k*tnwa plačana v ootovbh [letom [štev. 285 TELEFON OBEONlSTV A» *-« _ OPRAVE« s-er 'o K-** POSLOVALNICA CEIJE PreSernova 3. tel. POSTNI ČEKOVNI RAČUN Maribor, četrtek 14. decembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din 1*— | Spopad na ustiu Rio de la Plata Dramatičen bol med nemško križarko »Admiral von Spee“ in tremi angleškimi križarkami ob uruavaiski obali — Nemška križarka se je zbita, s 36 mrtvimi in 60 ranjenimi možmi zatekla v montevidsko luko Finska osrednja fronta ogrožena Spopad med štirimi križarkami LONDON 14 dec Havas. »Press Assotiation« poroča, da je včeraj ob 6. uri *iutraj nastal lx>j med nemško križarko »Admiral von Spee« in tremi angleškem barkami. Angleško mornariško ministrstvo zanikuje, da bi bila Pntemspopadu Stopljena anpleška križarka »Achilles«. Resnica je nasprotna, da je bila nemška von Spee« pogodena z več streli, ko je skušala pobegniti pred zaSe^ov^ Poškodovana je bila v tem boju le križarka »Exether«, ki * morala ustaviti zasledovanje, ki sta ga nato nadaljevali križarki »Ajax« m ^Achilles«. Podrobnosti o dramatičnem spopadu BUENOS AIRES, 14. dec. Havas. Angl fc8ka križarka »Ajax« je bila napadena po f1“»H oklopni križarki »Admiral von Tf* v trenutku, ko je spremljala firan-£*skJ prekooceanski velepamik »Formo-!*■ Angleška križarka je bila v trenutku naPada ob ustju veletoka Rio de la Plata V J“žni Ameriki. Nemška križarka je obložena s topovi kalibra 11 palcev, do-znaša kaliber topov angleških kri-Fk, ki so stopile z nemško križarko v H 6 do 8 palcev. Križarka »Admiral von W je popolnoma enaka kot »Admiral Hčer«, zato so tudi trdila prva poroci-da gre za to ladjo. YORK, 14. dec. Reuter. Dopisnik »Ni&v York Times« javlja iz Buenos dresov poedinostl o vprečarlsnjl pomorci bitki: Nemška križarka »Admiral Speer« je dospela v Montevideo močno poškodovana na gornjem delu krova. Angleške križarke so prvič zasledile nem ško ladjo 200 milj vzhodno od rta Punta del Este. Bik) je to včeraj zjutraj, angle-khl topovi so tako! otvorlH na »Admirala Speera« močan ogenj. Nemška križarka Ima topove po 11 palcev. Angleški ladji »Aja« In »Achilles« po 6 palcev, »Ekse-ter« 8 palcev. Težko poškodovana nemška križarka se je na večer umaknila, angleške križarke so ji sledile. Dvajset milj pred Puntom del Este so Angleži znova dohiteli »Admirala Speer« in začeli nanj streljati. Ko je legla noč, je močan dim prekrival morje. Streljanje je popevalo. »Admiral Spee« je izginil v južni smeri. &eg v urugvajsko luko Montevideo MONTEVIDEO, 14. decembra. Havas. * • - ! ~ 1-1 HELSINKI, 14. decembra. Exchange Telegraph. Finsko uradno poročilo pravi, da se finske čete uspešno upirajo na Ka-relijski ožini in na skrajnem severu, do-čim so morale na osrednji fronti severno od Ladoškega jezera zapustiti nekatere postojanke in se umakniti na nove, utrjene položaje. Sovjetsko prodiranje pa je bilo tudi na tem odseku sinoči ustavljeno. MOSKVA, 14. dec. Tass. Sovjetska vojska je prodrla 65 km globoko na osrednji fronti. Namen te ofenzive je prerezati finsko državo na dva dela in sicer tam, kjer je najožja — 135 km. Sovjetski komunike pravi, da rdeča vojska severno od Ladoškega jezera močno pritiska na severno obrežje jezera in prodira proti ozadju Mannerheimove črte, ki brani Ka-relijsko ožino. MOSKVA, 14. dec. Reuter. V komunikeju, ki ga je izdalo leningrajsko poveljstvo javljajo, da so sovjetske čete v smeri Ukte napredovale 105 km na finsko ozemlje. Na fronti pri Petrozavodsku so sovjetske čete zavzele železniško postajo Kitela, na progi v Pltkarant pa Serdobol. MOSKVA, 14. dec. Havas. Sovjetski komentar k vojnim operacijam pravi, da je oddelek, ki je prodrl pri Ukti 105 km na finsko ozemlje, osvojil nadaljnjih 13 kilometrov zemlje. V primeru, da bi sovjetske čete napredovale v sedanjem ob- •wr izgledalo, da se bo nemška krinka »Admiral von Spee« na begu pred ^©dušečimi jo angleškimi križarkami otekla v Rio de le Plata, }e urugvajska v,ada odredila, da odplujeta na krajspo-;a*a ena križarka in ena torpedovka da ^varujeta nevtralnost > spremstvu se je nemška križarka zatekla v montevidska luko. MONTFVIDFO 14. decembra, na-^ Nemža križarka Admiral von kalnosti se morajo prihodnje leto končati ,, LONDON, 14. decembra. Exchange L^Sraph. Po pisanju sodelovalca »Dai-. Jleralda« sloni ves nemški načrt na ^*tavki, da se morajo prihodnje leto |\ *P°go5no dokončati vse sovražnosti. kako bo ta cilj dosežen, z °dl°’ J51«! vojaškim uspehom ali z dMonia*' (j®*! sredstvi, pa ni enotnosti naziranja. Jov° je samo to, da je Nemčija trdno itt .°^ena vreči vse na eno samo karto le16 zato pripravljena uporabiti vse svo-r*zerve. , ZA SPORAZUM Z AMERIKO tla ^4- dec. Domei. Jakahiro Su- ši* glasnik zunanjega japonskega mini-Wa> ie izrazil pripravljenost japonske r'ko ? da Poravna vsa nesoglasja z Ame-CRfe Pred 26. januarjem, ko poteče ja-riška trgovinska pogodba. %yaponska ne bo čakala naslednjega t|{ Ji^ega migljaja »kot neveden fan-5o’vj1 da mu ponudiš cukrček«. Tr-SoVj|la 2 Rusijo ne more nadomestiti tr-ttia ne 7. Ameriko, je dejal Jakahiro Su- tJJNA LETALA NAD TANGERJEM Su. ER’ 14- dec’ štirie trimortomiki Spee«, ki so jo preganjale tri angleške vojne ladje prav do tkajšnje hike, ima 36 mrtvih in 60 ranjencev, katere so izkrcali takoj po prihodu ladje v luko. — Ogromna množica ljudi je prisostvovala tema prizora. MONTEVIDEO, 14. decembra. Reuter. Pred urugvajskimi obalami je več angleških vojnih ladij, ki so preganjale in zasledovale nemško križarko »Admiral von Spee« MONTEVIDEO, 14. decembra. Havas. Nemška križarka »Admiral von Spee« je prisepla sinoči ob 23.30 v Montevideo in se usidrala v oddaljenosti enega kilometra od pristanišča. Kmalu uato sta prispeli za njo angleški križarki »Ajax« in »Achilles« ter se usidrali dalje zunaj. segu, bodo v kratkem prispele do Uia-borga v Bolniškem zalivu. Finska bi bila tako presekana na dvoje na najožjem kraju, švedska in Norveška bi bili ločeni od južnega dela Finske, kamor ne bi bilo več mogoče pošiljati potreben material