Izdaja zavod za gospodarsko propagando Domžale, Ljubljanska 92 - Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik MIlan Klerlo — Izhaja vsakega 15. v me. tecu — Ztro račun 5042-3-252 — Cena 20 dinarjev - lMska tiskarna .Tonete TomSIca. v LJubljani Leto V. — št. 7 Damžale, 15. septembra 1966 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Večja želja po soodločanju Z lepim spomenikom borcem NOB, ki smo ga postavili na Pievojah smo še enkrat, kot že tolikokrat prej dokazali, da ne bomo nikdar pozabili naporov in žrtev tistih, ki so s krv.'n postavljali temelje naše socialistične družbe. Mislim pa, da ni dovolj samo to, da postavljamo spomenike tistim, ki se jim želimo oddolžiti za velike žrtve. Ideja revolucije je bila svetal cilj najnaprednejših ljudi v najtežjih dneh. Takrat smo delali vsi za vse in delili vse z vsemi. Takrat se je zalesketalo med nami pravo tovarištvo In zaupanje človeka v človeka. Takrat smo se zavedli, da samo vojska brez ljudstva ne pomeni dovolj in nasprotno, da je treh.; trdnih vezi, ki bi čvrsto vezale in so vc-sale vse napredne ljudi, jih združevale in vodile k cilju. Tempo razvoja v zadnjih dvajsetih letih pa je prinesel s seboj marsikaj novega Prej mirni in tihi občani so začeli vse glasneje izražati sveje misli, svoje poglede kritiko. Iz česa izhajajo različne kritike in ne Bodovanja med ljudmi? Pri občanih se vedno bolj večajo težn.i Po resničnem upravljanju in soodločanj.! o vseh javnih zadevah. Tn pač ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi kdo ts»,kr»e težnje zaviral. Nasprotno! Usmerjati jih je treba! Treba je sproščati vse te moči. Vid'ie, tu se srečujemo s tako imenovanimi novimi ednosi. Večja želja občanov po upravljanju in soodločanju ni zrasla nenadno. To je rezultat naših prizadevanj vsa leta nazaj, da bi za sodelovanje pridobili čim več ljudi. Danes se nam javlja le v novi obliki. To pa je treba dopolnjevati. St snumo podcenjevati gledanj in predlogov cbtanov. Danes imamo veliko zrelih in pametni i ljudi, ki želijo biti člen v verigi upravljanja. Treba bo te sile le sprostiti, in ne dovoliti, da bi jih preveč pa-mcLii posamezniki birokratsko dušili in jih i t tiskali v ozadje, pa naj si bo to v delovnih ali družbenih organizacijah ali krajevnih skupnostih. Vsa da sedaj tako imenovana zaprta pedročja se bndo morala začeti odpirati, kajti le tako lahko tudi tukaj dosežemo zmago neposredne demokracije. Z druge strani pa obstaja nevarnost, da z dušenjem teh sil, ki se porajajo, potiskamo posameznike v ozki individ jalizem in da se potem priključujejo tekmi za osebno materialno ; bogatitev in se zapirajo pred družbo. Po sprejetju nove ustave smo dostikrat 'lovorili o človeku in njegovem položaju v današnji družbi. Naša ustava postavlja človeka v srrdiščc vsc,~a d^gajarja in mu priznava njegovo dostojanstvo in pravice. V dvajsetih letih po končani £v drugi svetovni vojni smo pri nas že v neštetih krajih postavili spomenike herojem revolucije, dostavljali smo velike in mogočne, pa tudi skromne in majhne. To je in ostane naša dolžnost! — Tudi spomenik, ki je bil za letošnji občinski praznik odkrit na Prevojah na vzpetini ob glavni cesti naj bo naš prispevek temu, da ne bomo nikdar pozabili herojskega obdobja naše zgodovine in žrtev, ki so jih najboljši sinovi in hčere naših narodov sprejeli nase, da bi bil uresničen id<;al. za katerega so se bojevali. — Prevojski spomenik naj bo spomin na mrtve in opemin živim! Pred rebalansom proračuna Skupščina občine je na svoji dvajseti seji sprejela sklep, da se pristopi k rebalansu proračuna in s tem zagotovi potrebna sredstva za izvajanje odloka o kreditiranju in štipendiranju študija. Nadalje naj se zagotove sredstva skladu za socialno in otroško varstvo. Z rebalansom naj se tudi zagotove sredstva za povečano regresiranje prevozov dijakom in študentom. Na prvi pogled zelo skromen in ne preveč zahteven rebalans za potrebe, ki se morajo zagotoviti! Vendar pa z rebalansom posegamo globlje. Najprej moramo priznati, da z občinskim proračunom za letošnje leto nismo zugotovili že s človeško moralnega stališča nesporne obveznosti do starih in