poklicala z dopusta vse častnike in vojake ter poklicala pod zastave dovolj rezerv, da morejo napolniti Maginotovo obrambno črto. To je francoska vlada smatrala za potrebno, ker je Nemčija mobilizirala nad rniljon svojega vojaštva in ker je posebno ob francoski meji v Siegfried črti okoli 70,000 nemških vojakov.
Francija je poklicala pod zastave tri letnike rezerve. Za posebno službo v Meginotovi črti so bili vpoklicani rezervisti, ki so se posebej vežbali v obrambi utrjene črte.
Ministrski predsednik Edouard Daladier, ki je obenem tudi vojni minister, se boji, da bo Hitler na Kongresu nacijske stranke v Nuernbergu zahteva! plebiscit med sudetskimi Nemci, da glasujejo, ako se naj njihovo ozemlje priklopi Nemčiji.
Kot pravi neko poročilo, je Hitler sporočil Mussolini ju, da Anglija zaradi Cehoslo vaške ne bo šla v vojno in da je Nemčija pripravljena iti do skrajne ga konca.
Cela francoska stalna armada 500,000 -mož je pripravljena, da odbije vsak nemški napad.
Tekom pretekle noči so bile straže v prvi vrsti Maginotove črte podvojene, ker je prišla vest, da ste dve novi nemški diviziji zasedli Siegfriedovo črto.	<i
BERLIN, Nemčija, 6. septembra. — Nemčija je obvestila Francijo, da koncentracija nemške vojske ob francoski meji ne ogroža miru ter je posvarila francosko vrhovno poveljstvo, da se naj "zdrži vsa-r i1^ izvanrednih odredb."
Nemška uradna D. N. B. časnikarska agentura pravi glede francoske nenadne mobilizacije:
Poročila glede francoskih vojaških odredb so tembolj sumljiva, ker poročila naznanjajo, da napetost v mednarodnem položaju ponehuje.
"Nemčija nikdar ni odrekala pravice drugim, da «o pripravljeni na obrambo. In to naziranje velja tudi za francosko Maginotovo črto.
"Na drugi strani pa Nemčija zahteva za sebe isto pravico in je vsled tega izdala iste obrambne odre dbe na svoji zapadni meji. Za vsem tem ni nikake-ga pomena in je smešno govoriti o "koncentracijah proti Franciji/'	.
LONDON, Anglija, 6. septembra. — Angleški poslanik v Berlinu sir Ne vile Henderson je obvestil nemško vlado, da je v zmoti, ako misli, da Anglija ne bo šla v vojno zaradi Cehoslo vaške.
Sir Henderson je pred tremi dnevi povedal nemškemu vnanjemu ministru Joachimu von Ribben-tropu, da je Anglija obvezana s svojo vojaško si-io pomagati Franciji, ki bo šla svoji zaveznici Ce-h osi o vaš ki na pomoč, ako Nemčija vpade na Ceho-slovaško.
Von Ribbentrop, ki je bil nemški poslanik v Londonu, predno je postal vnanji minister, je Hender-sonu odgovoril, da ne verjame, da bi se Anglija bojevala za Cehe. Na to pA j^, Henderson odgovoril: "Potem ,pa se motite!"
PRAGA, Cehoslovaška, 6: septembra. — Cehoslovaška vlada ^e sinoči naznanila, da je sestavila
položaj na i za povečanje kitajskem! ameriške
armade
mehika noče ubogati amer. drž. tajnika
Japonsko vrhovno povelj-! stvo napoveduje padec!
Hankova do 1. okt. —Armada potrebuje š eHirtl zahteva, da mora
osem tisoč mož, ki bodo upravljali tanke, letala in protizračne topove. — Sedaj šteje armada 165,000 mož.
WASHINGTON, D. t\, -k .septembra. — Armadno vodstvo je naročilo toliko novih tankov, letal in protizračnili to-
Na obeh straneh so velike izgube.
ŠANUllAJ, Kitajska, ti. sep. — Poročila iz japonskih uradnih krogov naznanjajo, da ja-japonsko vrhovno povelj-t vo pričakuje, da bo Hatikov padel ■ lo 1. oktobra.
Japonski poveljniki so prepričani, da bodo armade, ki prodirajo na obeh straneh Jangcea, zavzele Hankov v treli Udnih, tudi brez pomoči bojnih ladij, ki v prodiranju ne morejo dohajati armade po suhem, j tisoč mož.	Hullu je odgovoril mehiški
Včeraj je letelo 7 škadronov Kongres je dovolil milijo- minister za v na nje zadeve japonskih aeroplanov nad Lu- nov dolarjev za 3'J0 najmoder-jBduardo Hay. V svojem odgo-san pogorjem, južno od Kju- nejših protizračnih topov. To jvoru pravi, da so zahteve Zdr. kjanga, in so bombardirali ki- varne izdelajo vsak dan po držav ne postavne in nelogične
Mehika plačati za razlaščena posestva, mehiška vlada pa noče ničesar obljubiti.
WASHINGTON, D. C., 5. septembra. — Odnosa j i meti Združenimi državami in Mehiko so se zopet poslabšali. Mehiška vlada je zavrnila zahteve
laškim židom bo dovoljeno
izseliti se v abesinij0
RIM, Italija, 6. septembra. — V namenu, da naglo naseli Abesini j o, je italijanska vlada sklenila, da dovoli, da se Zidje iz Italije naselijo v Abesini-ji. Italijanska odredba, po kateri se morajo Zidje, ki so prišli v Italijo po 1. januarju, 1919, izseliti iz Italije in so bili vsi Zidje izključeni iz italijanskih šol, je bila namenoma sestavljen^ tako, da ostane ^Xbesinija izven njenega namena.
po v, da je zmanjkalo primer- ameriškega državnega tajnika nega moštva. Vsledtega bo sku- Hullu, da mora plačati ameri-šalo rekrutirati do prihodnje- *ki m pi-trolejskim magnatom ga poletja 8000 novih vojakov, edsko< hi i no za zaplenieno oze-tako, da bo imela armada 17*1 uilje.
Hullu je odgovoril
ter zanikal obdolžitev, da bo Mehika uadaljcvalf z razlastitvijo.
j tajske utrdbe ob Nančang že-1dvoje modernih letal. V teku ileznici. Tejan, ki se nahaja 30 dvanajstih mesecev bo izdela-milj južno od Kjukjanga, so uih dvajset velikih tankov. Japonci "izpremenili v prah''.I Do leta 1940 bo imela anicri- Edinole v eni točki je Melii-? M nogo poslopij je bilo tudi po ška armada ^JlM) letal.	ka pripravljena ugoditi Združe
jrušenih v Nančangu.	j Skoro v istem razmerju se !isim državam. Sprejema nam-
Japonci tudi naznanjajo, da popolnuje tudi ameriška mor- predlog glede imenovanja so zavzeli Mahujling, ki je bila narica.	j mešane aiueriško-mehiške ko-
ednost
asno si
PRIJATELJSTVO MED AME-	, ,]ri;lržluj^. l)ravico
oimMCOiurilA plačati, kadar bo hotela oziro K1MJ rKAHUJU ma mogla plačati. BORDEAUX, Francija, 5.
septembra. — Na banketu v mestni hiši je govoril tudi a 'meriški poslanik William C.
BRAZIL. INTEGRALI-STI OBSOJENI
so zavzeli Mahujling, ki je bila narica.	j mešane aiueriško-mehiške
J poglavitna ovira otf> železnici Municijske tovarne tudi	o- misije, ki naj določi vre
'proti Nančangu. To pa Kitaj-Ibratujejo > polno paro.	j iazlaščenega ozemlja ter
|ci zanikujejo ter pravijo, »lat -1 ■ -------či dan poravnave. Is toča >
so
s protinapadi vstavili japonsko prodiranje ob Jangceu.
Tuji vojaški opazovalci, ki pazno zasledujejo vojno, pravijo, da so v dolini Jaugcea v teku vroči boji in da imate obe stranki velike izgube. Ti opazo-
valci tudi pravijo, da Japonci le počasi napredujejo in sicer samo zaradi svoje premoči v artilerij'.
.Japonci poročajo iz Kjukjanga, da tako Japonci kot Kitajci inntfgo trpe vsled velike vročine in pomanjkanja vode.
Ob Jangceu uied Kjukjan-gom in Nančnagom ter ob Po-jang jezeru so Japonci našteli 15,000 mrtvih Kitajcev.
KUAN, Kitajska, 6. sep. — Kitajski vstaši, ki obvladajo [f)0 odstotkov Hopej province, kjer imajo Japonci oblast samo nekaj milj ob železnicah in v večjih mestih, naznanjajo, da so poslali v provinco novega governerja, čegar poglavitna naloga je zopet osvojiti Hopej. Brezžična poročila naznanja
Bullitt ter rekel, tla sta Fran cija in Amerika tesno zvezani — tako v miru kakor tudi v vojni
Na banketu so
POROČIL NEVESTO DRUGEGA
MONTREAL, Kanada, 5. septembra. — Marko Oresko-bili navzoči | vi5» ki ie zaposlen v rudniku ludi vnanji minister Bonnet, Mclntyre v Schumacher, Ont., kolonijalni minister Mandel ter ^ ly let slaro Snbnjo Anko večje število francoskih parla Oreskovič rešil deportacije s meutawev, ki so Bullittovim ,tem> du Je poročil. Orseko
izjavam navdušeno ploskali. Združene države in Fran-
vič pa navzlic enakemu imenu i njo ni v nikakem sorodstvu;
mir.
cijo, — je rekel Bullitt, — veže i P<>Ieg tega pa je Orsekovič Hr
\era v svobodo, demokracijo in:vat-
Vse, kar je v naši moči, Anka J^ Prišla v Kanado v
ramenu, da se poroči z drugim, ko pa je videla Oreskoviča, se je premislila. Njen zaročenec je za njo postavil $250 varščine, da je bila pripušcena kot neve-Ista. Naselniški urad pa je An-
RIO 1>E JANEIRO, Brazili ja, 5. septembra. — Yr 24 ur trajajoči -odnijski obravnavi proti 175 integralistom (fašistom), ki so bili obdolženi, da so v poskušeni vstaji 11. maja naskočili vladna poslopja in j privatne hiše je bilo obsojenih na zaporno kazen, ki .ie najvišja deset let, J5U, Iti pa jih je bilo oproščenih.