za vojno in prehrano. Kljub utrdbam na Alandskih otokih so sovjetske podmornice ustavile vsak dovoz po morju. Ko bo pritisnila zima, bo zaliv zaledenel. V planinskem predelu Finske je napredovanje sovjetskih čet zelo otžkočeno. Ob obali Ladoškega jezera so sovjetske čete zavzele Kitel in se bližajo utrjenemu pasu, ki brani pristop k mestom Sortamali in Janisvari. To je edina točka, kjer je mogoče prodreti Mannecheimovo utrdbeno črto. Severno odtod so sovjetske čete zašle v pokrajino polno jezer, kjer je nadaljnji razvoj operacij otežkočen. Tu je zadnja postojanka finske obrambe. MOSKVA, 14. dec. Havas. List »Kras-naja Karelija« poudarja težave, na katere je naletel ruski pohod na Finsko in pravi med drugim: že deset dni predirajo oddelki rdeče vojske čedalje bolj v notranjost dežele pod neverjetno težkimi geografskimi in klimatičnimi pogoji, zadevajoč na vsak korak na zasede, jame, barikade in druge ovire, posejane od sovražnika. Švedska ostane nevtralna STOCKHOLM, 14. dec. Ass. Press. Nova švedska vlada, katere namen je strogo varovati švedsko nevtralnost, je imela prvo sejo v prisotnosti kralja Gustava V. Nova vlada, ki ji je predsednik Albin Ilansson in zunanji minister 53-letnl diplomat Christian de Gilnther, je takoj ob nastopu izrazila globoke svoje simpatije do Finske, vendar je poudarila da je njena naloga varovati švedsko nevtralnost. STOCKHOLM, 14. dec. Havas. V svojem govoru, ki ga je zvečer imel preko radia, je novi predsednik švedske vlade dejal, da izprememba vlade ne po- meni tudi novo zunanjo politiko države. Med njim in bivšim zunanjim ministrom Sandlerjem, ki je podal ostavko, ni nasprotij. Cilj Sandlerja je bil, pojačati sodelovanje severnih držav. Politika nove vlade glede Alandskih otokov se vodi v sporazumu med Hansonom in Sandler-jem. Kasnejši dogodki so sicer pokazali potrebo izpremeniti stališče glede tega važnega otočja, zato je moral Sandler odstopiti. ANGLEŠKA LETALA PA FINSKO LONDON, 14. dec. Včeraj je angleški parlament odobril pošiljanje angleških letal na Finsko. *i?e narodnosti so se pojavili včeraj n^nRerjem- Neka: kr(V ^ Gibraltarjem. Nevarnost popolnega preloma s Sovjetsko Mijo Danes odloča plenum sveta Zveze narodov o resoluciji odbora trinajsterice — Ali ostrejši sklepi proti Sovjetski uniji, aii pa dokončni polom Zveze narodov naj- ŽENEVA, 14. decembra. Sovjetski odgovor na predlog o premirju in obnovitvi pogajanj s Finsko je dobil včeraj v razpravo odbor trinajstorice sveta Zveze narodov. Odbor je imel dolgo posvetovanje in je naposled sklenil, da se razglaša Sovjetska unija kot napadalka in se njen napad na Finsko obsodi. Sovjetska unija je prekršila s tem določila pakta Zveze narodov in se je tako dejansko sama izključila iz te ustanove. Vse v Zvezi narodov včlanjene države se zaradi iega pozivajo, da podprejo Finsko po vseh svojih močeh v njenem odporu proti napadalcu. Plenum sveta Zveze narodov se sestane danes, da vzame v pretres sklep odbora trinajstorice in ga potrdi ali ovrže. Kakor izgleda, še ui popolnega soglasja v uaziranju. Pojavljajo se še vedno glasovi za večjo umerjenost toda tudi oni, ki zagovarjajo naj- radikalnejše stališče, ne mirujejo. Južnoameriške republike, ki so se priključile predlogu Argentine za Izključitev Sovjetske unije iz Zveze narodov, izjavljajo, da bodo v primeru ako njihov predlog ne bo usvojen, kolektivno izstopile Iz ženevske ustanove. Na drugi strani pa groze v Moskvi za primer izključitve s prekinitvijo diplomatskih odnošajev z Anglijo In Francijo in popolno naslonitev na Nemčijo. NEW YORK, 14. decembra. Havas. Predsednik republike Haiti je izjavil, da bo njegova dežela stala na strani Argentine in Urugvaya in da se bo po tem nadalje ravnala v primeru, ako sovjetska Rusija ne bo izključena iz Zveze narodov. ŽENEVA, 14. decembra. Reuter. Resolucija, ki , jo je sprejel včeraj odbor tri numu sveta Zveze narodov, obsoja napad Sovjetske unije na Finsko na podlagi dejstva, da ni spoštovala političnega sporazuma s Finsko in je prekršila tako nenapadalni pakt kakor tudi določilo člena 12. pakta Zveze narodov. Prav tako je Sovjetska unija neupravičeno odpovedala sporazum o nenapadanju, sklenjen leta 1932. ker potečo njegova veljavnost šele leta 1945. Govoreč o odklonilnem stališču sovjetske vlade nasproti predlogu za ustavitev sovražnosti in nadaljevanje pogajanj v okrilju ženevske ustanove, ugotavlja resolucija odbora tni-najstorice: Zaradi tega se je Sovjetska unija pregrešila proti svoji temeljni dolžnosti nasproti Zvezi narodov. To svojo odklonilno stališče .ie skušala opravičiti z zvezami, katere je navezala s fiktivno vlado v Teriokiju, katere finski narod nl- najstorice, in ki bo sprejeta danes v pl e-1 koli ni priznal po svoji svobodni volji. J. Krut 2. »V e če rolk« V Mariboru dne 14. Maribor, 14. decembra. Poglavitna in velevažna naloga v korist naroda in domovine, ki so jo prevzeli znanstveniki naše mlade univerze, je bila prikazati slovensko samoniklost v vseh panogah vede v pravi luči. Mnogo se je v tej smeri že storilo, nemalo bo takšnih naporov tudi v bodoče, kajti o dejanskem stanju naše zemlje in o razmerah življenja na njej krožijo po svetu še vedno vse prej kakor realni prikazi. Človek bi sodil, da je z vstajenjem Jugoslavije nastala v znanstvenih krogih tujine pravičnejša sodba o problemih v okviru naše zemlje. Toda, ni povsod tako! Dobro premišljena poplava 'literature, ki je pred vojno prihajala k nam in namenoma prikrivala dejansko sliko slovenskega življa, je po prevratu za nekaj casa^ zamrla. V zadnjih letih se pa spet oglašajo razni rasni politiki in geografski teoretiki, ki hočejo z neprikritimi nameni prikazati obraz naše zemlje drugačen kakršen je v resnici. Med tovrstna dela spada tudi v zbirki »Weltgeschehen« v Lipskem izišla knjiga Walterja Sehneefussa: »Nemštvo v jugovzhodni Evropi«. Citajoč v tej knjigi poglavja o Nemcih v Jugoslaviji, dobi človek vtis, kakor da so naši Nemci grdo preganjani. V posebnem odstavku nava-ja avtor, kaj vse so Nemci na bivšem Spodnjem Štajerskem s poslovenjenjem sol, raznih ustanov, društev in domov izgubili, ter pravi; »Za vse to pa ne pada krivica na dobri in plemeniti slovenski narod, temveč na vodečo slovensko inteligenco, ki sovraži Nemce, pa nai bo to liberalna ali klerikalna.