onemoglih in do otrok. To, česar pač nismo opravili in opazili v pričetku leta, moramo sedaj, ko je stanje že nemogoče — saj dolgujemo domovom onemoglih že 81.199 N din, otroško-var-itvene ustanove pa so tik pred tem. da prenehajo s svojo dejavnostjo. Vzrok, da je potrebno pristopiti k rebalansu proračuna, je več kot očiten. Seveda bi lahko šlo tudi brez rebalansa, če ne bi bila v začetku leta razdeljena vsa sredstva. S predlogom o spremembah ne pristopamo samo formalno k rebalansu proračuna, ko se samo še nerazdeljeno razdeli, pač pa pristopamo k dejanskemu rebalansu, ko bo potrebno nekatere planirane izdatke omejiii ali v celoti zmanjšati zato. da se zagotove sredstva za druge dejavnosti. le'.o'nii rebalans ne bo torej zgolj for-ma'nosi dodatne delitve, pač pa bo ponovno vrednotenje pomembnosti posameznih dejavnosti za celotno občino. In s tem namenom je postavila skupščina zahtevo, naj bodo programi in izvajanje le-teh ena izmed osnov za spremembo proračunskih izdatkov. Že lo l>a nam kaže na to. da bo potrebno temeljito pretresti, ali so bila vsa programirana dela izvršena in ne mazanje, /n kakšno ceno so oziroma bodo izvršena. Sodelovanje pri teh odločitvah pa ni samo dolžnost članov sveta za finance in skupščine, pnč pa je dolžnost vseh druž-heno-politicnih sil v občini zato. da pridemo do novih kvalitet in odnosov, ki pa morajo bili vsa i na tako visoki ravni, da ne bomo v borbi za drobne koristi teritorija ali dejavnosti, ki jo zastopamo, po/abili na našo osnovno dol/nos;, da smo dolžni starejšim in onemoglim zagotoviti vsaj najnujnejše /a njihovo že itak skromno življenje in da je od pravilnosti vzgoje naših zanamcev v ve'iki meri odvisen bodoči družbeni razvoj. Ne nazadnje pa tudi to. da se nam ne bodo tako maščevale premajhne naložbe v predšolsko v'ojo otrok, kot se nam sedaj, ko moramo letno plačali vzgojnim zavodom 108.000 N din za IS otrok ali na enega otroka 6000 iN din. za otroško varstvo pa smo izdvojili za 90 otrok 140.000 N din ali na enega 1555 N din. Cilj in namen rebalansa je torej jasen. Jasno pa nam mora biti tudi to, da bo tudi rebalansirani proračun odraz naše družbeno-politične zavesti in odnosov do posameznih kategorij potrošnje. Slavko Matičič Tudi VIII. kongres ZKJ izraža potrditev tega ustavnega načela: zadnji kongres in pa IV. plenum ZKJ odločno zavračata vrednotenje človeka po tem, kakšni grupi pripada, ali pa. kako se lahko prilagaja birokratski samovolji nekaterih. Sedanje izkušnje nam govore, da se je samoupravljanje v praksi že tako utrdilo, da je omogočilo odprt boj z njegovimi nasprotniki, z nasprotniki samoupravljanja, ki ga nekateri javno sicer priznavajo in se deklarativno izražajo zanj, v praksi pa ga negirajo in onemogočajo ali pa ga s svojimi prestopki skušajo zavirati. Ne moremo dovoliti, da bi se pod krinko demokracije in svobode izživljali protiso-cialistični posamezniki. Več kot dveh poti ne poznamo: prva je pot neposredne demokracije, ki omogoča vsem delovnim ljudem soodločanje in jih vključuje v širok delovni in upravljalski proces, druga pa je pot reševanja zadev na star in sedaj ne samo reprikladen, pač pa tudi škodljiv način, način reševanja za zaprtimi vrati, pa vendar pod plaščem samoupravljanja. Ta sistem se je ne samo poživel, ampak se po svoji vsebini vse bolj prilagaja konservativnim in celo reakcionarnim težnjam razrednega sovražnika, in postaja tako tudi sam sestavni del tuje ideologije. Mnogo govorimo o povečanju storilnosti in sploh o cenejši proizvodnji. Vendar marsikdaj naletimo na odpor. Nam je jasno, da v tem in še v marsikaterem drugem pogledu v naši občini še nismo dovolj storili. Vsi zelo dobro vemo, da delovni človek ni proti zboljšanju pogojev proizvodnje, da si želi večjih osebnih dohodkov in zaposlitve za svoje otroke. Želi si lažjih pogojev dela in matere si želijo, da bi brez skrbi odhajale na delo, da bi njihovi otroci bili tedaj, ko jih ni doma, preskrbljeni. Se marsikaj si želimo in vsi smo za napredek, toda ta prihaja preveč počasi. Zato bo treba resneje kot doslej gledati, da se !)D kadrovska struktura zboljšala, da bodo odgovorna mesta zavzemali res