»Tednrk« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja »Tednik« zavod s samostojnim finansiranjeni Odgovorni urednik: Anton Bauman Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 Telefon 156, čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št. 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska \fariborska tiskarna Maribor Celotna naročnina za tuzemstvo 1000 din, za inozemstvo 1500 din Štev. 8_Ptuj, dne 2. marca 1962 CENA 20 DIN Letnik XV. Z občinske konference SZDL DciHcf dohodka po dcln V sredo, 28. februarja 1962, je bila v dvorani mestnega kina Ptuj delovna konferenca občin- skega odborn SZDL Ptuj. Njen moto fe bil - Upravljavec - Nal človek. V začeiicu konference so navzoči z enomi- nutnim molkom počastili spomin na ponesrečene rudone v Banovičih. Predsednik Občinskega odbo- ra SZDL tov. Branko Gorjup in sekretar tov. Franc Tetičkovič sta s svojima referatoma spro- žila obširno razpravo. Gostje tov. Ivan Potrč, ljudski posla- nec, predsednik Okrajnega od- bora SZDL Maribor tov. Zvone Cajnko, sekretar Obč. komiteja ZKS tov. Janko Vogrinec, pred- sednica Občinskega ljudskega odbora tov. Lojzka {^tropnikova in mnogi delegati so v diskusiji priznali organizacijam SZDL v ptujski občini dosežene uspehe, na drugi strani pa so s kritično oceno napak v gospodarskih or- ganizacijah in v delu organizacij SZDL sprožili več predlogov za bodoče uspešnejše deJo SZDL in za uspešno izvajanje družbenega plana v razdobju do 1965. leta. Tov. Branko Gorjup je uvodo- ma podčrtal velik pomen spre- menjenih materialnih osnov in materialnih odnosov naše druž- be ter sprememb v razvoju druž- bene zavesti delovnih ljudi v ptujski občini. Pohvalil je števil- ne kolektive v občini, ki so zna- li premostiti težave pri uvajanju novega gospodarskega sistema, pri delitvi dohodka po novem, pri uvajanju novih oblik nepo- srednega upravljanja, pri dose- ganju večje storilnosti in eko- nomičnejšega gospodarjenja v gospodarskih organizacijah v občini in višje ravni delovnih ljudi v njej. Tov. Franc Tetičko- vič se je omejil na organizacij- ska vprašanja in je nakazal vr- line organizacij, ki se pravilno lotevajo nalog in slabosti dru- gih, ki jih bo potrebno sproti od- pravljati in vzpodbuditi njihovo članstvo in funkcionarje, da bo- do začeli dohajati prve. Tov. Branko Gorjup je med drugim poudaril: »Osrednje mesto v novem go- spodarskem sistemu zavzema vsekakor delitev dohodka po de- lu, s čimer se dejansko spremi- njajo delavci v zavestne proiz- vajalce in upravljavce. Vse to zahteva v daljšem procesu na- daljnjo demokratizacijo, kajti v bodoče ne bi dosegli norm, ki nam jih postavlja naša širša družbena skupnost. V preteklem in letošnjem letu je bila cela vrsta raznih konfe- renc, sestankov, sej in posveto- vanj v okviru komune in izven nje za pravilno uvedbo novega sistema v naših delovnih orga- nizacijah. Vprašamo se, ali so ljudje, ki so izdelovali osnutke pravilnikov, res doumeli težnje proizvajalcev in ali so šli pravil- niki skozi široko nenehno in po- lemično razpravo v kolektivih? Šli so, toda ne povsod in v polni meri, kot bi to bilo potrebno. Ugotavljamo, da se v nekaterih kolektivih ni pokazala zavest ljudi, od proizvajalcev do vodil- nih ljudi. Nekateri niso razumeli ali pa niso hoteli razumeti teženj naše družbe glede uvedbe nepo- srednega upravljanja in pravil- ne delitve dohodka.« Navedel je nekaj gospodarskih organizacij in njihove izkušnje z ekonomskimi enotami ter de- litvijo dohodka, zlasti izkušnje s popolno ali le delno decentrali- zacijo upravljanja. Glede novih pravilnikov je še dejal: »Novi pravilniki se še ne izvajajo v celoti v praksi in so še prav ti pravilniki ponekod meja med proizvajalci in ljudmi v upravah. Tudi te meje morajo odpasti. Pravilnik ne more osta- ti tog, ampak dinamičen in mo- ra dobivati iz dneva v dan bolj- šo vsebino.« Tov. Franc Tetičkovič je v svojem poročilu nakazal vrline organizacij SZDL v občini, ki se resno lotevajo političnih nalog in tudi pravilno obveščajo o vsem svoje članstvo, na drugi strani pa je nakazal slabosti organiza- cij, ki so brez uspehov in brez pravega stika med funkcionarji in članstvom. V poročilu je dal priporočila za bodoče uspešnejše delo. Diskusija delegatov tov. Fran- ca Klemenčiča, Vladimirja Vreč- ka, dr. Mitja Mrgoleta, Marjana Berliča, Jožeta Fridla, Frida Klančnika, Karla Sepca, Mete Feldin, Toneta Purga in drugih je dala poleg diskusije uvodoma omenjenih gostov vpogled ude- ležencem konference v probleme posameznih področij in je pod- črtala, da je ves napredek v ob- čini največ odvisen od ekonom- ske moči občine. Skrb za živ- ljenjsko raven ljudi nas sili, da moramo čimboljše gospodariti, mnogo proizvajati, in to dobrih izdelkov, ki so sposobni za ino- zemski in domači trg. Le z dvi- gom industrije in kmetijstva v občini in z nadaljnjim razvija- njem vseh ostalih gospodarskih področij bomo dosegli vse, kar predvideva družbeni plan do 1965, zlasti pa dvig narodnega dohodka in izboljšanje življenj- ske ravni naših delovnih ljudi. Glede na tesen prostor v tej številki bi se še morali vrniti na vsebino te konference, da bi bili člani SZDL in kolektivi o njej v glavnem informirani in da bi se bodoče delo razvijalo v duhu njenih sklepov. V. J. Predstavniki ljudske oblasti, JLA in množičnih organizacij na konferenci. TEDNI PO SVETO Ce nas je novica, da sta se vladni delegaciji Francije in borečega se Alžira sporazumeli o besedilu sporazuma, po ka- terem bodo v kratkem ustavili sovražnosti in pripravili najpo- membnejše za uveljavljanje al- žirske neodvisnosti, veselo pre- senetila, potem moramo za naj- novejšo vest, da je tudi začasna I alžirska skupščina. Nacionalni svet alžirske revolucije, spora- zum potrdila, reči, da nas je hu- do razveselila. Skoraj osemlet- nega prelivanja krvi in stalne napetosti, ki se je včasih prene- sla tudi na področje zunaj Alži- ra, je s tem konec. Pogafanja o podrobnostih Uradno o samem sporazumu molče. Objavili so le sklep, da je Nacionalni svet pooblastil za- časno vlado, naj nadaljuje poga- janja s Parizom o podrobnostih v zvezi z načelnim sporazumom. Do prvega sestanka naj bi pri- šlo v štirih dneh v okolici Pari- za ali »nekje« na švicarsko- francoski meji. Zadeva bi bila v redu, če ne bi podtalna francoska vojska ge- nerala Salana okrepila svojo teroristično delovanje. Pričela je v alžirskih mestih, kjer je veči- na Evropejcev, s pravimi pokoli med domačini in še to tako re- koč ob navzočnosti francoskih varnostnih sil in vojske. Sicer je predsednik francoske vlade Debre ukazal armadi, naj se s podeželja umakne v mesta in zažč-iti ogrožene, toda doslej kdo ve kakšnega učinka ni bilo. Prehodno obdobje, t. i. čas od načelnega sporazuma do izvaja- nja njegovih določb, bo, kot vse kaže, zelo napeto in težavno. DOMNEVA ALI RESNICA? Ce naj verjamemo dopisniku italijanskega časnika »Tempo«, ki je dobil podatke »iz merodaj- nih virov«, naj bi tri mesece po uradni objavi sporazuma o pre- nehanju sovražnosti v Alžiru iz- . vedli referendum, s katerim bi 'se Alž-jrci odločili za neodvis- nost ali za integracijo s Franci- jo. Posebne »začasne sile za po- sredovanje«, sestavljene iz fran- coskih stražnikov, Alžircev in predstavnikov osvobodilnega gi- banja, bi referendum nadzirale. Francoska vojska v Alžiru naj bi se zmanjšala na lOO.OOO mož (na- mesto dosedanjih pol milijona). Izdelali naj bi tudi mešan sistem pravosodja. Francija naj bi dobila za 15 let v najem oporišče Mers el Kebir, za pet let pa oporišče v Sahari. Podpirala naj bi vsaj 15 let gospodarski načrt za razvoj Sahare, čeprav se v Parizu s tako dolgim obdobjem ne stri- njajo. Francoska vlada je na- dalje zahtevala, naj bi od na- sprotne stranke dobila jamstvo, da ne bo prišlo zaradi FLN do incidentov. Podobno so zahteva- li Alžirci glede podtalne arma- de OAS. Razgovori obeh vladnih dele- gacij bodo skušali odstrajiiti še nekatere nejasnosti. Seveda je poglavitna naloga francoske vlade, da ustavi nasilje OAS, to je združene sile desničarjev, fašistov in nezadovoljnih gene- ralov. Dokler bo namreč traja- lo nasilje nad domačini in bo vojska to mimo gledala, ne mo- remo pričakovati zares boljših odnosov med obema deželama. ZDA-SZ Polet ameriškega polkovnika Glenna v vesoljski ladji okrog Zemlje je dal povod za nove po- bude med Vzhodom in Zaho- dom. Sovjetski premier Hruščev je v svoji pozdravni brzojavki predsedniku Kennedyju omenil, da bi bilo prav, če bi SZ in ZDA združili svoje umske in gmotne napore za osvajanje vesolja. Gre za želje, ki so jih znanstve- niki in trezni državniki izrazili doslej že večkrat. Povsem nor- malno je pričakovati, da se bo- do blokovska trenja na Zemlji s tem zmanjšala, kajti »vdor«.v vesolje bo terjal ogromno zdru- ženih sil za ta podvig. Predsednik Kennedy je odgo- voril, da se prav sedaj ukvarja z lastnim predlogom o takem sodelovanju in da ga bo ob pri- liki objavil. (Nadaljevanje na 2. strani) Pred obansbimi sindikalnimi konferencam Glede na potrebo, da bi čim širši krog članstva sindikalnih podružnic aktivno sodeloval pri odločanju o važnih političnih, gospodarskih in drugih vpraša- njih v okviru komune, je VIII. plenum ObSS Ptuj sklenil skli- cati občinske sindikalne konfe- rence. Na podlagi tega sklepa bo VII. občni zbor zveze sindi- katov ptujske komune pričel svoje zasedanje v obliki petih občinskih sindikalnih konferenc, na katerih bo sodelovalo nad 1.000 delegatov sindikalnih po- družnic. Priprave in same kon- ference bodo v obdobju nasled- njih dveh mesecev, nato pa bo VII. občni zbor ObSS. V tem vidimo pomemben napredek v delu sindikatov, če primerjamo, da je doslej vsako leto na obč- nih zborih