« Ne bomo polemizirali s tendenčnimi nazori avtorja, ki bi zaman iskal pri nas preudarnega Nemca, da bi mu verjel, da biva v Jugoslaviji 700.000 njegovih rojakov. Uradna statistika, ko se je vsak svobodno lahko izrazil o svoji narodni pripadnosti, je naštela pri nas 1931. leta 482.348 Nemcev. Pisec naj ne pozablja, da je v Sloveniji med 1,200.000 Slovenci Komaj 25.000 Nemcev, za katere ni mogoče zahtevati iste prvenstvene privilegije, kakor so jih uživali kot vladajoči narod v rajni Avstriji. Takšno -Ignoriranje razpada Avstrije in stvarjanje nacionalne Jugoslavije na temelju svobodne samoopredelitve Slovencev, Hrvatov in Srbov decembra 1918 bi pomenilo vendar zanikanje vsakršnih pravic slovenskega naroda, vladati samemu sebi na svobodnih tleh. Poglavje zase je Schneefussovo razpravljanje o Nemcih v Vojvodini. Potem , ;,e b,rbe 0risal kot begunce, ki so kolonizirali plodno zemljo, navaja, da so vojvodinski Nemci prešli s srbsko pro-Mamacijo v okvir Jugoslavije. »Nemci so občutili jugoslovansko okupacijo kot olajšanje z ozirom na dejstvo, da je takrat zavladal na Madžarskem komuni« zem.« SchneefuB kritizira nemške manjšinske šolejn trdi, da poučujejo na njih ■e srbski učitelji, dočirn so nemški učite-Ui premeščeni drugam. Po uradnih po-aatkih je pa bilo lani na nemških manjšinskih šolah 724 učiteljev, od teh 507 nemških. Na široko razpravlja pisec o organizacijskem delu Nemcev v Slavo-”1H’ n.a kra-'u m ugotavlja, da je prirod- m£iaStCk NemC.CV S™- . J/1 Je SchneefuB zadel v živo. Taista £vrrevcž?a že ,nn°2e L L vT1 Pojemanje nemške-samo delo * £ Vi^‘ Naj 11avedemo vShte a ffeografa Johamia lia v Vo vod J Tada^'U nen,šk«a živ-- v ojvodini, kjer bivajo v najboljših življenjskih okoliščinah. Pisec navajS da 100.7, pri Madžarih S,rb,,“ m rois,ev V rodovt .tema sicer plodovitost tudi pri Srbih vendar .so po majhnem prirodnL, irV’ rastku najbolj prizadeti Nemci, katerih število se je, po Wiischtejevi statS namreč, po 1. 1921. zmanjšalo od 505 7% do teta 1931. na 499.0.36. VoivS! Nemci so nazadovali tako relativno kot absolutno. Delež Jugoslovanov je v Voi vodini narasel na 40.81%, skupno z drul gimi Slovani na 46.34%. Delež vojvodinskih Madžarov znaša 26.64, Nemcev le ?1.7Q%. Slovanski element je krepko narasel tudi v vseh vojvodinskih mestih. Od skupnega števila Nemcev odpade na mestno prebivalstvo .Vojvodine 17.62% Žrtve pomorske volno in nesreč STOCKHOLM, 14. dec. Reuter. Danes je v nevtralnem kanalu Falsterbo naletela švedska petrolejska ladja »Algol« na mino in se potopila, šest članov posadke je bilo poškodovanih, švedske ladje za zbiranje min čistijo kanal od razstreliva. Prekop so medtem zaprli za vsak promet. OSLO, 14. dec. Reuter. Po uradnem sporočilu je sedem članov potopljene ladje »Detfori« rešenih, štiri izmed njih je sprejel tovorni parnik »Fried«, ki je plul ob nesreči v bližini. Posadka te ladje je opazila podmornico, ki je potopila »Frieda«. Dva norveška pilota, ki sta bila na krovu »Detfort«, sta utonila. LONDON, 14. dec. Havas. Mornariško ministrstvo sporoča, da je podmornica, ki je te dni opazila nemški veleparnik »Bremen«, na Severnem morju torpedirala neko nemško podmornico in križarko. LONDON, 14. dec. Reuter. V komuni- keju, ki ga je danes izdalo britska admi-raliteta, se javlja, da so vse vesti o potopitvi hitre 7030-tonske križarke »Achil-les« brez podlage. STOCKHOLM, 14. dec. Ha vas. Na neki švedski bojni ladji je več mornarjev skušalo dvigniti na palubo neki težki predmet, ki je plaval na površini morja. Pri tem pa je nastala eksplozija, ki je 4 mornarje ubila, 13 pa jih ranila, od teh tri zelo težko. Materialne škode pa ni bilo. TOKIO, 14. dec. DNB. Sovjetski potniški parnik »Indigirka« z 2400 reg. tonami je severno od Hokaida nasedel na pečino. Na ladji je bilo okoli 1000 potnikov in 36 mož posadke. Doslej je bilo rešenih samo 30 ljudi, mrtvih jih je pa bilo najdenih že 87. Japonska vlada je takoj odposlala na ponnoč svoje ladje, reševanje samo pa zelo otežuje velik vihar. Moskva pripravlja nove napade RIM, 14. decembra. Stefani. Dopisnik dnevnika »Gazetta del Popolo« poroča iz Ženeve, da so vesti moskovske radiofonske odajnice o dozdevnih nemirih v Romuniji in na Švedskem najboljši do-kaz, da se sovjetska vlada pripravlja na nove agresivne načrte. Dalje navaja pisanje nekega švicarskega lista, ki je opozarjajoč na nevarnost sovjetskega napredovanja v Evropo napisal: »Mo- skvo je v Špauiji premagala Italija in tega se tudi zaveda, zato pa zamorejo zavzeti uspešno stališče odpora proti Sovjetski uniji samo Italija, Japonska in Zedinjene države Severne Amerike. Še-le kadar bodo te velesile zavzele jasno stališče, se bo pričel sedanji politični položaj jasniti.« Sovjetsko-nemška pogajanja BERLIN, 14. decembra. DNB. Sinoči je odpotovala v Moskvo sovjetska gospodarska delegacija, ki se je pod vodstvom ljudskega komisarja Tevosjana in topniškega generala Savčenka mudila več tednov v Berlinu. Sovjetska delegacija je prišla v Berlin, da stopi v stik s predstavniki posameznih področij nem- ške industrije ter da si ogleda več nemških industrijskih podjetij, za katera se Sovjetska unija zanima z ozirom na svoje potrebe. Te dni se bodo v Moskvi nadaljevala in končala pogajanja o bodočem razvoju nemško-sovjetskega gospodarskega prometa. »Francoski po'o$aji demaskSrani" CURIH, 14. decembra. Agex. Berlinski »Der Adler«, ki ga izdaja nemško letalsko ministrstvo je izdal posebno izdajo z naslovom »Francoski položaji dems-skirani«. Objavljenih ie tudi mnogo fotografskih posnetkov, ki so iih napravili nemški letalci nad najvažnejšimi francoskimi prometnimi križišči, letališči, protiletalskimi baterijami in drugimi važnimi postojankami. Posebna slika čez celo stran kaže francosko