Brazilski fašisti so vprizorili vstajo zgodaj zjutraj 11. maja. toda vladno vojaštvo jo je v nekaj urah zadušilo. Na obeh straneh je bilo ubitih 12 in 22 ranjenih. Uporniki so naskočili predsednikovo palačo Gua-i-abaro, mornariško ministrstvo in mornariški arzenal Ilhado Governador.
Skoro celo straža v predsednikovi palači je prešla na stran upornikov in je obkolila stanovanje predsednika Getu-lia Vargasa- Predsednik, njegova žena, tri hčere, dva sina in predsednikovi tajniki so s strojnicami in revolverji napadalce odgnali.
Ob istem času so uporniki napadli na več drugih krajih, toda vladno vojaštvo jih je kmalu premagalo.
bomo storili, da za jamčimo svetu mir.
STAVKA FRANCOSKIH TEKSTILNIH DELAVCEV
PARIZ, Francija, 2. sep. — V Amiensu je danes zastavka-lo 14,000 tekstilnih delavcev,
jo, da je Žel governer Lučung- ker so liotele tekstilne družbe .Kanado. I I rt o /iftol Ii|i<ii1t{ilr! i-lrrtni ,_____ ' nrwitil lunti itiriflpKiPt Urili dplov- I \ft»rt/i
ko obvestil, da bo deportirana v Jugoslavijo, ako se ne poroči s fantom, ki jo je dobil v
lin s 600 uradniki skozi japon ske vrste ob Peiping-Hankov železnici in da je dospel v začasno prestolieo, ki je označena samo z4'nekje okoli 100 milj od Peipinga".
Voditelji vstašev zatrjujejo, da imajo v svoji oblasti 90 odstotkov Hopej province.
Maršal Cankajšek je posta -
podaljšati štirideset urni delov-1 Marko pa se je proti depor-ni teden za štiri ure. Predlog [taciji pritožil v Ottawo ter re-ministrskega predsednika Ba-jkel, da bo šel v Jugoslovijo ž ladiera, da je treba delovnik »njo in se bo tam ž njo poročil, podaljšati, zadeva ob čedalje jTedaj pa je naselniški urad O-
večji odpor.
vil novega governerja j" mu je dovolil $1^,000 mesečne plače in veliko podporo za vstaše.
popolnoma nove predloge za sudetske Nemce, da vstreže njihovim zahtevam po avtonomiji.
Po štiriurni seji ministrskega sveta je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je voditelj sudetskih Nemcev Konrad Henlein zavrnil "tretji" načrt, po I katerem naj bi bila Cehoslovaafea razdeljena v 23. ♦ 'kup" po vzorcu švicarskih kantonov.
reskoviču dovolil, da se z dekletom poroči-
Anka je bila izpuščena in osba sta šla v slovaško cerkev sv. Cirila in Metoda, kjer ju je poročil župnik Feliks C. Feličko.
SESTRA USTRELILA
BRATA
-♦-
EE/OKA, Okla., 2. sep. — 11-letna Ruth Hause je danes u-strelila svojega 17 let starega tirata Raymonda. Prepirala sta se zaradi bicrklja.
ČLAN NAJVIŠJEGA SODIŠČA BRANDIES BO ODSTOPIL
WASHINGTON, D. C., 5. septembra. — Louis D. Brandies vbo 13. novembra star 82 let in ob tisti priliki namerava odstopiti kot član najvišjega sodišča. Na njegovo mesto namerava imenovati predsednik profesorja Frankfurt>erja. r— Brandies in Frankfurter sta Žida.
REDKI SO. KIINAJO AMERIŠKO HIMNO
SA3NDUSKY, Ohio. 5. sep.— Elmer Frank, ki je ravnatelj tukajšnje pevske zveze, pravi, da znajo med sto pevci samo trij'e drugo kitico ameriške narodne himne. Prihodnji teden se bo vršila tukaj velika slav 'nost v spomin bitke ob jezeru |Erie. Frank bo dirigiral 3000 pevcev ter je v ta namen na-iročil 3000 izvodov ameriške narodne himne,
Italijanska vlada ne bo Židom, če so italijanski državljani, čili ne, stavila na pot nika-kih ovir, da se naselijo v Abe-siniji in bo celo tujim Židom pod gotovimi poboji in omejitvami dovoljeno priti v Abesi-nijo.
Židom, ki se morajo izseliti iz Italije do 1. marca, ne bo dovoljeno vzeti s seboj več kot $110-00 in ne bodo uiogrli več dobivati dohodkov od ?*"\uh podjetij v Italiji.
Ti predpisi pa ne veljajo za Žide, ki se bodo izselili v Abe-sinijo, kjer bodo mogli vse svoje premoženje vložiti v razna podjetjii.
Židje, ki bodo morali zapusti-5ti Italijo, vidijo v Abesiniji edino svojo odrešitev in obljubi je uo deželo.
Do sedaj so se Italijani zelo malo naseljevali v Abesini ji in vlada jim celo odsvetuje, ker dežela še ni pripravljena za na-Feljevan je. Italijanska vlada pa je zelo zadovoljna, ako se bodo Židje naselili v Abesini ji, ker bodo prinesli s seboj dovoli denarja za povzdigo dežele.
Ako bo ta poskus z italijanskimi Židi uspel, tedaj bo italijanska vlada dovolila naseliti se j v deželi tudi Židom iz drugih jdržav.
RIM, Italija, 5. septembra.— j Italijanska vlada je izključila I iz državnih šol in vs.enčilišč ter iz akademije znanosti in umetnosti vse Žide.
«
To je že v dveh dneh druga stroga odredba proti Židom. Po prvi odredtbi morajo vsi Židje, ki so prišli v Italijo po 1. januarju, 1910, v šestih mesecih zapustiti deželo. Druga odredba pa velja za profesorje, u-citelje in 'dijake.
Dijakom na vseučiliščih je še dovoljeno nadaljevati svoje u-čenje, toda židovskim dijakom ni več dovoljeno vpisati se v državn-e šole-
Toda še strožje odredbe, zlasti kulturnega značaja, bodo izdane proti Židom 1. oktobra, ko se zopet sestane fašistični veliki svet.
V plemenski politiki velja geslo: 4'Nobenega Žida v državi, en Žid za tisoč Italijanov v življenju naroda."
Po novi odredbi bo dovoljeno židovskim dijakom obiskovati svoje ali pa drage privatne šole, Čijili izpričevala pa država ne priznava.
_
"€tL3C» N A KO D A-— V«w Toit
i -GLAS NARODA"
(TOICK OT TBM PKOPUE)
Oned id4 Pihllaliu by IWWW€ PVBUgBINO COMPANY
(▲ Corporation)
aak Sakk», Preafdant	j. Lupah«, gee.
»B^iKii oi the corpora tla« ud iddfMM of above of fleers:
tlf WB8T lMfc Attn	NKW IOSK, N. X.
Wednesday, September 7, 1938
45th Year
188USD KVKBX CAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Advertisement oft Agreement
Ba oolc leto velja (lit aa Ameriko
ta Ikinidc	•••••••• 16.00
pel leta ................ $3/t0
tm. fctft Ma.......... ...... fijto
Za New York sa celo leto . . $7 00
8a pol leta ...i............ $3.f-0
Za iDosemetTo m celo leto .. I7..W Ka pol leta ................$3.00
Yearly
"GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKM&I KUDELJ TN _ PRAZNIKOV
-OLA« NARODA", tli WK8T 1Mb STREET, NEW YORK, N. TELEPHONE: CHelaea S_1Z4&
NE BO TAKQ ZLAHKA
Pred nekaj tedni je časopisje poročalo, da vzdržujejo Kitajci telefonski sistem v Šansi-Hopej-Cahar okraju, torej v ozemlju, o katerem trdijo Japonci, da so ga zavzeli.
Pa ne samo to. V istem okraju so izdali Kitajci poštne znamke za svojo iastno poštno službo.
Najlepše pa pride sedaj. Japonska vlada je sporočila Washingtonu, da ne more dovoliti ameriškim državljanom po-Matka v gotova "zavzeta ozerailja", iz enostavnega vzroka, ker ta ozemlja sploh niso bila zavzeta.
V japonski noti je rečeno:
—	Sankhaj, Nanking in drugi zavzeti kraji so navidez mirni, toda samo navidez. Ameriškim državljanom zaenkrat še ne dovolimo povratka v njihova bivša bivališča, prvič zato ne. ker hočemo zaščititi svoje vojaške skrivnosti, drugič pa iz razloga, ker kujejo razni nevarni elementi zaroto proti nam.