ObSS sodelovalo le 1,50 — 200 delegatov, da je v pri- pravah sodeloval le ožji krog ljudi in da je občni zbor zasedal le en dan. Glede na sklep VIII. plenuma Občinskega sindikalnega sveta Ptuj, dne 1. marca t. 1., so skli- cane občinske sindikalne konfe- rence: Občinska sindikalna konferen- ca zdravstvenih, prosvetnih in delavcev državnih organov in družbenih služb, za soboto, dne 31. marca 1962; Občinska sindikalna konferen- ca obrtnih in komunalnih delav- cev, za soboto, dne 7. aprila 1962; Občinska sindikalna konferen- ca, trgovskih in gostinskih de- lavcev, v nedeljo, dne 15. apri- la 1962; Občinska sindikalna konferen- ca kmetijskih in živilskih delav- cev, za soboto, dne 21. apri- la 1962; Občinska sindikalna konferen- ca delavcev iz industrije, pro- meta in zvez, v soboto, dne 28. aprila 1962. Sedmi ot>čni zbor, pa je skli- can za nedeljo, 13. maja 1962 v Ptuju. Da bi priprave na občin- ske sindikalne konference zaje- le čim širši krog sindikalnih de- lavcev je VIII. plenum imeno- val odbore in predsedstva občin- skih konferenc. V odbore so imenovani predsedniki sindikal- nih podružnic, v predsedstva pa najvidnejši sindikalni delavci. Sindikalne podružnice bodo bo predvsem obravnavala tista le poročila o perečih problemih podjetij in o predlogih članstva, o katerih naj bi občinska sindi- kalna konferenca predvsem raz- pravljala. Predsedstva konfe- renc bodo pripravila poročila na podlagi predloženih poročil in konkretnih problemov s pod- ročja komune. Članstvo sindi- kalnih podružnic pa bo prek svojih delegatov izrazilo svoja mnenja, stališča, predloge in priporočila, o katerih bodo dele- gati seznanili udeležence kon- ference. Vsaka izmed konferenc bo predvsem obravanavala tista vprašanja, ki jih bo na dnevn (Nadaljevginie na 5, strani) Vse je kazalo, da nas je zima zapustila, vendar nas je zopet iznen adila. J LetoSnfe pustne prireditve s tradicionainim KURENTOVANJEM v Ptuju 4. marca 1962 Letos boste lahko videli celoten program med 10. in 17. uro. • Vse tri pustne dni (4. do 6. marca) bo v Ptuju pravo pustno razpoloženje ^ Po vseh gostiščih bo veselo ke od sobote, 3. marca, dalje. Stran 2 TEDNIK ------- K razpravi o lokacijah novogradenj vPtu u Pisec članka >Za bolj smo- trno lokacijo novogradenj v Ptuju« je v zadnji številki »Tednika« kritično ocenil urba- nistično službo v Ptuju in dal nekatere predloge za bodočo reševanje zazidav na podlagi demokratičnejše gradbene poli- tike. S tem člankom nimamo na- mena zavrniti izneseno kritiko, želimo pa prispevati majhen delež k tej vsestransko korist- ni razpravi z obrazložitvami, ki jih naj presodi čimveč naših državljanov oziroma oibčanov, prav tako pa tudi avtor že ome- njenega članka. V tej razpravi želimo zadeve prikazati kot celoto razvoja mesta in ne želiano ostati samo pri vprašanjih, ki jih iznaša avtor članka, kot so gradnje individualnih hi^ic kot najeko- nomiČnejše oblike izgradnje stanovanj, zazidava glavnih prometnih komunikacij, loka- cije parkov in nasadov, zazida- va >škrbin« v Ptuju, zazidava predela med Ljutomersko ce- sto, Trubarjevo ulico in Ljud- skim vrtom, in ne nazadnje delo sveta za urbanizem ter mestnega arhitekta in njih po- litika pri urbanizaciji samega mesta. Ker je pisec članka iznesel največ kritike na delo urbani- stičnega sveta in laično preso- dil delo mestnega arhitekta inž. Branka Kocmuta, smatra- ^mo za potrebno, da najprej pri- kažemo bravcem delo sveta, njih dolžnosti, ki mu jih je za- upala naša skupnost. Pri tem ne želimo obravnavati podrob- nosti, ki so predmet uzakonje- nih upravnih postopkov, ampak samo načela pri odločitvah »treh ali štirih članov«, kot to navaja pisec članka. Svet za urbanizem ima nam- reč 9 članov, od katerih je kar pet gradbenikov, predstavnik jLA in Mestnega muzeja Ptuj, en upokojenec ter odbornik ob- činskega ljudskega odbora. Delo tega kolegijskega organa ni podrejeno odločitvam mest- nega arhitekta, ki niti ni član tega sveta, temveč le s^trokov- in svetovalec, in da sklepi sve- ta niso samo >od oka«, temveč plod obširnih razprav. Pri tem pa je potrebno ,upoštevati do- ločene zakonitosti ekonomike graditve, 'S'kladnosti zazidav in smernice temeljnih postavk idejnih urbanističnih rešitev. Zaradi takih smernic in te- meljnih po&tavk zidamo seveda tudi »na travniku«, kot je to primer v Ciril-Metodovem dre- voredu. Važna smernica je namreč glede gostote zazidave in potreba, da posamezne del- no zazidane predele zaključi- mo v skladno zaključene zazi- dalne enote. Sedanja gostota naseljenosti v Ptuju kaže nam- reč, da imamo na zasedenih površinah mesta 64 prebival- cev na 1 ha. To gostoto je pa potrebno povečati na najmanj 150 prebivalcev na 1 ha in to predvsem zaradi ekonomike graditve komunalnih narprav. Iz teh razlogov tudi ne želimo graditi individualnih hiš na področju mesta z izjemo pre- dela Med vrti in na Vičavi, Kjer nam taka gradnja še znižuje že doseženo gostoto zazidave. Ker nimamo izdelanih urba- nističnih načrtov in ker tudi izdelani urbanistični načrti ne morejo biti zadnja beseda vpri- čo večkratnih sprememb v po- trebah, nam ravno mestni arhi- tekt daje izdatno in idejno bo- gato pomoč pri reševanju za- zidav posameznih predelov me- sta. Pri tem bi opozorili samo na rešene zazidave Komunalne in Narodne banke, za kateri mu moramo dati vse priznanje. Za mesto Ptuj je bil že leta 1955 izdelan idejni urbanistični in regionalni načrt z določeni- mi zoningi namenske uporabe posameznih predelov za stano- vanjsko ali drugo izgradnjo. Omenjena načrta sta bila raz- grnjena na vpogled vsem ob- ča oom z namenom, da k njemu dajejo svoje pripombe. 1 a na- črta sta služila kot osnova kon- cepciji bodoče zazidave tudi jri določanju gradbenega oko- iša za mesto Ptuj v letu 1957. Pred sprejetjem odloka o tem gradbenem okolišu je bil gra- fični del gradbenega okoliša prav tako razgrnjen na vpo- gled vsem občanom z namenom, da lahko dajo svoje pripoml)e. Te postopke je verjetno pisec- članka takrat prezrl ali i)a po- zabil. Prav dobro se pa spujn- ni, da je bilo že pred 40 leti zemljišče ob Ljutomerski cesti in Trubarjevi ulici določeno za individualno izgradnjo hiš, pri tem pa ne upošteva takratnih in sedanjih družbenih odnosov. Zastarele namenske uporabe tudi ni upošteval takrat, ko jo predlagal, da je v tem predelu najprimernejša lokacija za poljsko opekarno. Dejstvo je, »da čim govori- mo o urbanizmu, nimamo ena- kih predstav, kot tudi nimamo enakih okusov. Avtor članka se namreč razburja, zakaj ne gra- | dimo večje stanovanjske zgraškrbi- nah« samega mesta je neizved- ljiva, ker zidanja v »škrbinah« mesta terjajo obširnejšo študi- jo projektov in večje gradbene stroške zaradi lokalov v pritlič- ju, ki so potrebni na takih lo- kacijah. Potrebe v stanovanj- ski graditvi pa terjajo hitre in cenene rešil ve. ki so pa možne s prosto zazidavo povsod tam. kjer že obstojajo vsaj glavne komunalne naprave. Istočasno s tako graditvijo stanovanjskih objektov pa za- zidavamo tudi škrbine.^ v mestu, kot je to n. pr. izgrad- nja Komunalne in Narodne banke ter poslovno-stanovanj- ske zgradbe pri Belem križu . Ta vrsta nujnih zazidav v me- stu se ho še nadaljevala v okviru materialnih možnosti, ki s^o dane za ta namen. i5e letos se bo pričel« izgradnja trtfov- sko-poslovne zgradbe ciib Lac- kovi in irstenjakovi ulici, iz- pred železniških zapornic; pri- praviti bo pa potrebno načrte za zazidavo Masarvkove ulice in vogala, kjer je zgradbn nad- zorništva TT linije. Projektira- nje zgradb za lokacije v škr- , biuah« mesta je pa potrebno večkrat podrediti tudi intere- som spomeniškega varstva, ki so primarnega pomena, zlasti za stari del mesta tudi z ozi- rom na turistično privlačnost in ne samo zgcnlovinske vred- nosti zaščitenih objektov ter ambientov. Tovrstna rešitev je dana tudi v že izdelanem pro- jektu za novo pošto v Ptuju, katera zgradba ima odobreno lokacijo na ruševinah bivše ini- noritskf cerkve. Ostanki te ! cerkve so zelo ugodno vklju- I čeni v gradbeno celoto piojek- i tirane zgradbe. Pripraviti bo j potrebno tudi dokumentacijo 'za izgradnjo avtobusne postaje v Ptuju, ki bi naj bila locirana na prostoru sedeža bivše okrnj- I ne uprave cest. Nadalje bo po- trebno graditi trgovske loknle ob l jutomerski cesti, na Bregu in v mestu. Lokacije teh (fbjek- tov Še niso dokončno določene in pričakujemo sodelovanja ' državljanov v teh razpravah. Zato želimo, da načeto razpra- vo nadaljujemo v našem raso- 1 pisu ter tako čimveč ljudi j vključimo v koristne izmenja- I ve mnenj. Predsednik I sveta za urbanizem Alojz Cucek Te lin« po svetu (Nadaljevanje s 1. strani) Zbližan je v tem problemu naj bi malce prikrilo nesoglasja med velesilami glede sestanka raz- orožitvenega odbora osemnaj- storice, ki bo 14. t. meseca v Ženevi pričel z delom. Del de- žel. ki bodo tu sodelovale, je pHDdprl predlog, naj bi zaseda- nje bilo na ravni zunanjih nni- nistrov, kot sta predložila pre- mier Macmillan in predsednik Kennedv, dru,gi spet se ogrevajo ra predlof Hruščeva. naj bi »o- delovali predsedniki držav in vlad. Xi izključeno, da bodo sle- dile do T4 m»rca še druge po- i»ude ali morda celo kak kom- promisen predlog. Opekarna v Ormožu se pripravlja na sezono Opekarna v Ormožu obstaja že mnogo let, zato je dobro po- znana kvaliteta njenih izdelkov v Sloveniji, posebno pa v sosed- ni republiki Hrvatski. Število kupcev iz Hrvatske pada zaradi neprehodnega mosta čez Dravo pri Ormožu. V Sloveniji je 35 opekarn in letna proizvodnja reznikov je 17,5 milijona komadov, od tega proizvede opekarna v Ormožu 1,4 milijona komadov. Poleg kla- sične opeke proizvaja še votla- ke, strešnike vseh vrst in strop- nike. Letna