industrijo orožja Schneider, ki je skrita v gozdovih. Največ slik pa prikazuje položaje Magino-tove črte. Uspeli kitajske vojske čUKING, 14. dec. Ass. Pres. Kakor poročaj*o iz dobro informiranih krogov, Je včeraj kitajska armada s svojo veliko protiofenzivo v provincah jugozahodni Sansi, severni Hunan in severni Kiangsi povzročila težke izgube japonski vojski. Japonce je ofenziva, ki je niso pričakovali, presenetila . BOJI NA ZAHODNI FRONTI PARIZ, 14. dec. Havas. Po težkem artilerijskem ognju so napadli ogledni oddelki, ki so pustili na bojišču mnogo mrtvih. Francozi so, kakor pravi francosko vojno poročilo, odbili vse napade. Zaradi neugodnega vremena ni bilo letalskih spopadov. ODPOKLIC ANGLEŠKIH LADIJ ŠANGHAJ, 14. dec. Anglija je odpoklicala iz kitajskih voda še tri svoje topni-čarke, ker jih potrebuje drugod. TAJNA SEJA ANGLEŠKEGA PARLAMENTA. LONDON, 14. dec. Včerajšnja tajna seja spodnjega doma je trajala sedem ur in 33 minut. Zaključena je bila pozno zvečer, ob 23.30 uri. POTRTOST IN BOLEZEN PAPEŽA VATIKAN, 14. dec. Ass. Press. Zadnja vojna in nevarnost pred boljševizacijo Evrope sta tako potrla svetega očeta, da je moral odložiti vse sprejeme do Božiča. Tudi stroga pokora in post sta prispevala k poslabšanju njegovega zdravja. NOVA ŽELEZNIŠKA NESREČA V NEMČIJI BERLIN, 14. dec. Dva osebna vlaka sta trčila pri Hagenu v Westfaliji. Ubitih je bilo 17 oseb, ranjenih 40, med njimi 14 težko. To je zadnje čase že tretja resna železniška nesreča v Nemčiji. KAZNI PROTI SABOTAŽI V ROMUNIJI BUKAREŠTA, 14. dcc. Rador. Po uka zn armadnega poveljstva so predvidene kazni od enega meseca do dveh let za tiste lastnike tekočih, trdih in plinskih goriv, ki bi pravočasno ne poskrbeli za njih zaščito pred požari. Iste kazni so odrejene za vsakršno sabotažo in druga dejanja, ki bi lohka škodovala industriji in ovicala produkcijo. Mariborska napoved. Oblačno in tiho vreme. V planinah še verjetno sneg. Včeraj je bila najvišja toplota +1.8, danes najnižja —0.4, Opoldne -J-0.2. Snega je zapadlo 1 cm, padavin od stopljenega snega je bilo 1.4 mm. C u r i h, 14. dec. Devize: Beograd 10, Pariz 9.9450, London 17.55, Newyork 446, Milan 22.50, Berlin 178.62, Praga 5.30, Budimpešta 3.35, Bukarešta 3.30. njihovih ljudi. Wiisclite je mnenja, da bosta industrializacija in beg z dežele v mesto Nemce še bolj reducirala. Ugotovitve nemških strokovnjakov o pojemanju njih rasnih pripadnikov v Jugoslaviji so tem značilnejše, če jih presodimo skozi prizmo Schneefussovih trditev. Kajti vprav vojvodinski Nemci imajo najmanj razloga, da bi želeli povratek starih razmer pod Avstro-Ogr-sko. Ni treba spominjati številnih izjav uglednih Nemcev in političnih vodij, v katerih so priznali širokogrudno politiko jugoslovanskih oblastev do nemške manj- šine, ki jc mnogo liberalnejša v primeri z usodo pod bivšo Ogrsko. Tudi niso zanikali, da je zedinjenje Jugoslovanov prineslo vojvodinskim Nemcem v Jugoslaviji dobo novega, svobodnejšega življenja. SchneefuB jc mnenja, da bi bilo treba pomanjkanje dece v Vojvodini nadomestili s priseljevanjem plodnejših Nemcev iz Bosne, Slavonije in Hrvatske. Takšen predlog jc pa brez večjega pomena, ker ie število Nemcev v omenjenih krajih neznatno. -ine. Konferenca pri predsedniku vSade V vili Predsedfika.vlaft0SS!? v Beogradu je bila včeraj df. so ji prisostvovali dr. Maces. Šubašič in dr. Jura.! Sutej. Minister dr. Budisav!;evič i» zboru SDS v Sarajevu V nedeljo bo velika ko^e1”“i^va' Sarajevu, na katero so poz odpot«' ki stranke. Dr. Budisavljev c ^ val tja v soboto. prišla sprejem. Iz Beograda bosta P Gjermanovič m Sava Sc1* g in Uft ljeni so tudi predstavniki ns sara. Minister dr. Budisavljevic bo §eV jevski konferenci obiskal tud Mostarju. Odmev izjave dr. Ma«1^ Izjava dr. Mačka, ki J° i«> ^ jer dnevi dopisniku »Pester U J šla tako v italijanskih 0(jme^ in madžarskih listih ^0 »Pester Lloyd« prinaša P goVoru . dopisnika iz Beograda ^jegaJ. odličnim članom ua^e°ve mjSli ^ nistrstva, ki je dr. Ma . ^ v celoti potrdil. Med drug načrt jugoslovanske zun 0(Jn0|ai® zelo važna poglobitev naS “ffOSiov^ j Madžarsko. Učvrščeno madžarsko prijateljstv zaJe^ 0- prispevalo k stvarjanj n og0či!oh s, na jugovzhodu Evrope. ,g ze\o vo kombinacijo držav. s0$edi1 g no prijateljstvo, ki veze d a> lijo. Treba je okolnosh so se moglo pristopiti k de ■ 100 . vanje malih in srednji $p0dar^. ^ gotovi mir in skupno S ^ bi jtI jo. V sedanjem sporu hi .jfen, jfl • države na jugovzhodu nevtralnosti, kakor s Dal ske med svetovno v' ufl, da " k/ državniki ne smejo P°.oCjaltie v ‘ vsako vojno grozote 5 teriaio več žrtev kot P sni fr°f Zagrebški p>^ B Univ. docent dr. JosjP ,oVafl ,fcU. rodil v Varaždinu, V ^ SteP možnega škofa dr. uh nat°d Federalfzem ma,i ^ Jug0^ (ID - priifler, icderall.f obstal skega čuda kaže, / obstali0 5r8' krepi male narode, -e dr'^,0^ ličnih edinic. Jugos ,, ]jjan3, ^ jjo^ rinvon^keca morja, Ba w ^M t Ojačena z av da pride den»<»r ta b0 m#, * ij P» sporazumu- ublažila ^ v ila sporazum te ,mCjjteV, P1 prinaša vsaka raf ^ univ. P^. ^ ^ ^ Demanti kieve« P,0*J % irajevski f‘ V Dobrosav ves « °eto^ ifi. HI vse vsaj jih . predu V s javlja bile i; nju m vojno, družina prega dr. Šuteja Sutej organov cesu.