—	Vsepovsod so ostanki poražene armade, vsled česar ne more nihče napovedati, kdaj se bodo boji obnovili.
Iz vsega tega je razvidno, da je japonska zmaga nad Kitajci se precej daleč za gorami.
Japonsko vojaštvo prodira, toda le prodira, ne more sc pa reči, da osvaja.
Z ozirom na to ni nič čudnega, če opozarja japonska via da japonski narod, naj bo pripravljen na dolgotrajno vojno.
Japonci so se glede Kitaj-cev istotako zmotili, kot se je z&otil fašist Franco glede španskih republikancev.
SMRT AVSTRIJSKEGA ŠILINGA
Avstrijski šiling je bil nadomeščen z nemško marko. Do slej je bila njegova smrt samo formalna, zdaj pa je dobila dunajska kovnica nalog, naj zbere ves kovani denar in ga prelije v-.novo vrednost.
Uradni krogi so mislili, da bodo s tem dobili preko 10,000 btotov srebrne litine in bronce. Izkazalo pa se je, da se je vrnila v kovnico le razmeroma neznatna količina kovancev, osta'i so kar izginili.
Najbrž so si I judje pridržali kovance za spomin na prejšnje slabe čase samostojne Avstrije. V prometu je bilo skon za 150 milijonov kovanega denarja.
Na kovancih je bila upodcbljena vsa burna politična <zgo-dovina Avstrije zadnjih let.
Šiling pred Dollfussom je imel sliko dunajskega parlamenta, obdanega z lovorovim vencem. Ko je Dollfuss odpravil parlament, je tudi šiling dobil mesto zbornice sliko dvoglavega orla z žitnim klasjem od straneh.
Novi gospodar,fi so še terneljitejši.Odpravili niso samo podobe dvoglavega orla, ampak so zatrli tudi šiling -
THE LARGEST SLOVENE DAILY Bff U. & &
i jijj«
CEHOSLOVASKA SE PRIPRAVLJA

Ob nemški meji je vsepolno če hoslovaškega vojaštva, ki je pripravljeno za vsak slučaj.
fx Slovenije
pomljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM
KURZU
¥ JUGOSLAVIJO
1* $ 2.56............Dta. 100
9 1X10 *...........Dta. 200
$126............Din. BOS
............Dta. BdS
............Dta. 1000
•	Dta.-
V ITALIJO
Ea $ 038 ............Lit 100
$ 12.20 •••••••••••• Lir 200
9 29.50 ............Idr 000
$ 07.00 ............Ur 1000
$112.60............ lir 2000
9t€7Jf& .............lir 8000
>AJ HITRO KRP/AiO SO HAVROHME GINA OORI ALI DOM
rjta sil
Izplft&lA v ameriških dolarjih
4 11
COMPANY n
HAJDUK ZVER-ZA ZAPAHI
Kot sra<ka pod milim nebom se je potikal po okolišču Gornje Radgone ter 'bil strah vsemu obmejnemu prebivalstvu znami hajduk Jakob Zver rz Gralbonoša pri -Sv. Juriju clb Sšavnici. Da bi se odtegnil odsluženju nedavno od okrožnega sodišča v Mariboru pri so jene mu 6 mesečne kazni, je skupno s svojo iženo Marijo pobegnil z doma. ter se zadnje ča-3e potikal po okoliških gozdo-^fh kot pravi hajduk. Po dnevi je spal pod milim net)oni, ko pa je naLstopila noč, je šel na lov ter skupno iz ženo vlamljal in kradel po okolici.
Ko ju je pa> te dni izsledila orožnišlka patrulja iz Radencev ki jima je bila že dalje časa na sledu, sta bila s provijantwu precej dobro založena. Imela sta s tsetboj v jerfoafcu 3 zaklad-ne pure, k ista jrh nedavno u-kradia pri nekem 'posestniku v Meleh pri Gornji Radgoni. Njuno poslednje bivališče je biLo v obsežnem gozdu na Jariževem vrhu. Po aretaciji sta priznala številne tatvine in vlome. Oddana sta bila v zapore okrožnega sodišča v Murski Scfboti.
ŠTIRI MESECE PO NE-DOLŽNEM ZAPRT
Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obravnavala zanimiv primer. V nočd na 24. tsepttemibra 1936 je bila polsestniku Ivanu Roresu v Puščavi ukrade'na kobila, konjaka oprema in mesarski voz v vrednosti okoli 6 tisoč din. Neki Ivan Fajdiga je iste noči ofkoli 1. zjutraj na drža vin cesti v bližini Bahove pri Mariboru videl, kaiko je ne»ki mo-
ški z ukradenim voeom dirjal v izmeri proti Hočam. V moškem je ispoznal 64 letnega mesarja Alojzija Solaka iz Celja, ki so ga letos v maju izsledili in zaprli. Pri obravnavi pa Fajdiga ni mogel z vso gotovo-stjo trditi, da je bil Alojz So-la'k oni m'ški, ki je sedel na vozu. Dejal je, da je bil sicer uličen, toda d etični je bil večji.
zagovarjali 36-letni posestnik Jože Horvat iz Draškovega se-la pri Šmarju pri Jelšalh, 61-Jctni posestnik Martin Pezdev-^ek iz Serovega pri Šmarju, 35-ie'tni poesistniik Kariol Čakš iz Gaja pri Šmarju in 26-1 etni mizarski pomiočnik Franc Kleine iz Stranja pri Šmarju. Obtoženi so bili raznih zločinov in presto pikov krive prisege. Horvat je bil obsojen na dve leti in šefctmesecev ječe, PezKlevšek na eno leto in šest mesecev, o-ba tudi na izgdho častnih državljanskih pravic za dobo treh
vila zlasti v gornjeradgoirskem okolišu po vinogradih in drugih naisadih precejšnjo škodo. Sodijo, da je toča zadnjih dni polbila po vinogradih 25 odst. grozdja. Žal.ni še pričakovati stalnega lepega vremena, ki bi blagodejno vplivalo na dozorevanje.
. j
Peter
• •
ZDRAVILNA MOC GODBE
... . . a- -n • t	Caks na tri mesece leče,
Na podlagi izpovedi Faidisra, •	,	.
. . . '?„ ' „ . r ' Kloni pa na sedem mesecev ie-Ki ie kritično noc gnal zivmo «
proti Mariboru, je senat obtoženega Solaka oprostil vsake krivde in kazni. Šolarka iso takoj izpustili.
NESREČA PRI ZAKOPAVANJU MRLIČA
Te dni j- bil pogreb v Orne-lavcih pri Soiboti. Pogreba so se udeležili tudi gasilci. Da bi možu, ki je .bil zato najet, pomagal pri zakopavanju, je vzel motiko tudi 20-letni kovažki pomočnik in gas'ilec Štefan Fli-snr. Pri tem pa je tako nerodno zamahnil, da je z dlanjo zaidel ob železno ograjo sosednjega grolba. Takoj se je one--veetil. Prepeljali so ga v Soboto, 'kjer so mu nudili z?drav-niislko pomoč.
HUDA NESREČA
Ko so je mudil 46-letni Vin-cene Turnšek iz Podloga pri Št. Juriju o>b Taiboru na nekem ko. zolcu, ga je popadla božja^t. Turnšek je padel s kozolca" tri metre globoko ter si zlomil desnico, se poškodoval po ostalem tolc^ii im dobil tudi hude notranje pc&kodbe. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico.
KRIVOPRISEZNKI PRED SODNIKI
Pred tričlanskim senatom o-kroženga sodišča v Celju .so se
ce.
HUDA URA NAD SLOV. GORICAMI
Hudi nalivi zadnjih dni nikakor ne vplivajo blagodejno na letošnjo vins/ko letino. Proti poldnevu so se zgrnili nad Slovenskimi goricami temni oblaki, iz katerih se je vt<ipala precej časa suha toča, ki je napra-
Že primitivni zdravniki in čarovniki so skušali pregnati liu diča iz bolnega telesa s pomočjo plesa in godbe. V starem Egip tu so verovali v zdravilni mol godbe bolj, ne v zdravila. Grški učenjak Theophratlius je u-porabljal godbo za zdravljenje ljudi, ki jih je pičila strupena kača. Tudi Pithagoras je pripisoval godbi zdravilno moč. Moderni zdravniki sami ne smatrajo te stare metode za prazno. Tako je nedavno predaval ameriški zdravnik dr. Henry Sigerist o vplivu godbe na bolnike in slušateljem je pokazal program, sestavljen izključno iz del, napisanih z ozirom na zdravilno moč godbe.
Slušatelji so slišali najprej "Frotolo" skladatelja Mar-ehetta Cara, živečega v XVI. stoletju. Ta skladba naj bi pomagala izlečiti markiza Mantu-anskega, ki ga je mučila nale zljiva bolezen. Podobna sklad ba je bila napisana v XVII.
PLJUČNICA « --
Včeraj ste čitalL kako se je brooklvnski rojak, ki je bil malo prehlajen, varnemu sebi smilil in kako se je za svoje življenje bal. Žena mu je stregla, kot je vedela in znala, toda moški ne poznajo hvaležnosti.
Ko ga je naposled s silo izgnala iz postelje, je šel med svoje prijatelje ter jim je takole kvasil:
—	Salament, huda je bila, huda je bila, huda. Dohtar zad-lije dni sploh ni hotel več priti, duhovnik je pa iiaredil križ čezme. Ja, kaj pa mislite, dvojna pljučnica ni kar tako. Izmed sto ibolnikov komaj eden ostane. Najprej me je začelo zbada-ti ko tristo hudičev. Žbadati v straneh, v prsih in križu.