potrošnja razne opeke na področju občine je 2,8 mili- jona komadov. Izven občine pro- da opekarna letno skoraj enkrat in pol več, kakor je poraba v ob- čini. Opekarna je od leta 1959 do letos zvišala proizvodnjo za 2 mi- lijona, do 1965. leta pa bo proiz- vodnja narasla še za več kot dva- krat toliko. Cene opeke so se ustalile, zato je delavski svet sprejel sklep o znižanju cen zidne opeke za 6 di- narjev od lanske prodajne cene. V času sezone bo letos zapo- slenih 94 delavcev in uslužben- cev. Podjetje se trudi usposobiti delavce in dopolniti praktično znanje s teoretičnim. Letos bodo nekatere delavce poslali na se- minar v izobraževalni center na Pragersko, kjer bodo delavci po- ložili izpite za kvalificirane in polkvalificirane delavce. Tudi tehničnega kadra v opekarni pri- manjkuje, zato bo potrebno sko- zi šolo zanj poskrbeti. V opekarni zaposleni delavci imajo polne roke dela, ker je po- trebno za sezono pripraviti pro- store, stroje, orodje in ostale po- trebščine, da bi se proizvodn proces lahko pravilno odvijal Marsikaj še manjka, ker je treb- zlomljene dele menjati in dopol- niti z novimi. R. Dr. Tekstilna tovarna in njen napredek Kolektiv Tekstilne tovarne in barvarne Ptuj je v nedeljo, 25. februarja 1962, uspešno opravil sindikalni občni zbor. Gostje na njem so bili predstavniki tovar- ne svile iz Varaždina, sekretar obč. komiteja ZKS Ptuj in dru- gi predstavniki iz Ptuja. Dnevni red zbora so poživili z nastopom otroci iz šole »Toneta Znidariča« Ptuj. Ta šola poskrbi ob vsaki slovesnosti kolektivu nekaj pe- strih točk. Tovarna je sprejela patronat nad šolo »Toneta Zni- dariča«. V splošnem je zapustil zbor na vse udeležence prijeten vtis, ker so bili vsi na njem dobro razpo- loženi. Sam zbor je bil dobro pri- pravljen. Na njem so obravna- vali samo najtehtnejše proble- me, manjša vprašanja so obrav- navali in rešili že prej. Nedvom- no je vplivalo na prijetno razpo- loženje tudi poročilo o končanem in uspešnem zaključnem računu ter o širitvi tovarniških kapaci- tet in dobrem povpraševanju po njihovih izdelkih. V tovarni se že občutijo spre- membe v zvezi z ekonomskimi enotami in odnosi, saj pridejo se- daj vsi člani kolektiva bolj do veljave in tudi njihovi uspehi so vedno bolj vidni. Kolektiv bo ob povečani kapaciteti premostil vse težave, ki jih je imel s širit- vijo. Pevski zbor tekstilne tovarne in barvarne v Ptufu S02ALJE OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA PTUJ Ob hud: nesreči, ki se je pripetila 27. februarja t. 1. v premogovniku »Tito« v B anovičih v Ljudski republiki Bosni in Hercegovini, ki je zahtevala po prvih podatkih 51. dragocenih življeqj. ,je Občins'ki sindikalni svet Ptuj, poslal brzojavko z naslednjo vsebino: DELOVNEMU KOLEKTIVU RUDNIKA »TITO« BANO- VIČI Globoko nas je pretresla vest o hudi nesreči v premo- govniku »Tito« v Banovičih, ki je zahtevala toliko dra- gocenih življenj dragih tovarišev. Sprejmite v imenu Občinskega sindikalne sveta Ptuj in v imenu vseh delovnih ljudi občine Ptuj in preko vas vse družine ponesrečenih rudarjev, naše najgloblje sočustvo- vanje v tej hudi bolečini. Ptuj, 28. februarja 1962. Občinski sindikalni svet Ptui LETOŠNJE DELOVNE AKCIJE MLADINE Letos bo mladina nadaljevala z gradnjo avtomobilske ceste biatstva in enotnosti, in sicer na odseku Osepaonica—Paračin. Delovni pogoji so boljši, kot so bili v prejšnjih letih, prav tako so pripravljene nekatere novo- sti pri izobraževanju in izven delovnih aktivnostih. V vsakem naselju bo nižji in višji traktorski tečaj. Zaradi tega ne bodo v tem letu tormi- rane posebne traktorske briga- de, kot so bile v prejšnjih le- tih. Razen tega so pripravili še več drugih tečajev za briga- dirje. Preko celega leta bo vzdolž cele trase 12 amaterskih in 19 strokovnih tečajev. Pred- videni so naslednji tečaji- av- tomobilski, tečaj za vozače mo- tornih koles, radioamaterski, elektrotehnika v gospodinjstvu, tečaj za krojenje in .šivanje, tečaj za higieničarje. Vsi do sedaj navedeni tečaji bodo tra- jali en mesec. Tečaj za mope- diste. fotoamaterski, kinoama- terski in modelarski pa b^do trajali 14 dni. Zraven teh amaterskih teča- jev so predvideni še strokovni tečaji, in sicer: nižji in višji traktorski, živinorejski, sadjar- ski. vinogradniški, zidarski za polkvalificirane in kvalificira- ne delavce, za upravljavce lah- kih gradbenih strojev, betoner- ski. asfalterski, vodoinstalater- ski, avtoelektričarski. za ku- harje, za servirce-natakarje, za perice in likanje, za trgovske delavce. Vsi ti tečaji bodo pred- vidoma trajali od 2 do 4 me- sece. Po končanih tečajih (»odo l.ahko nekateri dobili nazive polkvalificiranih oziroma kva- lificiranih delavcev. Za nada- ljevalne tečaje pa bo poskrbe- la Obrtna zbornica. Prav zaradi velikega števila najrazličnejših tečajev ima mladina še več možnosti, da na delovni akciji pride do kvali- fikacije. Vse ostale informacije lahko vsak dobi na Občinskem komiteju LMS Ptuj. Odhod prve brigade bo v začetku apri- la. Prijave zbirajo vsi aktivi Ljudske mladine in občinski komite. Tov. Stane Kavčič obiskal Ptuj Prejšnji teden je bil v Ptuju in okolici na obisku predsednik re- publiškega sveta sindikatov za Slovenijo tov. Stane Kavčič. Po ogledu rekonstrukcije To- varne glinice in aluminija v Ki- dričevem, obratov Kmetijskega kombinata Ptuj in Perutninarske farme v gradnji na Sp. Bregu pri Ptuju se je tov. Kavčič razgo- varjal s predstavniki občine Ptuj in množičnih organizacij občine Ptuj ter se zanimal za vse ak- tualne probleme ptujske občine. ŽENAM IN DEKLETOM, materam, proizvajalkam in upravljavkam, iskre- no čestitamo ob njihovem mednarodnem prazniku, dnevu žena - 8. marcu. Želimo jim tudi v nadalje mnogo uspehov v raz- vijanju napredne socialistične družine, v vzgoji otrok, pri delu v proizvodnji in delavskem ter družbenem samoupravljanju. Žene! Naj bo vaše življenfe polno radosti in oseb- ne sreče, veselja ter zad ovoljstva v krogu vaših družin in celotne naše socialistične skupnosti Občinski sindikalni svet Ptuj Nekai iz Žetal Predavanje o atomu v nedeljo, 25. februarja, je v prosvetni dvorani ^letal pre- daval inž. tov. Štefan Požlep o atomih in atomski energi.ii. Predavanje je bilo spremljanj ' barvnim filmom. Zanimivemu )redavanjir je sledilo preko ISO >oslušalcev, kar je rekordno Jtevilo za žetalski predel. Vidi se. da se tudi podeželski ljudje zanimajo za poljudno-znon- stvena predavanja, posebno se, če so podana v razumljivem je- ziku in podkrepljena z avdio- vizuelnimi pripomočki. Podob- nih predavanj si naši ljudje vedno žele. Poročil se bom s svojo ženo Prosvetno društvo bo p.red pustom razveselilo domačine z našo komedijo iPoročil se bom s svojo ženo«. Igralska druži- na, ki je pritegnila nekaj no- vih igravcev, že dalj časa pri- dno vadi. Posebno razveseljivo pa je to, ker režira igro novi režiser tov. Jože Dobrun. ki se je do sedaj uveljavil kol izku- šen igralec. S pri vzgojitvijo novega režiserja bo društvo precej pridobilo, saj je bilo režiranje v 2etalah vedno do- mena nekaterih učiteljev, ki pa v zadnjem času zaradi prezn- poslenotsti v šoli ne zadostijo željam mladine po odrskih de- lih; Društvo si je postavilo nalo- go. da letois ob pomoči domači- nov, šole in občine nabavi la- sten kino projektor za ozki film. S tem bi razbremenili po- tujoči kino Delavske univerze Ptuj. v žetalski predel pa vne- sli večje zanimanje ra sedmo umetnost. -rak. VIDEM KM.ALU Z.\ČNEJO Z GR.\D1T- VIJO UČITELJSKIH STANO. VANJ Gradbeno ptxljetje C^radnje« Ptuj se pripravlja na graditev devetstanovanjske zgradbe z« prosvetne delavce v Vidmu. V tej zgradbi bo šest družinskih stanovanj in tri garsonjere. Med ponudniki za gradite, devetorčk« v Vidmu je bilo gradbeno podjetje »Gradnje« najugodnejši ponudnik. Z delom bodo pričeli takoj, ker je zemeljska dela mogoče opravljati kljub mrazu. Čim bo ugodnejše vreme, bodo začeli z zidanjem. Gre za to. da bi bila zgradba čimprej gotova in izročena svojemu namenu. TRIJE NOVI TRANSFORMA- TORJI V Pongercih. v Pobrežju iu v Gruškovcu bodo letos zgra- jene tri trafopostaje in to po naročilu podjetja >Elektro Ma. ribor-okolico-. Vsaka od teh po- staj bo stala okrog 800.000 din. Izvajanje cradbenih del je pre- vzelo gradbeno p(xljetje >Dra- va Ptuj kot najugodnejši pK>- nudnik. šE EN DEVETORCEK V PODLEHNIKU Tudi PfKllehnik bo dobil tos stanovanjsko zgradbo z de^ ▼etimi stanovanji za učiteljstvo šole v Podlehniku. V kratkem bodo začela zemeljska dela. In- vestitor Občinski stanovanjski sklad Ptuj je prepustil gradi- tev tega poslopja gradbenemu podjetju Drava< kot najbolj- šemu ponudniku. Ta zgradba bo stala skoraj 36 milijonov di» narjev. PTUJ. DNE 2. MARCA 1962 f ED NI K Stran 3 KORENTOVANJE IN KARNEVAL V PTUJU 4.MARCAiei2 Ko ni poroke in p-avih svatov v Cirk.TV€ih, si vaščani prijjraviio pustno gostijo. Olupljeno stm-elto ali boi' položijo na plužnico, nanj posadijo »ženina^ in svatje gred o po vasi. liajdinčani na posebn.o svečan m a čim pokopljejo pusta Ta običaj ponavlja vsako leto njihova skup ina, ki se ob prireditvah v Ptuju dobro postavi. Kot zapustijo piščanci kokljo, talko smejo ob pustu po vaseh niže Ptuja otroci z doma, našemljeni v piceke, ki želijo gospodinjam srečo pri perutnini, da bi kokoši celo leto nesle in koklje dobro valile. Lepše so piceo po va.seh ugotavljat, kako so ljudje vljudni napram gostom, ki se še niso pomirili a stalnim bivališčem delom 'n urejenim življenjem. Lani so dobili lepo nagrado in v Zadružnem domu v Dcrnavi so se potem prav lepo zabavali. Odrasli se domislijo raznih mask Nekateri se lotijo diplomatov drugi vojščakov im raznih .osebno- sti iz preteCLavfarija je tudi edin- stven slovenski