« ie '■ko'1,/) m: ,fv°s* sv aB’ W?wfce Ureditev bodočega izvoza živine Namesto privilegiranih liferantov naj prevzamejo izvoz živinorejci sami Znano.je več ali manj čudno stanje v našem dosedanjem izvozu, ki je bilo or-Sanizirano tako, da je imel vse privilegije izvoznik, kateremu je bil posamezen živinorejec izročen na milost in nemilost. Tudi nekatere zadružne organizacije. ki so dobivale - kontingente za izvoz, niso spremenile mnogo tega dejstva. Nekatere so za majhno odškodnino dajale celo svoje kontingente na razpolago. Da te tako stanje moralo slabo vplivati na kmetsko živinorejo ter pospeševalo kri-20 kmetskega gospodarstva, je nedvomno. Zato bo tudi za naše razmere važen sestanek, ki se je vršil pred dnevi v Zagrebu. Sestanek se je vršil v okrilju Gospodarske Sloge ter so se 'ga udeležili nieni predstavniki iz živinorejskih okrajev Hrvatske ter razni strokovnjaki. Prisotna sta bila tudi dr. Maček in minister 2a trgovino dr. Andres. Na sestanku so Se obravnavali izgledi za izvoz živine, Zadružna .izvozna . organizacija in vprašanje kontrole nad izvozom, Ostro se je kritizirajo dosedanje stanje, pri katerem postal trgovec privilegirani liferant, ki ^ Preskrbi dovoljenja nima druge bri-^ -kot da skuša znižati ceno na notra-niem tržišču, da bi razliko med notra-in zunanjim tržiščem spravil v svoj Cene so bile nestalne na notranjem tr&i, v škodo kmetov,, in stalne na zu-Bai*ieni trgu, v korist privilegiranih life-raQtov. Posebno sedaj v dobi konjunktu-f®>' ki so jo izzvale prilike v svetu, tre-®a skrbeti, da bo ta izjemna priHka kobila vsemu ljudstvu, ne pa vojnim li-ferantom. Poleg drugega je bilo v tem ?ogledu predlagano, da naj se določijo ^vozne cene živini teT ljudstvu objavite, da posredovalci ne bi mogli izkoriščati ljudsko nevednost. . Pri debati o vprašanju zadružne prodaje živine ter zadružnega izvoza živine minister dr. Andres ostro napadel cenilne institute, ki so šli popolnoma na rOke privilegiranim Jiferantom. Določeni so predpisi, ki zasigurajo liferantom ceno. Izvozniki so ustanovili svojo organizacijo, ki je popolnoma odločala pri podeljevanju kontingentov. Država je radi žitnega režima Prizada, izgubila pol milijarde. V tem pogledu se vrši sanacija. Sedaj se bo .izvedel tudi neposreden odkup živežnih potrebščin od kmetov za ceno izvozne paritete. Pri izvozu živine mora prenehati favoriziranje posameznikov, ki so zaslužili milijone, ki pa ne kotirajo ravno visoko na borzi ljudskega zaupanja. Sestavljen je komite 7 ministrov, ki se sestajajo vsak teden ter rešujejo tudi vprašanje neposrednega odkupa proizvodov od kmeta. Sedaj se rešuje vprašanje žita. Po mišljenju vlade pa centrala za izvoz živine ne bo odkupovala samo od zadrug, temveč tudi od posameznih kmetov. Tako bo po mnenju dr. Andresa postal kmet privilegiran liferant namesto onih 250 izvoznikov. Centrala bo razpolagala s 130 milijoni kapitala, ki se bo dal na razpolago malemu človeku. Dr. Maček se je zavzel za izvoz slabše živine, ker je sedaj prilika, da se proda tudi ta ter tako nadomesti z boljšo, ki bo potrebna za čase hujše konkurence. Je proti favoriziranju boljših kmetov, zato je tudi za direkten odkup od kmetov. Gospodarska Sloga bo ustanovila posebno zadružno izvozno organizacijo ter na hrvatskem področju kontrolirala vso za izvoz primerno živino, da se na tej podlagi izvede nova podelitev kontingentov. Gornja vprašanja so tudi za slovenskega živinorejca tako važna, da jim bo treba tudi pri nas posvetiti vso skrb, da ne bo ostal ravno slovenski živinorejec osamljen ter prezrt pri zanj tako odločilni akciji. c Sokolski socialni prispevek. Sokolsko h Slovenskih goric Draginja narašča h dneva ▼ dan. Zadnji čas so zopet poskočile cene nekateremu blagu. Med drugim je zopet Porastla cena petroleju od 8 do 9 in po nekod 9 50 din. V hudi stiski so zlasti bajtarske in viničarske družine, ker ni dohodkov. , . .. . Potreba ureditve avtobusnih zvez ob severni meji. Med obmejnim prebivalstvo® . vlada že dalj časa želja po izpopolnitvi in ureditvi avtobusnih zvez s Posameznimi dnnejnimi kraji. Potrebna bila uvedba avtobusnega prometa ^ed. Mariborom in Zg. Cmurekom tudi °b nedeljah. To bi bilo predvsem po-Potrebno zato, da bi našemu obmejnemu Prebivalstvu ne bilo treba posluževati se železniške zveze Cmurek - Maribor, ki v0di skozi Nemčijo, kar je zvezano z nevšečnostmi. Gozdovi padalo. Zadnji čas je zelo živela lesna kupčija. Povpraševanje po Enovrstnem lesu je od časa do časa vedno večje. Mnogi kmetje so prodali ,®le parcele gozdov, ki jih sedaj podira-Jo- S tem iztrebljanjem, ki bo po vsej Verjetnosti zaradi ugodne izvozne kon-ftnkture še napredovalo, stopa v ospredja vprašanje bodočnosti, ko bo lesna re-^[va iztrebljena. Naročajte »Večemik«. Sedanji čas je J^Primernejši za čitanje časopisov, ki se ?° našem podeželju vedno bolj uveljav-ia- »Večemik« nudi poleg dobrega čtiva j, ugodnost zavarovanja vsem redno , kujočim naročnikom.. List se tudi lah-s° naroča pri zastopniku Rajhu Jožku, v’ Ana v Slov. gor., ki sprejema tudi aročila za oglase. (];*’:Ordinacijskc ure protituberkuloznega P«tk?hUe^a v Kamniku 80 ob 101-11111 in Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca. Cim prejme uprava j-Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva več! UPRAVA »VEČERNIKA«. OB STOLETNICI MUZEJSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO bo izšlo društveno glasilo Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo kot slavnostni zbornik, ki bo posebno skrbno opremljen in bo obsegal okrog 400 strani besedila ter 28 prilog na umetniškem papirju. Pri jubilejnem Glasniku sodeluje 25 naših najvidnejših znanstvenikov s prispevki, ki so posvečeni vsem -dobam .naše zgodovine in vsem področjem našfi zgodovinske vede. Dasi bo obseg Glasnika zelo velik, ga bodo dosedanji društveni člani prejeli proti plačilu nezvišane članarine din 30 pod pogojem, da imajo plačano članarino vsaj do konca leta 1938. Novi člani pa prejmejo jubilejni letnik Glasnika za isto ceno din 30 pod pogojem, da plačajo članarino za tri leta vnaprej v skupnem znesku din 90‘—.. Knjigamiška cena Glasnika bo znatno višja od tega zneska. Prijave za članstvo in znesek je naslavljati na Muzejsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Narodni muzej, BleiDeisova c. Ljubljani, Narodni muzej, Bleiweisova e. št 24. 