—	Aha, zdaj pa bo nekaj, sem si mislil. Pljučnica bo. Moja ranjka mati so jo	Bog jim daj dobro.
—	Pa pravim ženi: — Pa pošlji no po dohtarja, bomo videli, kaj bo on povedal.
—	In je res poslala ponj.
toletju. Ta naj bi pomagala o- Pred	sem sedeli ko se
zdraviti človeka, ki ga je bil u- ;PriPel.lal-
griznil strupeni pajek tarante- j — Vpraša me, kdo je bolan, la. Potem je dal dr. Sigerist za- |pa pravim: — I, kdo drugi ne-igrati moderno skladbo, o kate- go jaz. Žena pravi, da se me ri trdi, da pomiri bolnike in bo pljučnica lotila, jim omogoči pozabiti na fizične bolečine. Dr. Sigerist dela na to, da bi izdelali gramofonske plošče na te moderne skladbe in da bi jih uporabljali v vseh ameriških bolnicah ne kot neposredno zdravilo, temveč kot pomirjujoče pripomočke, s katerimi bi spravili bolnike v dobro voljo in olajšali tako de lo zdravnikom, saj je znano, da bolnik mnogo laže preboli bolezen, če je dobre volje.

Važno za potovanje
Kdor J« namenjen potovati » atari kraj ali dobiti koga od ta«, Je potrebno, rta je pouten v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne Bkuftnje tam lunoremo dati nsjboljia pojasnila In totfl too potrebno preokrbetf, da je potovanje ndobno la hitre oo ia-•PM obrnite nm nas za vsa pojasnila.
Ml preskrbimo vse, bodlal proinje » povratna dovoljenja. pot.il liste, vfxeje In sploh vsoJ kar je za potovanje potreba« v In kar Je davne, ** najmanjie etroAka.
■ajbttrejfiem «aoo.
Nedriavljanl naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, ker _____
se debt Is ffasHnjctona povratno dovoljenje, BE-ENTatV PERMIT,
Plilte torej takoj ca brenplafoa navodila In sacotavljaae Vase, As boste poeenl In ndobno potovali.
SLOVENK PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau>
216 West 18th Street" New York, N. Y. .
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA dAfe J E D N 0 T A
Ustanovljena 'Z. aprila 1804., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 45. LETO Glavni urad v lastnem domn: 508 No. Chicago St., Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $4,000,000 SOL.VENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 106.54%
K. S. K. Jednota Ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 180
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA 43.-LETNEGA OBSTANKA $6,500,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!"
Ce se hočeš zavarovati pri dobri, poSteni in solventni podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. Jednota sprejema v svojo sret/o dane In članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ sc lahko za $250; $500; $1000; $1500 in $2000 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K. S. K. J-. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B." Mesečni prlspevejc v mladinski oddelek ie zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razed "B" In ostane stalen, dasl zavarovalnina z vsakim dnem narašča, v V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; fl.OO in 50c na dad ali 45.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota čudi članstvu Stlri najmodernejše vrste zavarovanja.	'
Člani in članice nad 00 let stari lahko nrejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini
Nad 70 let stari Sani in Sanice so prosti vseh nad&ljnih as cementov.
Jednota ima svoj lasten Ust "Glasilo K. S. K. JMnot«^, kf iafta-ja enkrat na teden r slovenskem in angleškem jeziku bi katerega debt va vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka hi moral (a) biti zavarovan(a) pri K. S. K. Jednoti kot pravi materi vdov in sirot. t> ie nisi Član ali Sanica te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se In prt-stopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti drufitvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Be nimate druStvs, »padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovne ge.; treba je le osem oseb v-starosti od 16. do 55. leta. — Za #<!lftfc pojasnila in navodila piSlte ha glavnega tajnika:
JOSIP ZALAR, 508 NO. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS
—	O, menda ne bo tako hudo, — je rekel, — ker pljučnica slehernega vrže, ti pa stdiš in hodiš. No, bomo videli.
—	Dejal mi je, naj slečem srajco in je s tistim telefonom začel poslušati, kaj v ineni gode.
—	Nič dobrega ni moglo biti, ker mi je zapovedal takoj v posteljo.
—	Nato mi pa vtakne termometer v primeren prostor in čaka, koliko bo pokazal.
—	Pokazal je sto sedem pru-fov in še nekaj malega čez.
—	Na k, kaj takega pa še ne, — pravi. — Le kako moreš ži-\efi? Stopet prufov je največ, ka r more prenesti človeško te-lo.
—	Jaz sem bil pa kaprol "pri sedemnajstem regimentu v Celovcu, in če je treba tudi sto-trideset prufov prenesem. Oh, kolikokrat sem jih že, — sem "mu odbrenkal, nakar se mi dedec ni mogel načuditi.
—	S silo so me spravili v posteljo. Dohtar mi je prepovedal vso pijačo, le žganje z jajcem, da smem uživati, je rekel, toda kdo bo kupoval jajca, ker so po štirideset centov ducat. Zato sem užival kar opresno žganje trikrat, in če žene ni bilo doma šestkrat na dan.
^ — In ne veste, kaj je žena počela ! Vse dni in noči je prejoka la, češ, da bom umrl. Vse cape je zmetala name, da bi se potil, in v apoteki so je bili že siti, ker je bila tolikokrat tam.
—	Sedmega dne pravi doktor : — Nocoj bo pa tista hudo. noč. Pljučnica gre osem dni gori, osem dni doli, če jo Človek prestane, seveda. Opolnoči se bo obrnilo. Žejalo ga bo. Bog ne daj, da bi kapljo vina poku-sil.
—	Bomo videli, kdo bo meni zapovedal, — sem si mislil. Žena je šla v appteko, jas pa v kevder. V duskti šfcm ga tri kozarce. Tisto me je pozdravilo.
—	Ko sem pozneje dohtar j 11 povedal,, ni mogel verjeti. Kar z glavo je q£kimaval in mrmral : — Jaf fojk junak, ja, tak junak. Na što.tifie sem jiji že spravil sr^rdfr v ^rob, pri tem mi pa spodletelo.
i/ i
t«Q
NXBODX* ^ Jfeir
■MM
Wednesday, September 7, 1938
BUB LAJtGEST 8LOYEKE D£ILY US U. S. S.
xVO PARČKIK:
Ob progi Brod-Sarajevo stoji na samem kraju železniške čuvajnica, kjer stanuje Jelica s svojima rodi/teljema. Njen očka je železniški čuvaj. Prav majhna je še Jelica, komaj 5 let šteje, toda njeni istarši jo posebno ljubijo, 'ker je pridna in že »marsičem koristi v gospodinjstvu. Materi prinese drva, ji pomaga v ku'hinji ter večkrat na dan prinese sveže stu-denčnice. Da, zato jo očka večkrat pohvali, zakaj izvirek je cele pol ure od čuvajnice.
Nfikega pomladanske »-a dne je šla Jelica kakor navadno po vodo. Pot jo je vodila ob progi skozi sotesko, potem pa se je odcepila ozka steza proti izvirku. Ko je prišla Jelica do i razpotja, je oibstala začu-
jlMasko dekle
je držala *lu*ialo v roki in prisluškovala. Potem je povedala očku, kaj se je zgodilo.
Ko so prispeli delavci in od-kopali progo, je brzovlak na-dtijval ]>ot. Potniki so kmalu zvedeli, komu se morajo zahvaliti za življenje. Ko je vlafo drvel proti čuvajnici, je stala
Jelica pri očetu, ki je z rdečo zastavico v roki čakal pred čuvajnico. Iz vseh oken dolgega vlaPke so Jelici mahali potniki l robci in jo pozdravljali. Iz zadnjega vagona pa ji neki Imiet vrgel cel zavoj slaščic, ki jih je kupil svoje otroke
Znanost
noče vojne
Na zborovanju Britske znan-j vi strašnih obli^k moderne voj-Stvene družbe v Cambridegu je'ne. Izvajal je, da modernih u-predsednik družbe, lord Ray- j ničevalnih pripomočkov v no leygh, smatral za potrebno, da ! benem primeru niso izumevali zavrne očitke naravoslovcev,'z namenom, da bi jih rabili v da so njih odkritja in izumi kri-1 vojni. Vedno je šlo za čiste - , .	i znanstvene namere, ki so vodi-
le do odkritij, a pogostoma so ta odkritja in včasih šele dolgo
'GLAS NARODA J
pošiljamo v staro do- g
§™movino. Kdor ga ho- d
^Če naročiti za svoje 2
& sorodnike ali prijate-
. $ljet to lahko stori. — # ipil v Sarajevu za ^ Narodnina za 8 t a r i p
"____j S kraj stane $7. — V p
I k (talijo lista- ne Doši- S
ioid H. Samuel, dalje minister iond Meston, Marmsav Mur in razni angleški znanstveniki, je imela majhna kitajska deklica pametnaga obraza predavanje, tena, zakaj pred -bližnjim ovin. tJovorila je o vpadu Japoncev kom je zagledala ogromen plaz na Kitajko, o vsiljeni vojni in /<<mlje in kamenja, ki je po-	~
pol noma zasul progo. Skozi drobno glavico ji je šinil strah. 4 *na je hčerka železniškega čuvaja in ddbro ve, kakšna nevarnost preti vlakiu, ki mora v kratkem prisopihati. Brez premišlja nja je stekla, kolikor so jo mogle nest i nožice, prot i domu. Vsa upehana in zasopla je prihitela do čuvajnice, toda tu jo je čakala nova eikrb. Očka je odšel v nasprotno siner, tla tam zapre zapornice, mamice pa ni bilo dima.