pustni običaj, ki je ohranil do današtijih dai šemsko izročilo etnografski zna- nosti. Izredna posebnost so le- sene poslikane maske ;t.lavfar- jcv<. V prvi svetovni vojni je >lavfarija< popolnoma zamrla. Po drugi svetovni vojni pa se je Inštitut za slovensko naro- dopisje zavzel, da so >lavfarji« nanovo zaživeli. Omogočilo je to še ohranjeno izročilo doma- činovi Običaj Tsebikje obhod različ- nih likov, katerih osrednja po- java je >Pust«. Odet je ves v mah, da se komaj premika. Xa glavi ima pokrivalo prav tako i« mahu in z dvema rogovo- ma. Čez obraz ima leseno ma- sko z dvema čekanoma, v roki pa nosi smrekov vrh. >Pusta« obkrožajo ostali liki: >ta bršlti- nast« ves v bršljanovem listju, >ta terjasta« dva, zavita v ter- ju, ki sta si ga naprosila pri tkalcih in si ga naši a po oble- ki in rogljatem pokrivalu. Oba imata na obrazu divjo larfo. T roki pa palice, s katerimi grozijo otrokom, kadar se jim jreveč približajo. Sledijo »ta oparjast«, v beli obleki, z grdo larfo in dolgim loparjem, »ta kožuhast« v kožuhu in s košem na rami, »ta ličnaten« v plašču iz lipovega ličja, kakršnega so nekdaj nosili pastirji po cerk- ljanskem hribovju. Spremljajo jih še »ta star dic« — dedec — v stari goriški meščanski noši. ki jo sestavljajo širokokrajni klobuk, beli suknjič, žametni telovnik, kratke irhovke, bele nogavice in nizki šolni na za- ponko. V rokah ima »bat«, s katerim bo pokončal »Pusta po obstMibi. Za par dicu< je ta stara baba v belem krilu in bukovi suknji, z »zidano avl>o na glavi in s škornji na nogah. Okrog pasu pa ji visijo pisani »tcoii«. L metlo ])ometa pred »Pustom« in mu dela pot. Drugi par sta še »gospod« in »gospa« v starinski meščanski noši. »Lament« je pa oblečen v ovčji kožuh, na glavi ima roge, obraz pa mu zakriva kosmata larfa iz telečje kože. »Lament« je edini lavfar, ki nima lesene maske. Zelo komična figura je »ta hrastav«, ki skrbi za dobro razpoloženje vseh gledalcev. Ljudsko izročilo pomni še »ta žimnastga« in »ta slamnastga«. »Lavfarija« s Cerknega je pomembna zato. ker so v njej ohranjene različne prvine sta- rih običajev. Nisck obhoda davfarjev je obsodba »Pusta«, ledaj mu sodnik f)rebere smrt- no obsodbo, ki si jo je zaslužil z različnimi pregrehami: poje- del je preveč mesa, ziipranl preveč denarja itd.... zato: Smrt mu! Smrtni udarec mu zada »ta star dic« z batom, ki ga v začetku obhoda izko])lje iz snega nekje izven vasi. Mrtvi »Puts« se zvrne na smrečje na sani in lavfarji ga odpeljejo... Preden Pusta ubijejo, vsi »lav- farji« zaplešejo »ta kapcinar- sko«, ki jo izmenično sestav- ljata polka in žalostna viža. Ko igrajo žalostno, s.e lavfarji od žalosti valjajo po tleh. Ves obred se zaključi na pustni to- rek popoldne ... Zvečer pa je splošno fantovsko veselje. M. M. KurirHa Verjamemo Celestininemu pripovedovanju, da je bilo nju- no življenje res težko, upamo pa, da se bodo tudi njune se- danje razmere zboljšale. Živ- ljenjski standard kurirke z 9000 din plače je danes izjema, ki bo izginila. Moja m.3m>a je kurirka. Kurirka in snažilka, oboje. Veste, kaj bi vam rada povedala? Kadar se Sireča-va ne ulici — ona gre po svojdh poteh, jaz pa v šolo ali iz šole — se razveselim. Vedno se | mi naismeji. Je pač take narave. Vsakikriit ima zeme dobro bese- do: »Si si \'zela južino? Si si oblekla flamelaisto srajco? Danes j« mrzlo. Da se ne prehladiš, de- te.« Kadar pa misli, da j« sama, je vedno resna in zamišljena. Kej bi ne bila! Sedaj začenja novo življenje in hoče priti »na zeleno vejo«, to pomeni, da bi si iz- boljšala življenje. Upam, da se ji bo posrečilo, ker je pridma in virčna. Tudi jaz ji po svojih mo- čeh pcmagam, da bi bilo enkrat j obema boljiše. Nekdaj pa ni bilo tako. Hočete, naj vam povem njeno povest? Njeno in sivojo. Doma sva tam nfkje siredi Sloven.skih goric. Ime ni važno. Z materjo sta imeli tri pluge zemlje. To je st&ra mera. j« približno hektar in pol. Bila je edmka. in ko ji je mati umrla, se je omožila iz m »jim očetom. Da bi se ne bila! S poroko se je za- čelo za njo trpljenje m goramje. Mrj oče j- bil miizar. pa samo p-"- imenu. Dslb mu ni ust-^valo. sa- so popr\<9l bi in mamo priganjal, kot birič. Tepel jo je. Za vsako malenkost. Zaklepal ji je shram- bo in klet. Kadar je šel z doma, včasih po več dni, nisva imeli kaj jesti. Ko sem biila še čisto majh- na, me ni nikdar prijaizno pogle- dal ali popcistoval. Samo zareža- val se je vame. Večteat me je I zgraibil in me vrgel po tleh kot mačkico. Ko je bi>l doma in ko je bil pijan, sem se vedno pred njim skrivala. Če je bil le pre- več nasilen, sva z mamo zbežali k sosedu. Mama se je ločila cd očeta. Kaj je pretrpela v tistih časiih! Ko je bila stvar tudi pred sodi- ščem urejena, sva se preselili v mesto, kjer sva stanovali pri ravno taki revi, kakor je bila moja mama. Prve čase sva ležali kar na tleh na slami. Mama se je preživljala s priložnostnimi za- služki: hodila je ljudem prat, so- be ribat š^pe snažit, hodila je v gram^czno jamo gra^moz nakladat, progo čistit itd. Zaslužila je ma- lo, j9la in vedno pra- ■ vila: 5>Otrok. &aj bo boljše.« Po-i t-'im je dobila sta!ne.iišo službo s j štiriumo zamoslitvijo im 5000 din; plače N' hila .cr>pia.lno ziva-ova- I na, m se ji štelo v penrijo. En- j krat je zbolele m bi bila skoraj umrla, ker nisva imeli denarja za zdravnika. Sedaj je »polno zaposleno« pri nekem podjetju. Plača je majhna, a kaj se hoče. morda bo sča.s-o- ma večja. Msma je vzela potroš- niški kredit. Zato ji odtegujejo 1500 din. Tudi dcpust bo imeila letos prvič. Deset dni. Ze delava načrte, kako ga bova izkoristili. Naj vam povem še njen »dnevni red«. Ko vi še sladko spite, t. j. ob štirih zjutraj, mama vstane, so naglo opravi in odide. Jaz lahko spim še do sedmih. To se nič ne vprašra, ali j? dež ali sneg ali poledica ali karkoli. Ona mora Iti. 2:akuriti mora tri peči, da pride.jo zjutraj uslužbenci na toplo. Potem se začnejo njena pota v mesto in nazaj. Zdaj v banko z denarjem ali po dpnar, zdaj s piismi, zda i po .južine za uslužbence. Včasih je natnvorj°- na, da konMj vleče: juž'n'? za vsakega posebej in za vsa^ks^ia drugače. sad.je. kruh in celc špe- cerijo. ki .s.i je tovarišice v pi- sarni nimajo ča«a vzeti. Oh enih pride zmuč ra domov. Tudi jaz pridem oh tem času iz šole in noten- «=1 cktih^v^ V^^silo. Oh qrp m" 'nica ^"^t pis&mp in p-ipravljat kurivo za drugi dan. Dve hudomušni Kakor je bilo objavljeno zad- njič v »Tedniku«, ima gostin- sko jjodjetje »Haloški biser« v svojih obratih na razpolago tudi kislo juho s svinjskimi že- lodčki, v nekaterih pa kislo juho s svinjskimi parki j i. Svinj- ski želodčki, prav. Ko jih člo- vek uživa, se mu zdi, du so boljši, ker so želodčki in ne želodci. Drugo je s svinjskimi parklji. Ali se ne bi lepše čulo, in tudi bolje dišalo, če bi za- pisali svinjski parkeljčki? In sploh: tudi kurja obara naj bi bila obarica, fižol fižolček, juha pa juRica, saj so jetra ti|di je- trca in pljuča pjjučka. Kaj pa vino? Predlagal bi, da bi se reklo vinček, morda bi človek pri tem ljubkovalnem imenu pozabil na ceno in bi mu šla pijača bolj v slast. Sploh bi manjšalna imena vpeljali_ tudi pri gostilniških napisih. Če se lepo sliši n. pr. »Pri Roziki«, in ne »Pri Roži«, bi predlagal, da bi se reklo tudi »Pri grozdeku«, 'Pri poštici« itd. Ali bi ne bila to nekaka atrakcija, ki bi po- speševala promet v gostinskih obratih? Kako mislite? ★ Lani ali predlanskim je neki slovenski časnik razpisal tek- movanje pod naslovom »Iščemo najprikupnejšo Slovenko«. Vsak teden je objavil sliko kake le- potice. Vrstile so se črnke., bloii- dinke, take z grškim ali rim- skim nosom, take s črnimi, za- sanjanimi očmi ali s svetlimi, veselimi. Skratka, mimo nas je defilirala vrsta najlejiših Slo- venk. Potem smo čakali, da bo izbrana od teh najlepših res | najlepša, pa ni bilo iz vsega I tega uič. Nekdo je posegel , vmes in onem(>g(K'il izvolitev , najprikupnejše Slovenke. Am- ! pak to ni prav. C'(> imajo mis Francijo, mis Italijo, uiis celi svet, zakaj bi mi ne imeli mis Slovenije? V Ameriki imajo n. pr. prvo damo Amerike, to je gospa Kennedv. Ali ni srčka- na' Zdaj vam ])a povem, zakaj sem napisal te vrstice. V Ptuju imamo tjamreč prvo damo Kv- rope. Vidite jo lahko v kavarni Lvroipa. to je točajka, ki ima na prsih številko eno. C e ,"e v p]vroy)i in nosi številko eno. je vendar prva dama Lvrope? ★ Naj mi gostinci (in tudi prva dama Evrope) ne zamerijo, če sem danes pisal o njih v malce šaljivem tonu. Te reči smo zarl- njič uganili pri veselem omi/ju ob rujni kapljici. Vse se slisi nekoliko hudomušno — ne hu- dobno. Pr(Hlpust je, pa se mulo pošalimo. .N. K. OBVESTILO ODBORA PTUJSKIH ETNOGRAFSKIH PRIREDITEV Obvestilo PTUJCflNI IN PTUJCAMKB V nedeljo, 4. marca, 1962, bo naie mesto zo- pet sprejelo Številne goste, ki bodo priili od blizu in daleč, dci si ogledajo naše znano kurtntova- nje in naiil mnogo obetajoči karneval To seveda obvezuje vse nas Ptujčane, da kliub pustnemu veselju, kliub sproščenosti, ki naf bi ta dem vloda- la po naših mestnih ulicah, vendarle skrbimo za red h\ disciplino. Gleddci naj ne silijo v mestno središče, na Trg mladin.?kih brigad, ampak naj se zvrstijo po pločnikih tistih ulic in trgov, kjer bosta krenila oba sprevoda (od 10. do 12. ure norodnopisni, od 13. do 15. ure kcimev alski). Favnajte se po navodilih številnih rediteliev in tai^o prispevajte k uspehu naše tradicionalne prireditve 1 Odbor Ptujskih etnogrofskih prireditev Kurentovanje In karneval v nedeljo, 4. marca 1962 v Ptuju SPORED: Med 10 in 12. uro obhod in nastop etnografskih pustnih sku- pin po glavnih ulicah in trgih: 1. kurent, 2. kopjaši, rusa, piceki, vile, orači in kurenti iz Markovec, 3. orači iz Lancove va.si, 4. »ploharji« iz Cirkovc, 5. laufarji iz Cerkna na Primorskem, 6. borovo gostiivanje iz Preda novec v Prekmurju, 7. pustni pogrebci iz Hajdine. Nastopa ^okrog 2.'50 liudi. Med 13. in 15 uro karnevalski sprevod. Po! obhotfn narodopisnih in karnevalskih skupin« Mladika, park ob Dravi, Hrvat.ski trg, Muršičeva ulica, Cafo- va, Prešernova. Sloven.