14. do 17. ure, dispanzerja v„ kateri je ponudnik sporočil, da je fižol že prodal. Nekaj dni pozneje je prišla iz istega kraja druga ponudba seveda z mnogo višjo ceno za isti fižol. Moka je tekom 15 dni za 45 par dražja. Slično je bilo tudi pri drugih potrebščinah. K.er je zadruga namenjena socialno šib-Kejsim slojem, je bila prisiljena omejiti prodajo blaga, ker ni pravično, da bi dobil premožen zadružnik kar do več kg kave, docim je revež ne more kupiti niti kt u no Je tudi dejstvo, da je Nabavljalna zadruga regulator cen v Mariboru, za kar je navedel referent nekaj t>rav značilnih primerov, kako so trgovci znižali cene raznemu blagu, ker je imela zadruga tudi nižje cene. Naloga zadrugarstva je boj proti kapitalizma in njega izrodkom. Zavedajoč se svoje social ne misije, je zadruga prvič v svojem poslovanju letos kupovala, za svoje člane krompir, ki ga je tako težko dobiti. Nato je govornik orisal porast cen raznim živilom in podal statistično sliko draginje Državni in samoupravni uslužbenec, zasebni nameščenec, delavec in upokoje ”l^ra spričo sedanjih razmer za-rf * '- Ne, !’!°re Pečati najemnine ali M ostane dolžan pri trgovcu. Zato je za dt ukrene vse Potrebno UkoS ris pobljan3e dra«inie in za vsakoLrfan-1G Prejemkov- Zatre naj vsako spekulacijo. Energično naj se za-0 marveč z Sanjanjem ™lesa trgovca, do močjo zadružništvu, saj to tudi uredba predvideva. Država Sah‘ a7„a”„l°b?V,,a živlla posoHa Ukinein Tr*^J0v. ^ največji film iz življenja fcopU3' napetosti in senzacij. Povsem nova * Kino Union. Do vključno K gomili krasna filmska drama „Jenny • „ 4y, vlooah Albert Prejan m Francis vlogah Albert Prejan Mariborsko gledalM* . ^.g, četrtek, 14, ob 20.: .,Lepa Vid* , Petek, 15. decembra. Zaprto- ^ ^, Sobota, 16. decembra, ob 2P-- » Red A’ Us stava vrši to nedeljo pop«1®6 v spomin 21 letnice smrti ^jušku_ .^ se uprizori njegov po Ms. t in ■>$, matizirani »Hlapec J®\lv0 ?eiJaJ ;njv go v a pravica'-. Za dij^ JAggJ* jaške cene (tqda le pn ^ za ostalo občinstvo pa * cene. Smučarska poro**" s6veTfti Koča na Pesku: — “ Božični šahovski turnir r- ^,5» ter, megla 40 cm pršica> U JNŽ* na® Sinočnje 5. kolo turnirja je bilo prav tako v znameniu ostrih Kitk. Na splošno pa je opazili, da nekateri- igralci še vedno vodijo partije precej brezskrbno ter nepazljivo, saj bi sicer ne smelo priti včasih do tolikih materialnih razlik. Turnir je resna igra ter zahteva skrajne pazljivosti in rutine ter ne gre, kar takole ,pozabljati'- cele kmete in figure. Sčasoma bodo pojenjale tudi lake napake, pa bo menda takrat le nekoliko prepozno za ta turnir. V damskem gambitu je imel Geržcll dokaj lahek posel proti Bakarlču, ki je bil že v otvoritvi nadigran ter je moral ob 20. potezi predati. LukcS je v damskem gambitu . zaigral zelo podjetno proti Gu|-zuiku, ki se ni mogel izmotati iz težkega položaja. Vendar pa je Lukeš v zreli po-ziciji le nekoliko preveč zavlačeval ter mučil svojega nasprotnika do končnice. Marolti—Misuru sta igrala prav dramatično siciljanko z menjajočimi se izgledi. Karte so imenitno kazalo za Maroltija, vendar pa ni najbolje nadaljeval. Z nepremišljeno potez« jc izgubil vajeti, nakai- se jo Mižu-ra osvobodil pritiska ter z napadom odločil partijo v svojo korist KetiS jo vpri-zoril proti AurflCu podjeten napad ter z njim prodrl. Iz matne mreže se je Audič rešil zabaven po deski ter uvim i"v;hr0 Audič je sicer stvar don izsiliti pat, pa je Pre^ da a liniji, nakar jc sevefl Foray je imel v s| . , sie^.O iil le z izgubo uiat^ia^ j^lj ^ javen konec, ko je bel deski ter bežal Pf otv '”t&Z Marvlnu precej izglea<« jcpe Uko . okorelo igro l. pravil, nakar je^pnsel. ^jst. ki je igro odloču Ls*# Je(j3l „1,^ Kukovec—O ie iffr,; P ska otvoritev Kukovec-^*je I>elemu vidno prednost ej nevaJ^je^0 cej brezskrbno ter, ** ^S,ra. se je valila iz belega _taW ^ zadovoljiva obr^?b Baj,fi j« L v je Nosan predal. _" nanravil že obrambi proti Ftl,P“j| ja jo. ^ ziciJs? računa nai prav, . S f, Bakarič 0 točt Umetniki o sebi in o svojih li razgovora z našim najmlajšim umetnikom Kozjačanom Šuimoljo"1 • 't.Ma [ELZ* ^ — O sebi bi povedal, da sem končal akademijo lansko leto. Živim na Kozjaku, v Selnici ob Dravi in sem tako edini upodabljajoči umetnik na Koban-skem. Od vseh mlajših in starejših kolegov sem menda prav tako edini, ki je Vžrastel med kmeti, katerim se tudi kot umetnik nisem izneveril, kakor se to običajno zgodi, če fant odide v »mestne sole«.^ Razstavljam letos četrtič, najbolj Pa mi je pri srcu razstava v Rušah, na nm,r' Sem Prvi vefiji uspeh. O delih, ki jih imam na razstavi kot gost p“razndete; kodo povedali svoje kritiki. VL tovarn1« sem hotel poudariti razhko med zajjo in tovarno, pri sliki »Kuse« podati intimnost vaške baročne cerkve z njeno najbližjo okolico, olji pa sta vzeti iz moje neposredne bližine, sta zrasli iz kobanske zemlje. Taka pokrajina se pač ne da podajati kot neki tekstil s čistimi in finimi barvami. Meni pa je bolj za težino barve kakor pa za njeno čistočo. Slišal sem očitke zaradi tega in jih še bom, ali jaz bi hotel, da bi v sliki res dišalo po naši težkj in gosti kobanski zemlji, po kateri rije njen prebivalec iz dneva v dan in si koplje kruh iz nje. »In tvoj odnos kot slikarja do sredine, v kateri živiš in ustvarjaš?« — Moj odnos? .Lep je in prisrčen. Živim sredi kmetov in kočarjev ter poznam dodobra njih življenje, če ga sii- liri; kam - ni '^“teh^ozj^1^^ ,d«i se ‘™ pred mano. bih*ki ^ ruKuar v^ga sto let. Okolica ni za ^ jy moje slikarije, za” . pokazat^ ^rH in večkrat moram ™stSLVi v JJgJ itf tošnji pomladanski f elektra sem srečal vratarja kmetico iz Selnice. »Tvoji načrti in ho en ^ veJ- z> - Slikal bom ^ P* tudi kiparim. P»v - v načrta večji spomenik. KU hodnje leto- Vloga Egipta v islamski kulturi Imperij Anglije ima v zavezništvu Nilove dežele močno oporo V sedanji vojni, če bi se razširila na Sredozemsko morje, bo imel Egipt bržkone zelo pomembno vlogo v obrambi angleškc imperialne posesti. Saj leži ob Pomorskih cestah, ki vežejo Anglijo z Pisnimi kolonijami v Aziji. Zato je po-vsem razumljivo, da angleško časopisje pp dolgo in široko razpravlja o notranji Politiki, gospodarstvu, obrambni sili in Posebno o vodilni kulturni misiji Egipta ^islamskem svetu. Egipt je pod angleš-P'01 političnim in kulturnim vplivom, za-°.ie za Angleže pomembno, če Egipt Ifi svoj kulturni vpliv na ves islamski 5vet. Kajti islam je za angleško politiko Se vedno nerešeno vprašanje in izid voj-,le bo v nemalem obsegu odvisen tudi °d zadržanja islamskega prebivalstva v oziji in Afriki. Nedvomno je Egipt ena izmed kultur-50 najmočnejših postojank islamskega ^eta. V Kairu je kulturno življenje iz-Pedno razgibano, saj ima dve univerzi, kl Privlačita ne samo egiptske študente, marveč tudi študente iz vseh koncev sveta, Tu srečaš prav tako Arabce iz sejane Airike in bližnjega vzhoda kakor *ltaice, Javance in Poljake. Ko zapusti a Nadina El Azliar — tako se imenuje ^Pslimanska traiverza v Kairu— prina-^ Velik del kairskega mišljenja s seboj najbolj konservativne in ortodoksne r.