Jelica je -stqpila v čuvajnico, kjer je telefon. Mnogokrat ie gledala Jelica. kako je očfca vzdignil slu šalo in govoril v aparat, toda njej je strogo pr -povedal dotakniti se aparata, zakaj električni tok — tako je rekel očka — bi utegnil udariti nepoklicano in neveščo roko. Ali kaj, če se bo pa vlak ponesrečil! Toda naj udari tok kolikor hoče. Jelica bo poskn-sila javiti »poi-taji. da je proga znsuta.
I Iratbro je zavrtela ročke, dvignila slušalo in zaklicala: 4'Halo!" Dobel glas je odgo-j vortl v aparatu 44Halo! Tu postaja C . . . Kdo tam?"
Tedaj je začel droben o(troški v lasek v pretrga nih stavkih govoriti v aiparat.
44 Plaz in zasuta proga." so bile edine bet^ede, 'ki jih je razumel nevelnik postaje. Ali to j*' bilo izkušenemu možu dovolj. Skočil je iz pisarne m V v iprarvom trenutku u-tavil brzovlak, (ki je pridrvel v postajo.
Okna vagonov so se odpirala •n v«i potniki so jeli vpraševati, kaj se je zgodilo. Načelnik pa je samo skomignil z rameni ter odhitel nazaj v pisarno telefonirat po pomoč
Jelioo je dobil očka vh-o tresočo se pri telefonu. Še zme-
o istrahotadi vojne. Skušala je potikati na vest sveta in je zares naredila velik vtis na pri->rtm. 44Kdo pa je to deklet-c,-!" so izjpraševaii diug drugega.
Ta 22-htna dijakinja, ki je Mko le(>o mehko izgovarjala angleščino, ni bila nobena d rutin ket hči kitajskega poslanika v Parizu, doktorica Wellington Koo. Študirala je — kot mnogo njenih rojakov — ■ iH- londonski univerzi. Iz svojega doživljaja pozna bedo in ;>ol svoje domovine, isaj je šele nedavno prišla iz Kitaj-kc. Njen cfče je znan med na rodnemu svetu kot bivši predsednik Ugi narodov in ga v Parizu ja-ko vpoštevajo. Xjogova hči j" podedovala ogenj prepričevalnega očetovega govora in celo hladni Angleži so se navdušili po njenih besedah, ko je ob koncu predavanja vzkliknila: 44»Mi nisimo hoteli te vojne, katero nam je Japonska naprtile. Vendar se'bomo borili za svojo svobodo, dokler ne bomo klavno zmagali."
<J>b pogledu na mlado Kitajko se je man-ikdo spomnil treh sester Soong, ki so imele v svoji domovini veliko političnega vpliva. Ena živi v Moskvi. To je gospa H i n g-1 i n g-Sirn ja t sen. vdova kitajskega predsednika. Najprej je študirala v Ameriki :n je postala doktorica. V Ma-conu, Ga., je spoznala doktorja Sunjatisena, ki je kasneje čez več let na Kitajskem postala njegova žena- in inu pomagala v hniflii za kitajsko svobodo in se je po njegovi smrti preselila v Rusijo.
Njena sei-tra Ulai-Ling je žena maršala Oangkajška in je jako vplivna in spoštovana o-sebno-t. Al-Ling, najstarejša teli sester, se je poročila s trgovcema Kungom, ki je zaradi
Miss Wellington Koo,
KITAJSKA BOJEVNICA.
Na zborovanju v OxforJu, ženinega vpliva postal velepo->jtr so'bili navzoč ni tudi bivši sestnifc m kitajski finančni mi-angleški palestinski minister nister.
Prav takšna je Miss Koo. Svoje predavanje je oklenila s temile pametnimi besedami: *4Mi Kitajci se bolj radi, kot drugi narodi, česa naučimo, /a tisočletja je znano, da se ba_ vinio z znanostjo. Japonska ne zna drugega ko da svoje sinove vzgaja za vojake. Mi se vojskujemo, kadar se moramo. .F:tpoi>ka na je dežela milita-ristov. Pri na*s na Kitajskem je na- prvem mestu dijak, na Japonskem pa vojak. A znanje je »močnejše kot telesna sila. Zatorej mora Kitajska zmagati. Sa j mogoče ne bo zmagala danes, a zmagala bo, pa če-prav čez sto petdeset let. To je v naši deželi brez pomena. Kitajska je stara in velika in nii imamto zadosti časa."
Lord Samuel, ki je jako spoštljivo poslušat mlado go-nčnico, ji je česittal in dejal: "TV bi presojal po vas kitaj-moške, potem bo Kitajska prej zmagala, kot ste vi napovedali. In če bi se združile we ženske sveta in »bi bile teh misli kakršnih ste vi, potem .sploh ne bi bilo več vojne na svtu."
posi- jjj
pozneje izkoristili za uničevalne namene. Te druge, ki izkoriščajo odkritja znanstvenikov za druge namene, zadene vsa krivda, ne pa znanstvenikov, ki jih vodi pri njih delu le stremel je nje po resnici in spoznanju.
Kot primer je navedel lord Rayleygh odkritje nitrogliceri-na po Sohrern 1. 1846. Sobreru ni mogel predvidevati, da bo Nobel 1. 1863. i-z nitroglicerina
GEORGE C. APOSTLE, Ine.
m
Untanovnik
UNDERTAKERS
EDINI JUGOSLOVANSKI POGREBNIH V NEW VOKKU IN OKOLICI
ANTHONY SVET, (Unlicensed)
V slučaju smrti se obrnite na naš pogrebni zavod in Mr. Anthony Svet bo prišel k Vam In Vam dal navodila ln cene v VaSe popolno zadovoljstvo.
BROOKLYN, N. X. 219 Atlantic Ave.
MAln 4—7611
NEW YORK, N. I.
455 W. 43 St. Circle 6-7393
izdelal dinamit. Strupeni plin j kril sir Robert Austin L 1901. klor so izdelali prvič 140 let Pokazal je, da je mogoče s to pred njegovo uporabo v svetov-1snovjo opravljati varjenja, Sini vojni. Gorčični plin, je še]ti sanjalo mu pa ni o tem, danes najhujši vojni plin, so \yki bi jo mogli uporabljati <za kemičnih knjiha predvojnega' razdejalne namene. In kar so časa omenjali z nekoliko bese-j t iče letalstva, je Rayleygh opo-dami, ker ni nihče mogel vide- zoril na to, tla je angleški gene-ti, za kaj ga bodo še ljudje zlo- ralni štab še 1. 1008. izjavil, da rahljali. Termit, bistveno se- nima letalstvo nobene možnosti, i sta vino zažigalnih bomb, je oil-'da bi'ga uporabljali zt-i vojno.
........................................... .......
1S1...
Don Kihot
Spisal Miguel Cervantes
To je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature.	158 strani.
Cena 75c.
MARKO SENMANIN, SLOVENSKI KOBINSON.... 73c
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ..............- .60
Zanimiva povest iz dalmatinskega £lvljcnja.
MLADIM SRCEM (par krasnih trtic pisatelja
Meska) ..................................................... 25e
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenbeim. 92 strani. Cena ________________
Do skrajnosti napet roman lz modernega življenja. Oppenbeim je znani angleški ro-anopisec poznan po celem *veta.
MIMO ŽIVLJENJA,
1 van Cankar. 230 str.
Cena
75
.86
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. CenA....... .60
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal.5l
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
MRTVI GOSTAC .....................................................35«
1AČELO SE JE S PREHODI. I KONČALO S POROKO.
V cerkvi sv. Johna v Londonu so'imeli te dni originalno poroko. Neki dvojčici sta se poročili z dvojčkoma. Sestri sta si t^ilno podobni, enako ^sta si podobna brata.
Xa ixjrako so bili povabili dve družici, izmed katerih pa je ena prišla prepozno, ker je imela na poti nezgodo. Iz zadrege je pomagala neka navzoča gospa, ki ji je bila obleka družice primerna.
Obe dvojici sta delali v isti tovarni, pa se nista polbliže poznali. Nekega dne sta se sestri ."oznanili v tovarniški kantini z mladeničem, ki je plesal z obema. Povedal je, da je tudi dvoječk. Obe dvojici sta šli potfm večkrat na skupne sprehode in posledica je bila dvojna poroka.
vladni posredovalec
AGITATOR, roman, spisal Janka Kersnik. 99 strani.	Cena $1.00
Kersnik je poleg Jurčiča naš najbolj poljuden pisatelj. Več del, ki jih Jurčič vsled bolezni ln smrti ni mogel zavrSiti, je Kersnik uspešno dovrSU. "Agitator" si«*.— Jed «i*eo-va najboljša dela.
ANDREJ HOFER ____________________________________________50«
BELE NOCl, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena________________________ J6§
Kratke povesti iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela rn*-t-nega ruakega romanopisca.
8EATIN DNEVNIK, spisala Lnfza Peajakova. —
164 strani. Cena .......................................... M
Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova t ako rekoč edina ženska, ki se je koncem prej-gnjega stoletja udejstvovala v slovenski lcnjl-ževnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dnSo.