^ki trg, Murkova, Lackova. Ma.<:arykova, Ciril-Metodov drevored, Ljutomeerska, Srbski trg, Titov trg, Mi- klošičeva, Trg mladinskih brigad, Kremplova, Trg svobode, Voš- njakova, Vinarski muzej, Mladika. OBVESTILO Prosimo hišne svete, da ob priliki kurentovanja v nedeljo. 4. marca 1962 okrase prireditvi primerno hiše tistih ulic in trgov, ki so na poteh obhoda narodopi.'?nih in karnevalskih skupin. Predvsem pridejo v poštev sledeče ulice in trjzi: Pre.šernova, Slovenski trg, Murkova. Lackova, Masarvkova, Ciril-Metodov dre- vored. Ljutomerska, Srbski trg, Miklo.^ičeva, Trg mladinskih bri- gad. Krem.plovs. Trg svobode in Vošniakova ulica. ■ Prav tako prosimo trgov,ska in go.it.in.ska podjetja, delavnice, ustanove, zavode in urade, da okrase okna svojih poslovriih pro- storov. Obvestilo udeležencem karnevala Karnevalske skupine naj se javijo pismeno aH ustno vodji organizacije karnevalskega sprev oda tov. Karlu Perteklu — P t u j, Prešernova iilioa. Prijava je lahko tudi anonim na; navesti pa je treba število sodelujočih in kaj bodo 'prikazo vali. Maskirane skupine naj se raz poredijo pri Mladiki in v parku ob Dravi, motorizirane skupine in skupine na vozeh, kolesih, ko- njih pa v Vošnjakovi ulici do Hrv8tlju kima in |>ovzrcča mraz. Zo sonce toplo vaibi iz hiše ko prisije, ali burja ostra hitro brez mila te obrije Ze se pust nam bliža kosmat vps in roflat, mogoče on zavije nesrečni zim; \'rat. Ce kurent s spremstvom Svojim burjo prepodi, takoj zelenja, cvetja bodo polni vrti vsi. Takrat ottvci dragi . veselo v.sG ho spet, bo sppt življenje c^otj«. kjer se sedaj je led Zmka OBVESTILO Oddelek za notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora v Ptuju obvešča prebivalstvo, da bo 4. marca 1962, ob priliki ptuj- ske etnografske prireditve v Ptuju zaprt promet za vsa vozila po mestnih ulicah, in sicer: od 8. do 15. ure. Parkirni prostori za vozila so določeni, in sicer: za vozila, ki pridejo iz smeri Maribora in Celja, na Zadruž- nem trgu v Ptuju, za vozila, ki pridejo iz .smeri Varaždin, Ca- kovec, Ljutomer, Murska So- bota, na sejmišču in prostoru pri Agrotransportu. Za vozila, ki prihajajo iz Slovenskih goric. t. j. iz smeri Gornje Radgone po Ljutomerski cesti, pa v Gregor- čičevem drevoredu in na cesti do železniške postaje. Za kolesarje, ki bodo prišli iz omenjenih relacij pa so predvi- dene kolesarnice, in sicer od za- hodne strani preko mosta za ser- vis*ka dramska revija, na ka- teri so sfMlelovale mladinske dramske skupine Svobod in prosvetnih društev ormoškejra p<>ciročja: mladinska dramska skupina Alojz Trstenjaiv iz Huma pri Ormožu, mladinska dramska skupina >Sv(>bode« Ivanjkovci, mladinska dramska skupina Prosvetnega društva Miklavž in mladinska dramska skupina >Svobodc« iz Ormoža, Prva se je mlademu občin- stvu predstavila dramska sku- Fiina iz Huma z ipro »KekPc-<, jfra je v celoti dobro uspeb. Obisk slab, zlasti je bilo opa- ziti slabo udeležbo s strani pro- svetnih iii kulturnih dclavcov. predstavnikov oblasti, politič- nih in družbenih organizacij, kar /f?l(> kvarno vpliva na kul- turno udejstvovanje mladine, kakor tudi na izvedbo predsta- ve same. Dobro vemo. da .so proračunska sredstva zelo ]!.r;lo odmerjena za kulturno dejav- nost, zato pričakujemo več mo- ralne pomoči od ormoškega ob- činstva. Režiserka tov. Mimica Pi.šek se je potrudila, da so la- stopajoči igralci v glavnem za- dovoljivo rešili prevzete naloge in zadovoljili mlade gledalce. Učinek celotne predstave bi bil vsekakor boljši, da bi igralca Bedanca tako v kretnjah, nii- miki in bolj v grobem, razum- ljivem in razgibanem govoru odigral svojo vdogo. Presenet- ljivo dobro so pa podali svoje vloge mladi igralci, zlasti je navdušil mlade gledalce Sever v vlogi Kekca in pa njihove ne več šolske, temveč lepe pra- vilne in razgibane odrske iz- govarjave. Motili so še nekateri osvetljevalni efekti, kar pa je pripisati računu neurejenega svetlobnega parka. V torek, 20. februarja 1962, je nastopila mladinska dramska skupina >Svobode« Ivanjkovci z >Vodnjakom želja« in eno- dejanko >Strašilo«. Obe ipici Bi pridobili na učinkovitosti, če bi režiser oskrbel za nastApd- joče igralce primerne kostime in maske in če bi se igralci otresli za oder tako neprimer- ne šolske izgovarjave. Popol- danski program je bil izpopol- njen z deli gojencev nižje glas- bene šole iz Ormoža pod vod- stvom dirigenta tov. Kožarja, ki so za svoja izvajanja zaslu- žili posebno priznanje. Tokrat so nai)olnili dvorano učeiui or- moških šol, odraslega občinstva nismo opazili. V petek, 23. februarja, se je predstavila mlademu ormoške- mu občinstvu — ali bolje re- čeno središkemu, saj so bili učenci središke šole v večini — mladinska dramska skupina iz Miklavža s komedijo Djtira Kislingerja Izleti. i3elo je bilo dobro pripravljeno, motili so le nekateri ])rizori v stanova- nju hišne lastnice in pa zasoilu Indijancev v drugem dejanju. Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da so tudi odrasle osebe v igri igrali malo večji šolski otroci, kar je bilo celotni predstavi v škodo in ni dosegla tega, kar bi lahko dosegla z udeležbo starej.šili. izkušenih igralcev. Poglavje /.ase je zo- pet svetlobni park, ki se ni mo- gel uporabiti, kot to delo za- hteva, V nedeljo, 25. februarja, smo imeli priložnost gledati mladin- sko dramsko skupino >Svobo- de« iz Ormoža. Zaigrali so nam igro >Sestpro mušketirjev«. Delo je režiral tov. Milivoj Žemljic, ki je imel srečno roko pri izbiri igralcev za posamez- ne vloge. Opazili smo med na- stopajočo skupino nekaj pravi talentiranih mladih ijTralcev, ki I se lahko i>od izkušenim vod- stvom in pogostim nastopanjem razvijajo v dobre odrske ustvarjavce. Scena je bila zelo preprosta, vendar izdelana s precejšnjo mero okusa, zato učinkovita. Revijo mladinskih dramskih skupin je organiziral občinski svet Svobod in prosvetnih dru- štev. Tehnično plat prireditve je opravil požrtvovalni kultur- ni delavec in tajnik občinskegi sveta Svobod in prosvetnih dru- štev tov. Milivoj Zemljič ob podpori svojih ožjih sodelav- cev. Predstavam je prisostvovala tričlan.ska strokovna komisija, ki je kritično (KCnila delo na- stopajočih s^kupin. Za vestno in požrtvovalno delo in za ude- ležbo na I, mladinski dramski reviji se je nastopajočim za- prejele tudi lično izdelana pri- znanja, kar naj jim ho v izpod- budo za nadaljnje delo. Revija je dosegla kljub ne- katerim pomanjkljivostim svoj namen, to je, razveselila je naše najmlajše, nastopajočirn mladim igralcem pa je dala pogum za nadaljnje delo, I, M, Otrok s cvetjem v gostilni Zadnje dni, ko doživljamo po- slednje sunke letošnje zime, mar- sikaterega izmed nas povede pot v gostilno, kjer človek v družbi ali pa tudi sam opusti za nekaj časa ritem svojega vsakdanjega življenja ter se za nekaj časa sprosti, vsakdanjih skrbi. Tako bi se tudi naša družba po primerni meri razšla brez tega članka, če ne bi doživeli nečesa, kar ne sodi v današnji čas. Med kramljanjem o tem in onem, je vstopil v gostilno po- vprečno oblečen fantek petih ali šestih let ter je začel ponujati od mize do mize šopke ovenelih zvončkov. Tudi pri naši mizi jih je po- nujal. Zabolelo nas je, ko smo ga vprašali kako se piše, zakaj prodaja cvetje po gostilnah in za- kaj mu bo denar, ki si ga bo s tem prislužil. Fantek nas je ma- lo v zadregi pogledal in odgo- voril, da si bo kupil zvezek. To nam je takoj padlo v oči: zakaj si bo kupil zvezek, ko še ne hodi v šolo in zakaj je fantek s šesti- mi leti prepuščen ulici, zakaj si s prodajanjem cvetja Služi denar in zakaj ga bo porabil. V družbi smo bili mnenja, da bi bilo potrebno vprašati starše otroka, kaj mislijo s tem, da nji- hov otrok blodi po okolici, nabi- ra cvetje ter ga nato spravlja v denar po lokalih. RJ-SJ Vloga in pomen sindikatov v delav^ skem samoupravljanju (Iz sindikalnih organizacij na or moškem območju) Delavci poznajo vlogo in po- men sindikata, zato se zavedajo dolžnosti do dela in čutijo pra- vice kot upravljavci in gospodar- ji podjetja. Sindikat je politična gonilna sila, kjer lahko delavec skozi organizacijo upravlja in daje smernice za proizvodnjo in razvoj podjetja. Nekateri vodil- ni uslužbenci hromijo pravice sindikata in delavskega samo- upravljanja s tem, da brez ved- nosti sindikata in kolektiva v podjetju rešujejo razna vpraša- nja. • Občni zbori sindikalnih po- družnic na ormoškem občinskem območju so pri kraju. Občinski sindikalni svet povezuje 21 sin- dikalnih podružnic z 2.003 člani sindikata. Od tega ima samo Kmetijski kombinat 14 sindikal- nih podružnic z več kot 1000 čla- ni. Na občnih zborih sindikalnih podružnic so člani kolektivov resno razpravljali o vlogi in po- menu dec«itr^izacije v uprav- ljanju gospodarskih organizacij. S pojavom samostojnih ekonom- skih in obračunskih enot ter z; novim plačilnim sistemom je po- rasel pomen vsakega člana ko- lektiva v samoupravljanju. Zato na občnih zborih sindikalnih podružnic ni bilo pristojnega, ki ga ne bi zanimala smer in način proizvodnje, kako znižati njene stroške itd. Posebno pozornost so člani kolektivov posvetili iz- boljšanju proizvodnih procesov in plačevanju dela po učinku, Z uvedbo novega plačilnega siste- ma po učinku dela delavci sami sebe in ostale uslužbence v pod- jetjih lahko ocenjujejo po kori- stih, ustvarjenih v