°£e islamskega sveta. vendar ima Kairo tudi univerzo, kije °%>vana ua docela modernih, evropskih temeljih, univerzo, kjer predavajo med ^'Ptskimi profesorji tudi Evropejci. Od-0(1 izhajajo doktorji, profesorji, inženirji, Pravniki, publicisti, ki bodo krojili javno Mnenje v najbolj naprednih predelih arabskega vzhoda. Atmosfera na tem vseučilišču, ki ima lyoje prostore v lepih, novih stavbah v Moderni mestni četrti Gizi, je v velikem Nasprotju s starosvetskim okoljem El Aziiarja — vendar zaradi tega ni prav Nič manj egiptska. Nedvomno ima ta mo-iema univerza velik vpliv na miselnost Vladih' generacij arabskega sveta prav *5ko v Egiptu kakor onkraj njegovih 'tieja. Ozadje temu študentskemu življenju daje vsakdanji puls Kaira, največjega •Pesta Afrike. Zaradi milijonskega prebivalstva, velikih tujskih kolonij, politikih, kulturnih, gospodarskih centrov in zabavišč, lahko imenujemo egiptsko prestolnico Pariz arabsko govorečega sve-la- Ce se je obnova arabske književno-?tJ začela v Siriji, se je v Egiptu razvila 10 močno razrasla. Knjige, ki jih najdete £ domovih izobraženih Arabcev v Fezu. Uamasku ali Bagdadu, so bije v 9 pri-1,let'ih proti 10 tiskane in bržkone tudi I napisane v Kairu. »El Ahram«, vodilni egiptski dnevnik, ima najbolje urejeno poročevalsko službo in je seveda tudi najbolj razširjen list v arabskem svetu. Razen tega dnevnika se tiska v Kairu še vrsta drugih listov in revij, ki prav tako segajo daleč preko mej Egipta. Egiptske gledališke skupine ne gostujejo samo po severni Afriki in Siriii, marveč prirejajo gostovanja tudi med arabsko govorečim prebivalstvom Rio de Janeira, Buenos Airesov, Nev/ Yorka. Knjige najboljših arabskih avtorjev so se pojavile na evropskem knjižnem trgu, prevedene v svetovne jezike. Po vsem tem ni čudno, če pripisujejo Angleži velik pomen dejstvu, da se je Egipt postavil v sedanji vojni na niiho-vo stran. S tem so deloma že pridobili ostale arabske kroge, ki so podvrženi egiptskemu kulturnemu vplivu. Zakaj se človeško telo redi Če bi človek ležal ves dan na miru in gledal v nebo, bi njegovo telo opravilo takšno delo, kakor če bi v 24 urah dvignili 70 ton I m visoko. Telo porabi 2700 kalorij ne gleda na to, ali človek sedi, se sprehaja, plaša ali sedi osem ur v pisarni. Te številke veljajo za ljudi s povprečnim naporom, če porabi ta človek manj kakor 2500 kalorij, prehajajo te kalorije v tolščo. Ce pojemo na dan kos presnega masla če.z potrebo, bi bili v 20 letih 80 kg težji. Jemo lahko kolikor hočemo, to- da če hočemo, da bodo nastale kalorije izgorele, moramo delati. Vzemimo primer: Za eno pomarančo več, ki jo pojemo (100 kalorij), moramo že eno uro pomivati posodo. Kos kruha s presnim maslom da energij za pol ure vožnje s kolesom. Če pojemo svinjski zrezek več in se nočemo odebeliti, moramo eno uro prehoditi štiri km. Za skodelico čaja z dvema kockama sladkorja bi že bilo treba ljudem, ki nočejo odebeliti, uro časa ribati kuhinjo. Po velikem založaju sladoleda morate cepiti drva vsaj 25 minut. ŠPIJONI MED BEGUNC, Z izginotjem nekaterih držav so morali mnogi ljudje zapustiti domovino. Večina njih se je zatekla v zahodne države. Na Angleškem je dobilo zatočišče 74.000 Nemcev in Avstrijcev. Med begunce se je pomešalo mnogo špijonov, ki so obenem vohunili v korist Angliji sovražnih držav. Zato so v zadnjih dneh pozaprli na Angleškem nad sto takšnih špijonov. SVOJEVRSTNO TIHOTAPSTVO Na Holandskem so te dni aretirali 50 častnikov domačinov. Izsledili so namreč dobro organizirano tihotapsko družbo, ki je skrivaj prenašala holandske uniforme v Nemčijo. Policiji je uspelo zapleniti 5000 takšnih uniform. 8000 šoferjev je prijavljenih za tovorne avtomobile angleške vojske na njihovem frontnem odseku v Franciji. Na nemško tehniko v Brnu bodo sprejeti slovaški študenti, ki so prej študirali na češki tehnični visoki šoli. Izgubljence iščejo. V poljskih listih je vse polno notic, v katerih iščejo ljudje v vojni izgubljene otroke, može, brate in sestre ter druge svojce, o katerih ne vedo, kje so. Deset zapovedi za nemške žene Nemški listi so objavili naslednjih 10 zapovedi za nemške žene: 1. Ko dopolniš 16 let, je tvoja dolžnost, da vstopiš v Zvezo nemških deklet. 2. Bavi se čim-več s športom. 3. Enoletno delavno službo opravi brez ugovarjanja. 4. Jej vsak Kanal med Odro in Donavo Pred dnevi so izročili prometu Kanal Adolfa Hitlerja, ki bo spajal industrijski center Gornje Šlezije s kraji ob Odri. Letna prometna kapaciteta kanala je ocenjena na štiri milijone ton. Razlika v višini izhodne točke pri Gleiwitzu in izlivom pri Koselu, je 44 m, izravnava jo 6 dvojnih zatvomic. Kanal je gradilo 4000 delavcev. Zdaj je bila zastavljena prva lopata za gradnjo kanala Odra—Donava, ki bo pospešil izvoz gornješlezijskega premoga v južnovzhodno Evropo. To bo zadnji sestavni del v veliki mreži kanalov, ki bo povezal Baltik in vzhodno Nemčijo z Balkanom. Novi kanal se bo začel pri Koselu, končal pri Donavi, dolg bo 320 km. Njegova najvišja točka bo 200 m nad morjem. / Ne pozabi naročnine! dan samo eno hrano. 5. Pleši samo arijske plese, fox in lambetlnvalk sta zamor-1 ski in židovski ples. 6. Ne šminkaj se, ker je to običaj divjakov. 7. Ne kadi, ker boš s tem prihranila domovini devize. 8. Jej malo masla, mleka in masti. 9. Ne odmetuj železnih stvari, ker jih država potrebuje. 