BELGRAJSKI BISER ------------------------------------35«
BOJ IN ZMAGA ___________________________________________2®«
CVETINA BOROGRAJSKA -------------------------------45«
CVETKE (pravljice za stare In mlade)----------------39c
DEDEK JE PRAVIL (pravljfee) -----------------46«
DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Coneonrt. 112
strani. Cena .......................................................66
Concourtova dela so polna fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijlb nekateri so mojstrsko podani in Ima Človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo *raj njega ln kramljajo i njim.
DEVICA ORLEANSKA ________________________________________66«
DVE SLIKI, splwl K saver Meško. 163 stranL .
Cena .66
Dve čtrlcl enega nagih najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Obe sta motstersko zavrSenl, kot jih more zavrfiitl edlnole naS nefno-čutečl MeSko.
ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________ISc
FRA DIAVOLO __________________________________66«
GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran MU-
finski, veselomodre humoreske, 72 strani M
KMEČKI PUNT, spisal Ank. Šenoa	—76
Zgodovina naSeg& kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graSčaki. — "Zadnji kmečki punt" je mojster^co opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo fdeherni s užitkom prečita1.
KRALJEVIČ IN BERAČ ____________________________________66«
KRVNA OSVETA (povest is abruSklh gora) ____S6c
LA BOHEME. Spisal H. Murger. 402 str. Cena...96 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga 1a svetovno znano
LISTKI. (Ko. Metko144 strani ............ .96
MALI KLATEŽ (spisal Mwk Twain) __________76«
MALI LORDT, spisala France« Hodgesoo Bor* nett. 193 strani. Cena ________......______________ M
Globoko casnovana poTesV o otroku, ki gane odljndneea čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna rallk med bogatini ln reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim
Cena
Štiri zanimive črtice naSega priznanega pisatelja.
W4LENROSTL spisal Ivan Albreht 126 strani.
Igralec
Spisal F. M. Dostojevski
265 strani
ISlavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in ^.pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
Cena 75c.
Idiot
Spisal F. M. Dostojevski
TEI KNJIGE
Nad 600 strani
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega.
Cena $2.25
šaljivi slovenec
(Anton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkoča^nic iz vseh stanov — 292 strani........ .50
NA DEŽNA NIKOLAJ A VNA
Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cern. ......... .39
Junak* tega romana !»lo<l!jo in tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kviftka, a sredi jw»ta omagajo.
NAŠA LETA. spisal Milan TuzelJ. 125 strani. —
Cena vez..............70	Broš............ -59
Kujiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pn-glja. ki je poznal duSo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NADEŽNA NIKOLA JAVNA
Spisal V. 11. Garšin. 11J strevL Cena.....55
Junaki tega romana blodijo ip tavajo skozi temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo.
NA INDIJSKIH OTOKIH .....................................5#t
NA RAZLIČNIH POTIH ..................................Me
NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMnN. Trdo vezana. 115 strani. Cena --------------------------------
Knjiga vsebuje * misli, ki so se rodile t človeku v prvib letih svetovne vojne".
PESMI V PROZI, spisni C has. Baudelaire. 112 strani. Cena ..................................—-------------
Verna slika pestrega vellkomestnega 4iv-Uenja in spominov nanj.
PINGVINSKI OTOK. spisal AnaUle France, ttt
strani. Cena ......................—..........................—
To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren ▼ svoji zabaviJlcl.
PLAT ZIDNA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .4t
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve. naareC "Misel v megli" in "Brezdno".
PARIŠKI ZLATAR _____________________________-.............
POŽIGALEC --------------------------------------------------Me
POSLEDNJI MOHIKANEC ............................Nt
PATRIA (povest Iz irske i«odovlne) -------------Sto
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksavcr Mefto. —
79 strani. Cena ___________———--------—------ jM
Knjiga vsebuje tri povesti naSega priljubljenega pisatelja, mojstra opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.
PRAVLJICE.
Spisal H. Majar. Izbrani ls prostega naroda. Cena ........*...........
PRAPREČANOVE ZGODBE -------------------
PKIGODBECEBELICE MAJE, trd.
.4» S5e
PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ....................
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ------
RDEČA IN BELA VRTNICA —
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ievee. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani.
Cena ------ .60 vsak zvezek. Vsi trije........LN
Pisatelj nam ▼ teh treh knjigah opisuje usodo ln štvi jen je kme takega fanta/ ki so ga stari* Si poslali v Sole, kjer se Je vzdrževal k lastnimi sredstvi ttr zdaj lažje, zdaj težje, lezel od Sole do Sole ter Si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. KnjU* pisane živahno Ob Stanju se bo moral Sta. telj večkrat od srca nasmejati.
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS. spisal Jnlea Verne. BS strani. Cena ..................... .45
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki b! imel tako Sivo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar Je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgim! desetletji je izpovedal letalo, submarln, polet v stratosfero itd.
PTICE SELIVKE, ittbindranat Tagere. Trda ves. 84 sir am. Ccos	■ ....................
Prgeovorl, eseji in mlsU slavnega Indijskega pisatelja-
Student naj bo. — na8 vsakdanji
KRUH, spTsdll F. K. FlttŽgar. Strani, dfta J#
NaS mojsterskl pripovednik nam nudi v teh
■ dveh svojih delih obilo duAevnoga užitka.
pravljice* Košutnik, II. zvezek. Cena...... .1»
PRAVLJICE, H. Mayer. Cena ................ M
TURKI PRED DUNAJEM ...._________________Nt
TATIC, spisal France Bevk. Trda vez. M Str.
NaS lzboren primorski pisatelj nam iiaje v^e^ knjigi dve povesti, ki jih Je pos^t*' -»oji materi.
TISOČ IN ENA NOC, s slikam}, veHfca izdaja. Bros. 3 knjige. Cena ......3.25
Člani vladi nega posredovalnega odbora skušajo doseči sporazum med železniškimi-družba-
mi in 950r000 železničar ji, ki so zapretili s stavko.
216 WEST 18tk
company
NEW YORK, N. Y.
«QLia
•.....
RXlODP-lif Twf
Wednesday, September 7, 1938 «

elmoest slovejtb daily mo.ii

ROMAM 12 2IYUEWA
a "BUS NARODA" PRIREDIL: I. H.
■44?
• S temi besedami gre rz sobe in -prepusti možu, da gre za n io. Egon Se enkrat poboža Dag mar po lajseh in se ji iiasme-Nato pa> gre za svojo ženo Dagmar sede v kot in zaaiblje svojo ubogo, zaničevano punčko v spanec. V dno svojega srca je bila zibegana. Nepopisna hvaležnost do strica Egona jo naipoinuje, ker je njeno Lizo rešil ognjene smrti. Toda Eleno in Marietto gieda z velikim strahom, četudi se za njo ne zmenite. Žrvahno se v ilalijaansikem jezikiu pogovarjate o Dagmarinili novih oblekah, medtem pa Marietta Daigmarine stvari spravlja v omare
Ko Dagmar misli, da je njena punčka zaspala, jo zopet položi v svojo posteljo in jo pokrije. Nato pa molče pospra-vlja igrač*?, kot ji je Marietta ukazala. Ko pa pregleduje svoje knjige s slikami, ji pride v roko usnjat cevezek v velikosti moške listnice, ki je bi'1 pomešan med kup knjig. Ta zvezek je bil Dagmar popolnoma nepoznan in ga odpre, da vidi, kaj je vanj vtaknila teta Brigita. ISkoro bi v vetselju kriknila, toda s plahim (pogledom na Eleno in Marietto stisne ustnice, kajti bala se je, da bi ji mogli vzeti, kar je ravnokar našla. Xr to bi jo mnogo bolj bolelo, kt bi ji bili vzeli vse drugo. Kajti v ploščatem zvezku je bila fotografija. Bila je slika, katero je s svojim aparatom napravila Dagmarina mati malo prej, pred no je zapustila hišo svojega moža. Fotografirala je mali paviljon na vrtta Strasserjeve vile in pred paviljonom je stala teta Brigfta, poleg nje pa Werner Fal»kner z Dagmar v naročju. Obraz tete Brigite in tudi Wernerjeiv obra® sta bila izvrstno in natančno zadeta Leonora je napravila to sliko neko popoldne, ko sta prišla Brigita in Werner k njej na čaj, ki so ga pili v paviljonu. Tedaj gotovo ni niti najmanj
Planini ua južnem delu Pohorja. Padel je kot žrtev last-n^a sina 84-letni posestnik Martin Pongrac. Sin Anton je
lutila, kaflco veliko 'tolažbo"in v^lfeXZ^s^ilTsvoiim^ll Cne?a dlle.^b rol>u>'Ozda čakal iibori hčerki. Da-m a rine roke se tresejo v strahu, da ji bo SVO,B£ra ™eta	z,vpl
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
KRETANJE
PARNIKOV
SHIPPING NEWS
9. septembra: Bremen v Bremen
10. septembra:
Volendam v Boulogne Rex v Genoa
13.	septembra: Paris v Havre
14.	septembra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg
16.	septembra: Europa v Bremen
17.	septembra: Saturnu* v Trat
Sin je umoril očeta
Mariborski veliki kazenski • rekla, naj neseui čevlje k so-senat je razpravljal o groznem's»hJu SpariiaJdu in naj čakam prhne.ru ocetoaiKxra, ki se je pri- na očeta, ki je šel na sejem v petil dne 28. oktobra 1937 naj Slovensko Bistrico, L: h naj
ubijem.