podjetju. Premalo se še upošteva samo- upravljanje v nekaterih podjet- jih, kjer delavec v upravljanju ne pride do izraza, kar je v na- sprotju z našim gospodarskim in družbenim sistemom. Vsako zakrivanje poslovanja pred ko- lektivom pomeni zapostavljanje zaposlenih in odvzemanje njiho- vih pravic v upravljanju. Tako in podobno ravnanje s kolekti- vom je treba odpraviti, ljudem v kolektivih pa pojasniti vlogo de- lavskega samoupravljanja. Vsak član kolektiva do zadnjega de- lavca v podjetju naj razpravlja o dvigu proizvodnje, ker bo to po- menilo dvig njegovega življenj- skega standarda. Delavci se radi udeležujejo sindikalnih sestan- kov, saj je povprečen obisk 95 odstotkov, kar dokazuje zainte- resiranost članov kolektivov za vprašanja upravljanja. Mnogo dela je sindikalnim podružnicam dalo proučevanje novih pravil- nikov o delitvi čistih in osebnih dohodkov, ker je bilo treba de- lovnim kolektivom obrazložiti pomen in vsebino delitve dohod- ka. Občinski sindikalni svet prire- ja s pomočjo Delavske univerze seminarje in predavanja o kul- turno političnem, gospodarskem in ostalem življenju za člane sin- dikalnih podružnic. Ta predava- nja nimajo samo izobraževalne- ga namena, ampak se kolektivi med seboj zbližujejo in lažje re- šujejo nastale probleme v pod- jetju. Delavec ni več samo garač, ampak je upravjavec in gospo- dar podjetja. Na občnih zborih sindikalnih podružnic so prisot- ni posvetili vso pozornost napač- nemu pojmovanju nekaterih de- lavcev, ki ne iščejo svoje eksi- stence v prejemkih iz rednega delovnega razmerja, ampak tudi v koristi, ki jo imajo od zemlje na razdrobljenih površinah indi- vidualne proizvodnje. Z močnim vlaganjem v družbeno kmetij- stvo in z razvojem kombinata v občini nastaja večja zavest de- lavcev glede upravljanja in ce- nitvi proizvajalčevih pravic. R. dr. Opekarna Ormož med prvimi Kolektiv Opekarne v Ormožu je že dalje časa razpravljal o nujnosti popravila in dograditve osnovne šole Ivanjkovci, Pred nekaj dnevi je delovni svet na svoji redni seji sklenil podariti v ta namen 25.000 kosov zidne ope- ke. Podarjena opeka je vredna 300 tisoč dinarjev, kar bo dovolj za dograditev dveh razredov. Ob- činski ljudski odbor Ormož tre- nutno ne razpolaga s sredstvi za potrebe na svojem območju. Zato ze tak prispevek zelo koristen in pomemben za hitrejši razvoj v občini. Kolektiv opekarne Ormož naj bo v tem pogledu za zgled vsem ostalim kolektivom. Ver- jetno bodo o taki pomoči začeli razmišljati tudi ostali kolektivi v občini. Rizman Pred občinskimi sindikalnimi konferencami ^Nadaljevanje s 1 strani) red predložilo članstvo. Občin- ske sindikalne konference bodo na podlagi poročil in razprave spreejJe zaključke, predloge in priporočila, ki jih bo konferen- ca predložila VII. občnemu zbo- ru. Na konferencah bodo sode- lovali: člani ObSS, delegati VII, občnega zbora ObSS, člani iz- vršnih odborov in člani delav- skih svetov ter širok krog član- stva. Ob letošnjih volitvah članov plenuma Občinskega sindikalne- ga sveta Ptuj bo prvič širok krog članstva sindikalnih po- družnic odločal o kandidatih za novi plenum. Doslej je na občnih zborih ObSS imela kandidacij- ska komisija nalogo sestaviti predlog kandidatne liste, ki jo je nato predložila v razpravo in po- trditev občnemu zboru. Letos pa bo b tem odločalo članstvo. O kandidatih za člane plenuma bodo razprave v sindikalnih po- družnicah. Dosedanji člani plenuma pa bodo na občinskih sindikalnih konferencah dali obračun svoje- ga dela. Konference bodo ocenili njihovo delo in tako bo v ospred- je postavljeno vprašanje, kdo izmed dosedanjih članov plenu- ma ObSS bo zopet kandidiral in kdo ne. Za prve občinski sindikalne konference in VII. občni zbor Občinskega sindikalnega sveta Ptuj vlada med članstvom že ve- liko zanimanje. Največji uspeh občinskih sin- dikalnih konferenc pa bo v po- spešenem reševanju perečih" problemov v komuni, F. B, Dopisujte v »TEDNIK« Iz programa RTV Ljubljana NEDELJA, 4. MARCA 6.00—6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — vmes ob 6.05—b.io Porotna in dne- vni koledar. 6.30—6.35 NapotKi za tu- riste. 6.35 Polke in valčki z velikimi zabavnimi omeslri. 7.00 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska na- poved in objava dnevnega sporeda. 7.15 —8.00 Vedri zvoki — vmes ob 7.30— 7.35 Radijski koledar in prireditve dne- ve. 8.00 Mladinska radijska igra — Mirjan Mirinc: Krasen cirkus. 8.50 V glasbeni §oli L. M. Skerjanca. 9.00 Po- ročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi te- den. 9.45 Minute za partizanskega skla- datelj« ^ranclja Sturma. 10.00 Se po- mnite, tovariši . . . 10.30 Ura romantične lUibe. 11.30 Silvo Matelič; .Vedno raz- položeni in...« 11.50 Medigra za opol dne. 12.00 Poročila. 12.03 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — l. del, 13.00 Nepoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objava dnevnega spore dt. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za nalo vas. 14.00 Koroške na- rodne poje Slovenski oktet. 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11. del. 15.00 Napoved časa, poročil* in vremenska napoved. 15.15 Trikrat pet. 15.30 IntermezzD v folklornem tonu 18.00 Humoreska tega teda — S. Roz- man: Janez in devet prijateljev, 16.20 40 nedeljskih minut. 17.00 Poročila. 17.05 Kitara, orglice in mandoline. 17.15 Matjaž Kmecl: Nova šola v Sent Fenku, 17.45 Dunajski valčki. 18.15 Basist lu- lij Betetto, Prešernov nasraienec 1962, Zkpoje štiri speve. 18,30 Športno po- poldne. 19.00 Obvestila 1«).05 Nedeliska panerem«, 19.30 Redilski dnevnik. 20.00 Izkerite melodijo tedn« 20.45 Zebavm zvoki. 21.00 Glesovi od včerai in danes 22.00 Napoved časa, poroCila, vremen ska napoved in pregled sporeda za na- slednji dan. 22.15 Naši tonski tehniki vam predvajajo. . . 22.45 Po belih in trnih tipkah. 23.00 Poročila. 23.05 Plesna glasba. 23.45 Melodije za lahko noč. 24.00 Zadnja poročila m zaključek oddaje. PONEDELJEK, 5. MARCA 5.00-^8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Štiri angleške pesmi Josepha H«ydna. 11.15 Naš podlistek — C. Pear- son: M'ontyjev dvojnik. 11.35 Uvertura m balet »Valpurgina noč« iz Oounodo- vega Fausta. 12.00 Poročila. 12.05 Trio iz Doline pri Trstu. 12.15 Radijska kmečka univerza. 12.25. Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved, prireditve dneva in ob- java dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila 'n zabavna glasba. 13.30 Pianist Malcolm Troup. 13.50 Georg Philip Teleman: An- dante in Allegro iz Sonate v g-molu za oboo in klavir. 14.03 Zvočni kaleido- skop. 17.00 Poročila. 17.05 55 minut za ljubitelje operne glasbe, 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu, 18.10 Ko na zemljo pada mrak . . . 18.45 Radijska univerza — Nevarnost atom- skega žarčenja. 19.00 Obvestila. 19.05 Ljubljana — Zagreb — Beograd. Radij- ski dnevnik. 20.00 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. 21.35 Dirigent Samo Hubad 20.45—21.00 Kul- turna tribuna. 21..35 Radi lih poslušate. '!2.00 »■'anoved čnsa, noročil* vremenska napoved in piegled sporeda za nasled- nji daA. TOREK, 6. MARCA p 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Napoved časa, poročila, pregled tiska, vremenska napoved in obvestila. 7.00— 7.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in radijski koledar. 8.00 Poro- čila. 11.00 Plesni orkester Kurt Edelha- gen. 11.15 Napredujte v angleščini 92. lekcija (ponovitev). 11.30 Mozart v iz- vedbi pianistke Klare Haskil. 12.00 Po- ročila, 12.05 Ansambel Mežek iz Žirov- nice. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Me- lodije ob 12,25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prirediitve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Skladbe Emila Adamiča poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. 13.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana, 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Gvineja — dežela stoterih zanimivosti. 17.00 Poročila. 17.05 Reška mezzosopranistka Blanca Zec z novimi pesmimi, vmes mtd- igre od Prokofjeva. 17.40 Zabavni or- ; kester Alfredo Antonini. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe. 18.45 S knjižnega trga. 19.00 Obvestila. 19.05 Veliki zabavni orkestri lega tedna. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Pevski zbor filo- zofske fakultete iz Porto Alefre, diri- gent H. Ruffier. 20,30 Radijska igra. 21.40 Vesele glasbene slike. 22.00 Napo- , ved časa, poroCila, vremenski napoved m pregled sporeda za naslednji dan. SREDA 7, MARCA 5 00—8,00 Dobro iutro' (pitan glas- beni spored) — vmes ob 5,05—5.10 Po- I ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 Na- ved časa, poročila, pregled t ska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in radijski koledar. 8,00 Poročila. 11.00 Blagoje Bersa: Dramatična uver- tura. 11,15 Človek in zdravje. 11 25 Ra- di jih poslušate. 12.00 PoroCila. i2.05 Narodne poje Darinka Režek. 12.15 Ra- dijska kmečka univerza, 12.25 Melodije ob 12.25, 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.30 Poje vokalni kvintet »Lisinski« iz Zagreba. 13.45 Zabavni orkester Raphaele. 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (pono- vitev), Glasbena popotovanja po parti- zanski Beli Krajini, 17.00 Poročila. 17.05 Šoferjem na pot. 17.50 Hammond orgle. 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 11.10 iz študijev Radiotelevizije Beograd in Zagreb. 18.45 Ljudski par- lament. 19.00 Obvestila. 19.05 Koncer tirajo Rimski virtuozi pod vodstvom Re nata Fasana. 19.30 Radijski dnevnil 20.00 Kaš variete. 20.50 Richard Straus lil dejanje opere »Kavalir z rožo 22.00 Napoved časa, poročila, vremens! napoved in pregled sporeda za nasledr dan. ČETRTEK, I. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (piian gU' beni ipored) — vmes ob 5.05—5.10 F ročila in dnevni koledar. 6.00—6.10 N poved časa, poročila, pregled tiska, vi menska napoved in obvestila. 7.00—7 Napoved časa, poročila, vremenska nir ved in radijski koledar. 8,00 Poroči' 11.00 Pihalni orkester LM p, v. Rudo! Stariča, 11.15 Ruski tečaj za začetnik — 43. lekcija (ponovitev). 11.30 ®ve pianistki in dve pevki. 11,45 Violinistka jelka Staničeva v štirih skladbah za vio- lino in klavir Marijana Lipovška. Pri klavirju avtor. 12,00 Poročila. 12.05 Trio Svečnik iz Maribora. 12.15 Kmetijski na- sveti. 12.25 Melodije ob 12.25. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glas- ba. 13.30 Domači napevi izpod zelenega Pohorja. 13.50 Od pianina do pihalne godbe. 14.10 Glasovi pomladi. 17.00 Po- ročila. 17.05 Koncert po željah poslu- šalcev, 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Pojejo vam film- ski igralci. 18.45 Kulturna kronika. 19.00 Obvestila. 19.05 Bori. Ciklus pesmi slo- venske skladateljice Brede Sčekove iz- vaja sopranistka Ileana Bratuž-Kacjan. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Godala v veselem ritmu. 21.00 Literarni večer — Iz ženske lirike. 21.40 Primož Ramovž: SimfonieUa. 22.00 Napoved ča- sa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. PETEK, 9. MARCA 5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbe- ni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6 00—6.10 Na- poved časa poročila, are.?led tiska, vre- menska napoved in obvestila. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila, vremenska na- oved in radijski koledar. 8.00 Poro- la. 11.00 Nekaj naših posnetkov ko- 'orne glasbe. 11.15 Naš podlistek. 11.35 li vam ugaja? 12.00 Poročila. 12.05 rl pesmi iz raznih krajev sveta zaoeje •'morni zbor RTV Ljubljana 12.15 Ra- ska kmečka univerza. 12.25 Melodije 12.25. 13,00 Napoved časa, poročila menska napoved, prireditve dneva in ava dnevnega sp.ireda 13.15 Obvesti in zabavna glasba. 13.30 S sloven ni opernimi pevci. 14 05 Raotiska šo za nižjo stopnjo 17.00 PoroCila V^S Simfoniia in sui(i» 18.00 PoroCila : — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 oljske narodne pesmi izvaja ansambel »Slesk«. 18.25 Poje zbor Primorskih aka- demikov. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila, 19.05 Umberto Giordano. Za- ključni prizor UI. dejanja opere Andre Chenier. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Trije veliki zabavni orkestri. 20.15 Te- denski zunanje-politični pregled. 20.30 S koncerta za pihaia in harfo na Alde- burškem festivalu 1958. 21.00 \ ritmu cha cha. 21.15 Oddaja o morju in po- morščakih. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednji dan. SOBOTA, 10. MARCA S.OO—8.00 Dobro jutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5.05—5.10 Po- ročila in dnevni koledar. 6.00—a.io Na- poved časa, poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30— 6.35 Napotki za turiste. 7.00—7.15 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved in radijski koledar. 8.00 Poročila. 11.00 Pevka Anica Zubovič, 11.15 An- gleščina za mladino — 44. lekcija (po- novite). 11.30 Iz oper Julesa Masseneta. 12.00 Poročila. 12.05 Narodne v priredbi Cirila Vremšaka. 12.15 Kmetijski nasve- ti. 12.25 Melodije ob 12.25 13.00 Na- poved časa, poročila, vremenska napo- ved, prireditve dneva in Objava dnevne- ga sporeda. 13.15 Obvestila m zabavna glaiba. 13 30 Dalmatinske pesmi pojeta Olga Petkovlč in Marira Steržalj ob Spremljavi ansambla M'ilana St.snteta. 13.43 Instrumenti na restanku. 14 05 Vedri zvoki in popevke za sobotno po- poldne. 17.00 Poročila 17.05 Gremo v kino. 17.50 Kvintet Jožeta Kampiča. 18.00 Poročila, aktualnosti dcma in v sveto. 18 10 Iz zcodbe o beneški nevki r.iocondi. 18.45 Naši poof.tniki na tu- 'em. 19.00 Obvesti!* 19.05 2.=) minut - domačimi ansambli 19 30 Radijski dnevnik. 20 0(1 PriHubljene slov.-pske ■•opevke, 20.20 R^-iiiski komedija 21.on U prijeten kone- tedna 22 "" v.tovcI časa, ooročila. vremeisifi« ""ived in pregled spoieda za naslednji dan. Iz družbenih organizacij in društev Seja predsedstva ObSS Ptuj Na XII, redni seji predsed- stva občinskega sindikalnega sveta Ptuj dne 26, februarja 1.1, so podrobneje proučili pri- pravljeno gradivo za Vlll, raz-j širjeni plenum ObSS v /vezi s proi)lemi notranje delitve do- hodka, |)ripravami na volitve v nove delavske svete in upravne odbore ter v zvezi z vprašanji o sklicanju prvih sektorskih sindikalnih konferenc in VII, občnega zbora občinskega sin- dikalnega sveta. Ob tej priliki je predsedstvo ObSS imeno- valo svojega predstavnika v šolski odbor Ekonomske sred- nje šole Ptuj. Imenovana jt bila Julka Sever, članica pred- sedstva ObSS. in predsednica komisije sindikata prosvetnih delavcev občine Ptuj. Železničarji v Kidričevem člani sindikalne podružnice železniške postaje v Kidriče- vem so na rednem letnem obč- nem zboru 21. februarja t, 1. kritično ocenili delo svoje or- ganizacije, v razpravi pa so obravnavali tudi vprašanja s področja celotne ptujske ko- mune. Članstvo je postavilo vprašanje, zakaj na primer de- lavci v gospodars'kih organiza- cijah plačujejo dopolnilni pro- računski prispevek po stopnji 15 "/n, uslužbenci ustanov in za- vodov pa le 10 "/o. Mnenja so, da je to nepravilno in da naj vsakdo na podlagi višine svo- jih osebnih dohodkov enako prispeva za potrebe komunalne skupnosti, ne glede na katerem delovnem mestu v podjetju, ustanovi ali zavodu dela. Član- stvo je tudi postavilo zahtevo, da bi v bodoče bolj temeljito obravnavali načrte novogra- denj raznih objektov s širšim krogom članov delovnih kolek- tivov. Kritično so tudi ocenili primere gospodarskega krimi- nala, predvsem pa opozorili, da se ljudem, ki so naredili razne prekrške in bili kaznovani za- radi gospodarskega kriminala, v bodoče več ne zaupa vodilnih položajev. Občni zbor sindikatu vohenke Majšperk V ponedeljek, 5. marca t, 1„ bo v Majšperku redni letni občni zbor sindikalne podruž- nice Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, ki se ga bo udeležil podpredsednik ObSS Lojze ( u- ček. Priprave na občni zbor so bile letos izredno uspešne. Član- stvo se je sestajalo na sestan- kih in konferencah po oddel- kih in ekonomskih enotah in se pogovorilo o rezultatih go- spodarjenja T letu 1961. pro- blemih notranje delitve dohod- ka in drugih vprašanjih. Naše bravce bomo o delu in uspehih sindikalne podružnico Volnen- ke Majšperk seznanili v rni iz- med prihodnjih številk >Ted- nika«. Slušatelji SPš se bodo sestali Dnevi v Sindikalni politični šoli v Ptuju hitro minevajo in blizu je konec šolskega leta, nalog pa je še mnogo. S tem v zvezi sklicujeta upravni od- bor in svet slušateljev Sindi- kalne politične šole Ptuj posvet vseh slušateljev, ki bo v četr- tek, 8. marca t,ob 18. uri v Delavskem klubu sindikatov v Ptuju, Na posvetovanju bo dano poročilo o dosedanjem delu šole, delu študijsko-debatnih skupin in nadaljnjih nalogah, slušateljev. Pogovorili se bodo tudi o nalogah v zvezi z izde- lovanjem pismenih izpitnih na- log ter oblikah preverjanja znanja ob zaključku šole. Na posvetovanju bodo obrav- navali tudi program prvega prijateljskega srečanja sluša- teljev Sindikalne politične šole Varaždin in slušateljev Sindi- kalne politične šole Ptuj, ki bo v kratkem v Ptuju. Sprejeli bodo smernice za oblike med- sebojnih izmenjav delovnih iz- kušenj in se dogovorili o skup- nem tovariškem večeru. Na tem sestanku se bodo slušatelji do- govorili tudi o zaključku Sin- dikalne politične šole Ptuj in študijski ekskurziji, ki bo 5. maja v Varaždin. F. B. Stran 6 TEDNIK PTUJ, DNE 2. MARCA 1962 Na podlagi 10„ 43., 46. in 47, člena zakona 6 fmansLranju grad- nje stanovanj (Urad;ni list FLRJ, št. 47/59) ter 35., 37. in 38. čle- na pravni občinsikega stanovanj- skega sklada razipisuje uipravni odtooc ObčiTiskega stanovanjske- ga sklada Ptuj po sklepu 6. redne seje z dne 23. febr. 1982 I. NATECAI POSOJILA ZA DOVRŠITEV NO- VOGRAJENIH IN POPRAVILO i HIŠ OSEBAM V DELOVNEM RAZ- MERJU, KI GRADIJO NA OB- MOČJU OBČINE PTUJ, DO VIŠI- NE 10,000.000 DIN 1. Za pcisojdla po tem natečaju se lahko potegujejo vse fizične osebe v delovnem razmerju in osebe, ki so po preipisih o soci- alnem zavarovanju z njimii izena- čene. 2. Posojila se bcd.o odobravala prosilcem, ki imajo hiše dogra- jene najmanj v zaključni tretji fazi in vložena lastna sredstva najmanj 80 % predračunske vred- nosti zgradbe v višini največ do 500.000 din. 3. Najnižja obrestna mera zna- ša 2 %, na:jdalj.ši rok vračanja 15 let. 4. Prosilec mora predložiti 1 % kot varščino cd znsiska zaproše- nega posojila na deioozitni račun pri Komunalni banki Ptuj. Če prosilec odstopi od posojila, za- pade varščina v korist sklada. 5. Prosilec mora k prošnji predložiti naslednjo dokumenta- cijo: a) potrjen glavni načrt s pred- računom. b) dokaz o lastnih sredstvih, c) potrdilo o višini mesečnih prejemkov in o prepovedi na pla- čo. " č) od sodišča potrjen zemljo- knjižn.i izpisek nepremičnine, na kateri se zida hiša, d) potrdilo DOZ o vinkulacijii zavarovanja stanovanjske hiše v korist KB Ptuj. 6. Ponudbo je treba vložiti cd 1. do 8. aiprila 1962, v zapečateni kuverti na Občinsiki stanovanjski sklad Ptuj, Srbski trg št. l/II prva, ■vrata desno. Poleg pcnudbe v za- pečateni kuverti mora predložiti prosilec še vso zgoraj zahtevano dokumentacijo v p^-sebni kuverti, sicer se njegova prošnja ne bo obraamavala. 