10. Ne poslušaj tujih radio postaj. jj|ttoky — Zakaj možje toliko lažete? — Ker nas ženske vedno obsipavate r vprašanji! Ponesrečen poizkus z modernim rajem Nedavno sta se v Ameriki poročila Oskar Siebel in Eva Darvas. Romantična zgodba je zapletena v njuno preteklost in ob poroki mladih zaljubljencev je bil najbolj nesrečen njun dolgoletni rednik, milijonar Feliks Davson. Davson je prišel pred leti v Evropo in je v neki knjižnici po naključju čital Rousseaujeve nazore o vrnitvi človeštva k prirodi. Ko se je vrnil v Ameriko, je adoptiral dva otroka, Oskarja in Evo ter ju postavil v krasen park, kjer naj bi vzrasla v popolni samoti, proč od sveta, v naročju prirode. Poseben strežnik je jima skrivaj postavljal hrano v votlino, hodila sta okrog naga, le v mrazu so jima položili k jedem kožuhe. Milijonar je bil srečen, koval je že načrte, kako bo iz mladega para, ko bo do- rasel, izšlo novo človeštvo. Deček h deklica sta se razvila v krepostnega mla deniča in dekle. Bogataš je računal, di se bo Oskar v 20. letu zaljubil v dekle prišli bodo potomci, na katere bo lahta ponosen... Nekega dne, ko je odšel bogataš n< potovanje^ je pristalo v parku letalo »Rajska človeka« sta prestrašena gle dala orjaško ptico, nič manj začudeni ni so bili potniki v letalu. Kmalu so se po-bliže seznanili, mladi parček se je vkrca in ^odletel...^ Ko se je milijonar vrnil, jt našel paradiž prazen. Dolgo ni zvedel kje sta nehvaležneža, dokler ni te dn prišlo v javnost, da sta se civilizirala h po vseh predpisih modernega zakona poročila ... ^ARij SKALAN: Ramas in jora ROMAN ZADNJIH LJUDI NA ZEMLJI 34 ‘V kakšni obliki?« ,.*V obliki hinavščine, upornosti in nabosti.« fle* upornosti in nasilnosti.« »Govori določneje! Povej, kaj je sto- 11 kar bi to dokazovalo?« z Radosten dokaz mi je že to, da te J^uie naskrivaj, čeprav ve, da si zamena z drugim: da se upira mojim azom in da mi je osebno grozil z na- »Vsi ti dokazi mi dokazujejo le to, da 2a človek, ki bubi, je pripravljen bol SV°-° 'i^iezen marsikaj tvegati. Po-si ll0rna enake zločine si zagrešil ti, ko C tol 2 njegovim očetom za njegovo oCr- A” so bili tudi to dokazi dedne emenjenosti z zločinskimi goni?« a0j! reP°Vedujera ti govoriti tako z metu,,,,* Je kriknil Yagiri, ki se ni mogel več “vladati. •henM ^rjanie ni Prepričevalen argu-^ora Je °ds°vorila popolnoma mimo ča]^e ?erai “e do skrajnosti!« je zakri-»Po -P razburjeno Yagiri. buri se in govori stvarno! Hočem, da razčistiva vprašanje do dna. Kakor odgovarjam jaz na tvoja dokazovanja s svojimi protidokazi, tako pobijaj tudi ti moje teze s svojimi antitezami.« »Tu ne gre za nobeno razpravo,« je še bolj razburjeno odgovoril YagirL »Zadostuje naj ti, da ne bom nikoli in pod nobenim pogojem dovolil, da postaneš njegova žena, ker nočem, da bi se kakor koli mešala kri Seonijev z Ra... In-dorji.« »Vse to je še vedno ljubosumnost!« se je oglasila nenadoma Jorina mati Malva, ki je vstopila v salon ne da bi jo bila opazila. »Malva!« je vzkliknil Yagiri in ostro pogledal svojo ženo. »Mati!« se je začudila Jora. »Ti si na moji strani?« »Slišala sem ves vajin pogovor. Mogla bi vsaj malo paziti!« Stopila je k radiofonskemu in televizijskemu aparatu in prestavila izolirani vzvod. »Menda ni tre bo, da še kdo drugi sliši in vidi vajino razračunavanje.« »To ni nobeno razračunavanje,« je skušal ugovarjati Yagiri. »Najmanj pa govorim iz ljubosumnosti. Ali ne bi bilo smešno, da bi jaz sedaj, po tolikih letih, še mislil na...« »Da, na Sadyo; povej kar odkrito! Čemu bi potem sovražil njenega sina?« »Smešno!« je vzkliknil YagirL »Vedno govorite vsi o nekem sovraštvu, ko gre vendar za srečo in usodo najine hčere, katere življenje mi je preveč dragoceno, da bi ga izročil človeku take vrste.« »Tebi ni nobeno življenje dragoceno. Niti moje niti Jorino niti koga drugega. Ti poznaš samo svojo sebičnost, veljavnost in oblastnost. Ne ugovarjaj niti z besedo! Kakšna je pa bila moja sreča ob tvoji strani? Prenašati sem morala vsa leta tvojo samovoljnost. Nikoli se nisi brigal za moje misli, za moja čustva in potrebe.« »To ni res!« je skušal ugovarjati Ya-giri. »Vse je res. Oženil si se z menoj brez ljubezni. Tvoje misli so bile še vedno pri Sadyji.« »Moj Bog, saj to ni mogoče? Mama!« je vzkliknila Jora in planila k materi. »Zakaj mi nisi tega nikoli povedala? Bila sem prepričana, da je vajin zakon r.aj-popolnejši, da sta najbolj srečna človeka.« »Ker sva igrala komedijo pred teboj, Takurjem in vsemi v Rayanipuru. Komedijo, da, čisto navadno, neumno komedijo.« »Ne veruj ji ničesar!« je dejal Y; »Že od vsega začetka jo mori fiksna ja, da je ne ljubim in da še vedno slim na pokojno. Kar koli sem kdaj ril, kar koli sem govoril, vse ji je povod za bolestno ljubosumnost. Al kdo trpel v tem zakonu, potem ser pel samo jaz.« »In po vsem tem hočete,« je vzk’ la Jora, da se poročim s človekom ne ljubim, ki ga celo sovražim! Ne tisočkrat manj!« »Popolnoma pravilno,« je pril ^a.tu *?IPoži se s tistim, ki ga ljub ki tudi tebe zares ljubi in ni taka s; ljubna zverca, kakor je tvoj oče,* »Ali je to govorjenje matere s s\ Yagir?m ° °ČetU?" se je še 1)011 raz »Vsa leta, kar se zaveda svojega stoja, nisem spregovorila ne z nje pred njo žal besede o tebi. Sedaj p moreni več molčati. Razumeš, ne rem. In nočem. Ne dovolim, da bi ji čil življenje.« »Torej hočeš, da se poroči z Ranu •ndorjem?« je vpraša! prepadeno, »Hočem!« je potrdila Malva. »Nikoli!« je kriknil Yagiri in ves besnel. »Tudi ako se ves Ravanipur stavi na glavo, jaz ne bom nikoli do tega zakona.« (Dalje juti KRALJA PETRA TRG 6 r- ItjIDOBRI RABLJENI tlJJJ RADIO APARATI OBROKI PO DIN100 --J.PRI ' RADIO STARKEL ajf/ier, Soorf MALI OGLASI DOBRO STARO VINO od 5 1 naprej a 8 din. Leyrer. Košaki 22._________13149-1 PREKLIC! Preklicujem besede, katere sem izrekla napram Branku Dogša o njegovi sestri gdč. Dragi Dogša. Štefka Lesiak, Ormož. 12170-1 Posest STARO POHIŠTVO štedilnike, obleke in druge stvari kupujem. Vprašati Alck sandrova c. 31, Pobrežje ■ 13165-3________________ 2 SKOBELNIKA (nobelbank) kupim. Slavko Krabonja, Aleksandrova c. 19’ Maribor. 12168-3 Prodam awm«m>»nr«iaa.