Pretil.: Ali je zares rekla tako?
Pongrac: Da, rekla je, naj ga
kdo sliko vzel. Skrivaj jo z drugimi knjigami dene v omaro. Kadar bo sama, se bo zatopila v to sliko, katero je položila v kovčeg teta Brigita. Da bo Daigmar pri tem imela tudi kak spomin na Wernerja. ji je bilo prav.
Z utripajočim srcem sklene Dagmar, da bo hranila ta zaklad, da ga ne bo n ilk do videl in ji ga mogel vzeti.
Njeni kovčegi 1=0 izpraznjeni in Marietta pospravi sobo. Tedaj pa najde napol prazno šatuljo bombonov, ki jo je Dag-luar prinesel Werner. Elena v največjo Dagmarmo žalost, se takoj spravi nad bombon?. Tudi Marietta jih nelkaj pokusi. Dagmar boli isrce, ko to vidi, toda ne upa se oporekati. 6a-i:to prazmo šaiuljo, ki jo je Elena »brezskrbno ivrgla na tla, •s- kriva j pobere in jo dene v omaro za igrače. Tudi šaiuljo ;j? hotela shraniti v c=ipomin na Wernerja.
Ko Marietta in Erlena ikmai>u zatem, odidete in ostane Dagma.r nelkaj časa sama, naglo in previdno sleče Lrzi umazano obleko in jo opere v umivalniku, jo ožrne in jo obesi na okno. Sedaj ne bo mogel nik-do več reči, da je njena Liza umazana. Da so se pri pranju barve nekoliko ra-zvlekle, to Dagmar ni nič mar.
Kot bi opravila kako težko delo, se oddahne, nato pa poišče usnjati zvtjzek s «s4iko ter se van.}o zaitopi. O, kolikokrat ji bo ie ta podoba prinesla uteho in mir. Zdi es ji, kot da m vec tako sama in zapuščena. Pogleda ljubeznivi obraz teto Brišite, kot bi hotela reei: Bodi samo hrabra, potem boš prin««la papana sonce. In Wi rnor s svojimi modrimi očmi gleda tako prijazno iz podol>e ter jo drži tako trdno v svojem naročju, kot l»i jo hotel varovati in ščititi. «»ot>ro, oh ■ kako dobro je bilo. da je dobila to sliko.
In pritisne jo na srce i« se (»oeuti bogato v posedi tega
svojega očeta. Oče je živel v ločenem gospodinjstvu z deklo Marijo Duaejevo, ki jo je hotel poročiti. To je v *strahu zaradi posestva rodilo v sinu Antonu, čigar žene stari Pon-gralc ni hotel priznaiti, grozen sklep, da prepreči očetovo poroko z deklo in da si zagotovi posestvo.
V tem sklopu, h kateremu je podžigala njegova 36-letna žena Marija, je sin Anton naivalil omenjenega dne na očeta, ga pobil na tla, ga nato ponovno s kaminom podrl na tla, da je oče omahnil v nezavesti Kruti sin mu je nato prerezal vrat, nakar je oče izdihnil. Ko je sin izvršil grozni zloičn, je vzel iz očetovega žapa še stotalk, ki ga je načel v telovniku.
zaklada.
18. PCMH.AV.rK.
Poteklo je ie nekaj tednov. odkar je Dagmar živela na rradu Consistelli. Te tedne je nforala |»ren<*sti še marsikatero l»olest in žalitev*. Elena jo je mueila s svojo prirojeno krutostjo, kadar je le mogla, ošabna teta Katarina [»a jo je svojimi temnimi očmi pogledovala tako sovražno da ji njeno nbogo mulo srce v strahu trepeeo. V prisotnosti strica Egona je bila sicer vedno prijazna do nje, toda Dagmar je opazi-
'a, da je ta prijaznost hlinjena. Katarina se je varovala pred svojim možem sovražno nakopati proti Dagmar.
Tudi Marietta je bila dan za dnem manj prijazna do nje. Mislila je namreč, da je svoji r.boževani gospodinji dolžna, -la kaže mali Metriki »vojo nevoljo in jo obdolžiti na tisoče stvari, nad katerimi je bila popolnoma nedolžna. Že dolgo ie Marietta od svoji gočrpodinje izvedela. da je Dagmar bastard in da jo je njen oče zavrgel, ker ni bil njen oče in da je njegova žena pobegnila z nekim muzikautam, ki je bil Dagmarin pravi oče. In zaupno, kalkoršna je Katarina vedno bila do Mariette, ji tudi <pove, da bo Dr.gmar no krivici dobila velikansko premoženje, ki bi ga pravzaprav moral dobiti njen mož.
"Aiko (nje ne bi bilo, Marietta, potem bi zopet postali bogati, bi mogli zopet v Rimu živeti v palači v sijaju in ble-f-ktL Samo ta otrok je med nami in veliko dedščino. In zaradi tega otroka moram svoje življenje preživeti v samoti tega gradu, moja E lema mora nositi Obleke, ki jih je dal ta bastard in ravno tako zveneti v samoti, kot njena mati. Po '. sem tem moreš razumeti Marietta, da tfiga otroka ne morem
rada imeti, kot zahteva moj mož. Sovražim ga — da _
sovražim ga!"
Tako je Katarina rekla Marietti in to je seveda zadojsto-. alo, da je tudi Marietta postala Djigmarina' »mrtna sovražnica. Pretplrala ^e je tudi s signorom. ki je vedno držal svojo pokroviteljsko roko na dotrdkom, ki je svoji ženi in ttčeri jemal wpaeje na sijajno življenje. Toda Katarina je Marietti tudi zaibičevala največjo previdnost, da signore ne bi opazil, ker bi bil drugače zelo hud. In tako se je Marieetta omejevala na to, da je Dagmar pri raznih priložnostih suvala ln P6*1®1®- VeKko veselje je imela ipri tem, da jo je pri slačenje in dblačenju pehaal sem ter tja, ji je pri česanju vlekla iaee in je še na druge načine stresala svojo surovost nad otrokom. Dagmar onrti ozračje sovražnosti okolij sebe. Postaja vedno bolj tiha in (pri tem postane zrelejša če® svoja leta. V potrebi po potolagbi se je vedno zatekala k sliiki tete Brišite Wernerja, kateremu je pogosto šepetaj© tožila svoje gorje.
, (Patii prihodi^}
Ta žalostna zadeva se je obravnavala pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča. CM>tožbo je zastopal pr\i drža\-ni tožilec dr. Z orjaka. Z morilcem očeta je sedela Kako na zatožni klopi žena Marija. Obtoženec je na vsa predsednikova vprašanja odgov arjal plašno, nejasno, komaj slišno. Vse drugačen vtis je napravila žena, ki je odgovarjala jat?no, i>d-ločno, samozavestno. Ko je dr-žff\ni tožilec preči tal obširno obtožnico, je preilsednik kazen-.tkepa senata vprašal obtožen-«i, če je vse razumel. Ponora e je odgovoril, da ne zna čitati in da sltfbo sliši. Sltnlilo je za-
sliševanje :
Predsednik: Ali sploh vesste, zakaj ste danes tukaj f
Pongrac: Da, ker sem očeta ubiL .
Preds. Povejte nam nekaj o vašem življenju. .
Pongrac: Na posstvu, ki meri okoli 120 johov, je gospoda-rii pokojni oče, jaz in moja žena pa sva bila kot "oferja." Oče je z nama zelo slabo ratvnal in me je če»tokrat tepel.
Preds.: Kedaj »te se poročili t
Pongrac: Pred 8 leti. Oče so bili proti, ker so se bali, da potem ne bodo imeli hlapca.
Preds.: Kdaj je prišla dekla k hiši in kako ji je ime?
Pongrac: Ne<vem.
(Preds.: Ali je tudi ona bila huda T
Pongrac: Ne vem, ker z njo nisem nič govoril.
^Pretiš.: Ali ji je hotel oče zapustiti posestvo po svoji smrti?
Pongrac: Ljudje so govorili, da bodo oče izročili gospodinji posestvo.
Preds.: Kako pa je bilo tisti
počakam, mu spodbiiem noge ter ga nato s kamnom udarim P o gl a*vi.
Nato je Pon-grac podrobno izpovedal, kako je očeta počakal, mu sp<xLbil noge, navalil nanj is (kamnom. Oče se je naj-prej branil-s (palico in sina udaril po glavi. Nato je sin spet navalil na očeta, ga ponovno s kamnom vdaril po glavi, nakar se je oče zrušil in obležal. Dejal je, da je pri ruvanju ležal pod očetom, ki jeibil kljub visokim letom mnogo močnejši od njega.
Preds.: V preiskavi ste dejali, da ste očeta zaibodli v vrat, ker /se vam je smilil, ker je z r:ogami še brcal. .
Pongrac: Ne vem, kaj sem delal. Bil sem ves zmešan.
Preds.: Kaj pa ste potem delali, ko je bil oče že mrtev?
Pongrac: Vzel sem mu iz telovnika 100 din. več denarja nisem našel. Šel -sem »nto domov in rekel ženi, da sem očeta ubil.
Prt n ls.: Kaj pa je k temu rekla žena?
Pongrac: Rekla mi je, naj grem nazaj in naj vzamem ves denar, da ga ne IkmIo drugi vzeli.
Pretil.: Ali ste šli nazaj k mrtvemu očetu!