7. Prednost pri posojilu bodo imeli prosilci: a) ki ponudijo krajši odiplaoilni rcd;am seno in ječmenovo sla- mo. Zagrebška 38. Radio »Soča« UKV, nov, prodam za 40.000 din. Naslov v uipravi. Posestvo dam v najem. Dragovič 10, Juršinci. Prodiam 25 arov njive ob cesti, primemo za stavbišče. Mejna cesta 19. PRODAM DEBELEGA PRASICA, cca 160 kg. Mlinska 9, Ptuj. Prodam osebni aivto Opel v brez- hibnem stanju. Ogled od 15. ure naprej. Potočnik Ivan, Ze- lenitkova 2, Ptuj. 14 ha GOZDA pod Ptujsko goro prodam. Naslov v upravi. Preklic Zelenik Neža, Svetince 40, ob- žalujem in preklicujem govorice glede Zelenik Antona, gradbene- ga delovodja iz Doliča 31, kot neresnične. ■k Preklic Erjavec Ana, Tunški vrh 34, ob- žalujem in preklicujem govorice glede Zelenik Antona, gradbene- ga delovodja iz Doliča 31 kot ne- resnildne. Naročajte TEDNIK! KOMISIJA ZA KADROVSKO SOCIALNA VPRAŠANJA PRI TOVARNI AVTOOPREME PTUJ razpisuje delovno mesto knjigovodja proizvodnje Pogoj: popolna srednja šola in 2 leti prakse, ali neipopolna sredhja šola s 5 let prakse. Plača določena s pravilnikom o delitvi čistega dohcdka. Rdk prijarve je 8 dni po ob .javi v časopisu! Upravni odbor Gostins kega podjetja »Haloški biser« Ptuij razpisuje delovno mesto glavnega računovodje Nastop s^ltižbe takoj a Id po dogovoru. Plača po pravilni- ku o delitvi osebnih dohodkov podijetja. Za zasedbo delov- nega mesta se zahteva srednja strokovna izobrazba in 10 let iprakse na vodilnem de lovn^em mestu. Raizpis velja do zasedbe delovnega mesta Pismene pvoniudibe pošlj ite na upravo pcdjetja. Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij go- itinfkih podjetij »Haloški biser« Ptuj, razpisuje delovna mesta: 1. dveh blagovnih knjigovodij 2. administratorke Nastop službe takoj ali po dogovoru. Plača po pravil- niku o delitvi osebnih doh odkov podjetja. Pod točko 1 se zahteva višja strokovna iz obrazba in 5 let prakse v knji- govodstvu, pod toSko 2 pa nič.ja strokovna izobrazba z zna- njem strojepisja in prakso o administraciji podjetja. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Pismene pomidbe poSl.jite na upravo podjetja. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Ple.inšek Bogomil, Makole 26 — padel je s kolesom in si poško- doval glavo in levo rc«ko; Zajšek . Ferdinand, Dobrina 74 — padel je z motorja in si poškodoval le- vo roko; Milina Božidar, Krapina, Matije Gubca 23 — podrl ga je motor in mu poškodoval desno nogo in glavo; Kramberger Ja- nez, Biš 35 — nekdo ga je na- padel in mu poškodoval glavo in desno roko; Potočnik Vlado, Ptuj, Mariborska 3 — padel je z mo- torja in 6i. poškodo-zal glavo; Fi- lipič Angela, Koračice 6 — pri delu je padla n si poškodovala telo; Poturo Marija, Hrastovec 138 — padla je in si poškodovala levo roko; Marušič Andrej, Gra- jena 24 — popekel si je z žele- zom desno roko; Ceh Janez, Za- gorel 87 — padel .je pri delu in si poškodctv«l desno nogo; Petri- njak Alojz, Kidričevo 63 — pri delu si je poškodoval glavo; Gabrovec Anton, Mestni vrh 26 — padel je s kolesa in si poško- doval levo roko; Prevolšek Ja- nez, Čermožiše 56 — hlod mu je^ padel na levo nogo; Vaupotič Franc, Pušenci 33 — podrl ga je konj in mu poškodoval prsni koš; Hvailec Alojz, Majski vrh 44 — padel je in si poškodoval desno nogo; Vnuk Avgust, Draženci 25 — padel je z lestve in si poško- doval desno nogo; Zorman Fran- čiška, Teribegovci 30 — s sekiro si je poškodovala trebuh; Brunčič Alojz, Tmovsiki vrh 11 — nekdo ga je napadel in mu poškodoval glavo; Podigoršek Janez, Dolena 34 — padel je s kolesa in si po- škodoval levo roko; Berlinger Ivan, Vumpah 27 — padel je s kolesa in si poškodoval desno no- go; Breznik Stanko, Ptuj, Slo- venski trg 6 — padel je s kolesa in si poškodoval levo nogo; Ko- starjevec Terezija, Nova vas — padle je in si poškodovala desno roko; Košar Terezija, Ptuj, Pre- šernova 24 — radio .ji .je pade! na desno nogo. Vinsbi vrh pri Ormožu spreminja svojo podobo v DVEH LETIH VEC KOT 50 HEKTAROV OBNOVLJENIH VI- NOGRADOV. DO JUNIJA BO ZGRAJENA CESTA KRCEVINA —JERUZALEM in DRUGA CE- STA VINSKI VRH—BREBROV- NIK. STROKOVNJAKI AGRO- KOMBINATA IZ MARIBORA NA OBISKU V ORMOŽU IN NA OGLEDU OBNOVE VINOGRAD- NIŠKIH POVRŠIN NA VINSKEM VRHU. Kmetijski kombinat Jeruzalem- Ormož bo na področju Vinskega vrha do začetka prihodnjega leta obnovil nekaj čez 50 ha vinogra- dov. Obnova je v polnem teku, vendar bodo letos uspeli zasaditi dobro polovico površin, ostala ob- nova bo izvršena do prihodnje spomladi. Rigolanje vršijo strojno, kakor vsa ostala dela, kar je znatnega pomena glede prizade- vanja za znižanje stroškov. Glav- na sorta strnjene vinogradniške plantaže v obnovi bo savignon, po potrebi bodo dodali tudi ši- pon. Plantaža bo urejena v obliki teras, da bodo lahko opravljali vsa dela strojno. Mestni kino Ptuj predvaja 2. marca francoski film »PREVARANT«, 3. in 4. marca nemški barvni film »LJUBEZEN- SKA ZMEŠNJAVA«, 6. in 7. mar- ca nemški barvni film »OD ALJASKE DO MEHIKE«. KINO »RUDA SEVER« GORISNI- CA predvaja 4. marca jugoslo- vansko-italijanski barvni film »Beli vrag«. KINO ZAVRC predvaja 4. marca jugoslovanski film »Pet minut raja«. 6 ^rin dolga cesta bo zgrajena do junije« Cesta Krčevina—Jeruzalem bo zgrajena do junija letos in bo šest kilometrov dolga, njeno ce- stišče pa bo 5 metrov široko. In- vestitor gradnje je Kombinat Or- mož, ki daje delovno silo in po- trebno mehanizacijo, delo pa se izvaja pod nadzorstvom cestne uprave v Ptuju. Gradnjo nareku- jejo v zvezi s prevozom grozdja do vin.^ke kleti v Ormož. Obsto- ječa cesta je bila preozka, blatna in nesposobna za vožnje z motor- nimi vozili. Cesto gradi 30 de- lavcev. ki razpolagajo tudi z dve- ma buldožerjema, spomladi pa se bo -število zaposlenih enkrat po- večalo. Zgrajena cesta bo uvr- .ščena med ceste tretjega reda z nosilnostio 10.000 ton, kar bo do- volj prevoz vseh tovorov iz tefia kraja. Gradnja bo stala okrog 16 mi- lijonov dinarjev in so sredstva zagn+ovliena ,s strani Kombinata in občine Ormož. Težave pri gradnji povzroča nestalno vreme, ?mFMR mmmo Washington, 1. marca (Reuter.) Predstavnik ameriške vlade je sporočil, da so končali zasliševa- nje pilota U-2 Francisa Powersa; ameriška obveščevalna služba ga je izpraševala vse do 10. februar- ja. Poročilo o zaslišanju bodo predložili kongresnim komitejem. Predstavnik za tisk bele hiše Salinger ni hotel komentirati re- zultatov Powersovega zaslišanja, približali otoku, na katerem je zaprt Gizenffa. (TASS) mbmfm odgovora o zahodnem IRIJfiMU Agencija France Presse poroča, da Indonezija še ni dobila nobe- nega nizozemskega odgovora na predlog predsednika Sukarna, naj bi v določenem roku začeli po- gajanja o Zahodnem Irijanu. Člani vrhovnega generalnega štaba za Zahodni Irijan so se včeraj sestali v Džakarti; gene- ral Jani je izjavil, da bo štab ne glede na nizozemski odgovor na- daljeval svojo akcijo. posebno težavo pa predstavlja va- lovit teren in gradnja lO-metr- skega nasipa. Pri določanju trase za cesto je izvajalec del moral podreti dve hiši z manjšim gospo- I darskim poslopjem. Za o,škodo- vane je predhodno bilo preskrb- ljeno stanovanje, ocenjeno od- škodnino pa so prizadeti že pre- i jeli. Da bi bilo mogoče prevažati do vinske kleti v Ormož, bo do istega časa zgrajena tudi ce.sta od Vinskega vrha do Brebrovnika, ki pa bo samo 2,5 m široka. Sirokovnjoki Agrokom- binata iz Maribora na obisku v Ormožu in na ofiledu vinogradniške plantaže na Vinskem vrhu 23. februarja t. 1. so z avto- busom prispeli v Ormož kmetijski strokovnjaki iz Agrokombinata — Maribor. Ogledali so si obnovo vinogradniške plantaže na Vin- skem vrhu in se seznanili z na- činom dela pri obnovi. Posebno so se zanimali za rez in vzgojo vinogradov, kar je bil tudi namen njihovega obiska. Med ostalimi so bili prisotni tudi profe,sorji Vi.šje agronomske šole v Mari- boru. Rar novi primeri črnih koz v KONRTf in 7nih0dni nemčiji Leopoldville, 1. marca (AP.) — Na območju Leopoidvilla bodo cepili 50.000 prebivalcev proti čr- nim kozam. Od jeseni naprej je zaradi koz umrlo 250 ljudi, zabe- ležili pa so 600 primerov obolenj zaradi te hude bolezni. Iz Aachena so sporočili, da je na področju tega mesta blizu bel- gijske in holandske meje devet oseb okuženih s črnimi kozami. V karanteni imajo sedaj 114 oseb, okrog neke bolnice v Aachenu pa so postavili bodeče žice. V Aachenu so do.slej cepili okrog 60.000 ljudi. Iz Glamorgana v Angliji poro- čajo, da so zabeležili dva nova sumljiva primera črnih koz. V Angliji je doslej zaradi črnih koz umrlo šest ljudi. Potrošniki-pozor! Veliko znižanje Razprodaja naših srajc po zelo ugodnih cenah Pridite - prepričajte se o naših kvalitetnih izdelkihl Priporoča se prodajalna »Delta« PTUJ. Krempljeva ulica 4 OSEBNA KRONIKA Rojstva, poroke in smrti na območju matičnega urada Ptuj. RODILE SO: Zadravec Alojzi .ja, Loperšice 30 — Jožico; Mihin Marija, Vratno 226 Varaždin — deklico; Tement Marija, Pobrežje 56 — Antona; Hojnik Angela, Hlaponci 62 — Pavlo; Flojhair Berta, Leskovec 5 — Zvonko; Petric Anka, Vratno 106 Va- raždin — Slaivico: Filipič Katari- na. Štuki 81 — Albina; Korošec Jožefa, Gruškovec 105 — Marijo; Mesarič Frančka, Dolena 18 — Jožico; Raufl Marija, Nova vas 36 — Jožico POROKE: Murko Franc. Rabe- Ijčja vas 55 in Popič Sonja. Bu- dina 10; Krajnčič Peter, Spuhlja 109 in Junger Amalija, Zagreb- ška 35; Verbič Jožef, Rošnja 26 in Vinko Agneza, Rabeljčja vas 2; Čeh Ivan, Spuhlja 136 in Ma- lek Frančiška. Vičava 4/a. UMRLI: Ivana Primožič, Budi- na. roj. 1877, umrla 21. febr. 1962; Ljuibee Alojz. Spuhlja 68, roj. 1891. umrl 25. febr. 1962; Franc Satler, Rabeljčja ves 14, roj. 1881, umrl 26. febr 1962. Vremensko napoved ZA CAS OD 3. DO 10. MARCA 1962 Ves čas bo lepo vreme in mrzel veter. Poslabšanje vremena bo nastopilo okrog 10. marca. Mlaj bo 6. marca ob 11.31. —