Pongrac: Da, šel sem in mu odvzet ves denar. |»a sem ga nato dal ženi.
Preds.: Kaj ste pa potem delali!
Pongrac: Pot*ui smo večerjali in šli spat.
Preds.: Koliko denarja ste o-četa odvzeli *
Pongrac: Ne vem, kar ga nisem preštel.
Preds.: Kaj iste pa delali drugo jutro?
Pongrac: Drago jutro sem sel ipo moko in sol.
Pretiš.: Ni ste sšli tudi po vino?
Pongrac: Da, šel sem po vino za očetovo sedmino. Ko sem prišel nazaj, je prišla nasproti moja žena. ki je dejala, da so orožniki pri hiši. Prinesla mi je isvežo srajco, ki sem jo v gozdu preoblekel. iStaro, še nekoliko krvavo, pa je žena ne-k?m skrila. Tudi je žena re-kla> naj bežim v gozd.
Preds.: Pa zakaj niste potem zbežali ? .
Pongrac: Ker so me že zagledali orožniki.
Preds.: Zakaj pa orožnikom liiste takoj priznali zločina?
Pongrac: Ker sem se zibal. .
Preds.: (Zakaj niste orožni-
dan, ko ste očeta umorili? Ali i kom rekli, da vas je 'k temu i5te kidaj prej mislili na to, da umoru hnrjskala žena?
boste očeta umorili ?
pongrac: Žena mi je večkrat
Pongrac: Smilila se mi je. . 'Preds.: Zakaj ste potem to

VSE PARNIKE
m LINIJE
k! so važne za Slovence za s1< pa:
SLOVENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL. 1>EPT. 216 W. 18* b St„ New York. N. V.
refcla, naj Ubijem očeta. , = -preiskovalnemu sodnika^ rekli ? Prede.: Kako je bilo tisti da-n.' *■ Pongrac: V zapetih so mi Pongrao: Žena je tisti dan kaznjenci rekli, naj rečem, da
me je liahujskala k umoru moja žena, pa bom	dobil manjšo kazen.
Preds.: Ali vas je žena zares »lagovarjala k umoru ?
Preds.: Rets je, nagovarjala me je!
Državni tožilec: Ali hodite v cerkev in k spovedi ?
Pongrac:'Da, redno sem šel r ;oerkev in k spovedi In obhajilu.
Preds.: Ali poznate četrto božjo zapoved?
Pongrac: Poznam..
Precis.: Pa zakaj ste potem to storili? Niste vedeli, kaj vas ]>otem čaka?
Pongrac: Nisem vedel, bil sem čisto zmetan in tako zamišljen, da nisem vedel, kaj de-iam.
Preds.: Koliko let pa ste zahajali v šolo?
Pongrac: Štiri leta-
Preds.: Pa se niste naučili pihati in čitati ?
Pongrac: Bil sem slaboumen in sem s«* rum ril samo pripisati.
Preds.: Ali imate kakšne po-ško«H>e na glavi ?
Pongrac: Oče me j«» večkrat udaril s palico po glavi in s«>m n*-koč zaradi tt^ga tri tedne ležal. .
Precis.: Ali ste bili drugače kaj bolni?
Pongra«-: Da. tudi pljuča so me bolela.
Preds.: Ste bili kdaj vojak?
Pongrac: Ne. niso me vzeli, kar težko slišim.
Sledilo je zaslišanje 36-letne Marije Pongračeve. ki je doslej mirno poslušala z»"oror svojega moža.
Preds.: Slišali ste, kaj je vaš nož izpovedal. Kaj pravite k temu? Vi ste baje zli duh. ki je Pongraca tako daleč spravil.
Ponigračeva: Nič ni res, nikdar nisem moža nagovarjala k umoru.
Preds.: Povejte nam kaj iz svojega življenja.
Pongračeva: Svojega moža >em vzela iz usmiljenja, ker je I iil velik revež. Po poroki sva stanovala v viniČariji, potem >va< srpet sla nazaj k očetu in stanovala v poteebni ihiši. Ži velf ?#va zelo slabo in sva morala težko delati. Mož je bil na o-četa jezen, ker se je oče hotel z deklo poročiti, pa je večkrat rekel, da bo očeta ubil. Še tisti dan zjutraj je rekel, da bo očeta ubil. .
Fred's.: Kaj ste pa vi nato rekli?
Pongračeva: Jaz sem mu odsvetovala ter dejala, da so oče le oče in naj nikar tega ne sto-
ri. Ko pa je mož vedno trdil, .la bo očeta ubil, sem mu rekla: *4Naredi kar hočeš, če si tako trapast."
Preds.: Kaj vam je potem že na rekla ?
Pongrac: Kekla je, naj |>od-, vim očetu nogo, da bo padel.
Prtd-<.: Ravno prej pa ste nkli. da m nrč rekla?
Pongrac: Zo]>et premišljuje in naposled reče: Ne vem, ka-bi povedal. .
Preds.: Resnico povejte, kaj vam je rekla?
Pongrac molči in na ponovno vprašanje predsednika reče: Ne morem.
Pretite.: Preiskovalnemu sodniku ste trikrat rekli, da vas je žena nagovarjala, ravno to-j ;ikokrat pa ste .svojo izpoved; preklicali. Kaj je res ?
Pongrac Ni me nagovarjala.
iSlednlo je čitanjo izpoveebb raznih prič- ki pa niso bile vabljene k razpravi. Slednjič je predsednik dr. Čemer razglasil sodbo: Anton Pongrac na 10 let ječe, Marija Pongračeva na 12 let ječe, oba tudi na trajno izgubo častnih državljanskih pravic.
20. septembra:
Statendam v Boulogne -1. septembra:
De Grasse t Havre Queen Mary t Cherbourg New Turk t Hamburg
septembra: lie de France ▼ Ham -4. septembra:
Oute ill Sarola v Genu« '2T. septembra:
Bremen v Bremen
Nieuw Amsterdam r Boulogne
Cbamphiin v Havre
SEDEM SOVJETSKIH EKSPE-I	D1CIJ
i MOSKVA, Sovjetska unija, 5. sept. — Še pred koncem tekočega leta bo poslala sovjetska vlada v polarne kraje sedem znanstvenih ekspedicij. — Ekspedietje bodo skušale dognati možnost nove morske poti med Azijo in Ameriko.
2JS. septembra:
Norinandle v Havre Hansa v Hamburg
1. oktobra : Rex v Genoa Veendam v Bolougue 4 oktobra : Paris, v Havre Europa v Bremen 6. oktobra:
Queen Mary v Cherbourg S. oktobra: lie <le France v Havre Kotna v Genoa Volendam v Boulogne 11. oktobra:
Statendam v Boulogne oktobru:
Nonuandie v Harre Aquitania v Cherbourg 13. oktobra :
Bremen v Bremen 15. oktobra:
Vulcania v Trst 18. oktobra:
Nieuw Amsterdam v Boulogne 10. oktobra :
Queen Mary v Cherbourg liO. oktobra :
Exiropa v Bremen 22. oktobra :
Champlaiu v Havre Con te di Savoia v Genoa 26. oktobra :
Aquitania v Cherbourg 2S. oktobra:
I le de France v Havre 2D. oktobra :
Bremen v Bremen Rex v Genoa Veendam v Boulogne
VA2NO ZA NAROČNIKE
p(l|eg naslova Je razvidno do kdnj imate plaCano naročnino. Prm številka |»omeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da DIB prihranite ne]M>t rebuega dela iu stroškov, Vas prosimo, da skutate na ročni-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam «U jo pa plačajte našemu zastopniku t Vašem kraju ali pa kateremu izmed cast opni kov. ko jih Imena so tiskana s itfcfli—i črkami, ker bo upravičeni obiskati tu<r. druge naselbine, kjer je kaj na&b rojakov naa»-ljenib. Zastopnik bo Vam izročil liotrdilo za plačano naročnino.
CALIFORNIA:
San Francisco, Jaeafe
COLORADO:
Pueblo. Peier Culig. A. Saftlč Walseuburg. M. J. Bajuk
INDIANA:
Indianapolis. Fr. Zupeett*
ILLINOIS: Chicago, J. Bev«0 Cicero. J. Fabian (Chicago, Cxero
In Illinoia) Joliet, Jennie Bambich La SaUe, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago in Waukegan, M«k.
ffarick
UABILAND:
Kltzaniller, Fr. Vodopi*ee
MICHIGAN: Detroit, I*
MINNESOTA: Chisholm, Frank Gouie, J. Lrxan' a Ely, Joe. J. Peehel Eveleth, Louis Gouie
..Gilbert, Louis Vessel Hibbing. John PovSe Virginia, Frank Hrvatich
MONTANA: -
Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Go wand a, Karl Little Falls,
Irana
OHIO: Barberton, Frank Cleveland. Anton Bobek-
linger, Jacob Resnlk. Jo*« »lapais Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John 1 Youngstown, Anton Kik«U OREGON:
Oregon City. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jernikar Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, Mrs.
Rupnik Rxport, Loots SupaočM FsrreU. Jerry Okcrn Forest City. Math Kaarfa Fr. Blodnlkar Greensburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown. Mm PWuti Krayu, Ant. Tauielj Luzerne. Frank Balloch Midway. Joud Žust Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Bchifnr
West Newton, Joseph Jovan......
WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. Sksk Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Diamondville, Joe BoUutt
Vlak smstopnlk fcin paMflt is m> to, katero je preJeL g—Ofin Mfh