tisti, ki bodo odgovornost lahko tudi nosili. To pa so le strokovni kadri. Vemo pa tudi, da bomo lahko še priča krčevitega oklepanja starih pozicij, kajti nihče jih ne izpusti rad iz rok. Samoupravni organi si bodo morali t vso doslednostjo prizadevati in delati na tem, da bodo glede na to, da imamo še več kot polovico nestrokovnih kadrov, ki zavzemajo mesta strokovnih, izvedli postopno zamenjavo v prid strokovnosti. Le tako lahko pričakujemo boljšo organizacijo dela na vseh področjih, s tem pa tudi večjo produktivnost in višji življenjski standard. Brionski plenum nam je jasno dokazal, da je izvajanje družbene reforme, reforme naših družbenih odnosov nujno, in kakor se je v vodstvu izrodilo nekaj ljudi, ki so hoteli prerasti Zvezo komunistov in družbo, tako ni nikjer zapisano, da takih primerov nI tudi nri nas. Neposredna demokracija bn morala zmagati, in že se vidijo prvi dokazi o tej zmagi — to je brionski plenum, kl je ZK postavil na takšno portle.^o, kot je treba. Marija Ivkovr' Cveta Po IV. plenumu (K ZKJ: Sklepi občinskega komitela ZKS Domžale Občinski komite Zveze komunistov je na svoji seji 29. julija 1966 razpravljal o sklepih IV. plenuma CK ZKJ in o uveljavljanju njegovih sklepov v naši občini ter v občinski organizaciji ZK. Na podlagi razprave so sprejeli naslednje zaključke, s katerimi so že seznanili tudi osnovne organizacije ZK v občini. L Ne glede na to, da je obdobje po IV. plenumu prekratko, da bi lahko celoviteje ocenili odmeve ln dejavnost po plenumu, Je treba poudariti, da je nevzdržna misel, ki se je pojavila takoj po plenumu, da so s spremembami na vrhu odpravljene vse napake in da ne bo več težav. 2. Taka in podobna miselnost izvira od določenih članov ZK, ki so se tudi sicer doslej deklarativno izjavljali za sklepe VIII. kongresa ZKJ in za sklepe občinskih konferenc v Mengšu in v Radomljah, v praksi pa jih potem niso izvajali. Ta oportu-nizem pa je bil doslej ena glavnih ovir za razvoj samoupravljanja. 3. Ugotavljamo, da dosedanja praksa opozarjanja na napake, dejanja, raznih priporočil in opominjanja ne zadostuje, ter da del komunistov tega ni sprejel kot obvezo za dosledno odpravljanje raznih napak. Zato bo potrebno dejansko uveljaviti osebno in politično odgovornost posameznih članov ZK. 4. Letošnji rezultati pri izvajanju načela reelekcije in rotacije v naši občini nas še posebej obvezujejo, da se morajo komunisti boriti za dosledno uveljavljanje teh načel in za demokratično reševanje kadrovskih vprašanj sploh. Znova je treba opozoriti na potrebo po doslednem izvajanju načela nagrajevanja po delu (in to na vseh področjih dela), saj se je doslej to načelo marsikje izigravalo, npr. tudi s tem, da so določeni vodilni delavci (primer Melodije itd.) ne glede na napake prišli na enako ali višje mesto v drugi delovni organizaciji. 5. Kljub ostrim razpravam in kritikam, ki so bile izrečene na raznih posvetovanjih ZK in na zborih občanov, lahko ugotovimo, da je na nekaterih področ- jih družbenega delovanja vpliv da bi za reševanje perečih pr javnosti še vedno izključen de loma ali v celoti, na primer na področju investicijske politike, občinskega proračuna, stanovanjske politike itd. 6. Večina komunistov, članov osnovnih organizacij v delovnih organizacijah, je na terenu nc-delavna. Zato bi bilo potrebno v bodoče okrepiti delo komunistov v krajevni samoupravi, med drugim tudi na ta način, blemov sklicevali atikve komunistov določenega kraja, oziroma določenega območja. 7. Brionski plenum je naša javnost sprejela pozitivno tudi zato, ker je bilo njegovo delo javno in demokratično. Tak način dela moramo prenesti tudi v občinsko organizacijo, oziroma osnovno organizacijo ZK v naši občini. Franci Gerbeo Občinski ibor samoupravllalcev Analiza samoupravnih organov Ob prebiranju in obravnavanju sklepov IV. plenuma ter ob primerjavi z razmerami v naših delovnih kolektivih, krajevnih skupnostih in občinskih samoupravnih organih se nam nujno vsiljuje vprašanje, kakšne oblike sodelovanja s samoupravljav-ci bi bile najprimernejše, da bi se čim uspešneje spoprijeli s pomanjkljivostmi in nasprotji, ki hromijo razvoj samoupravljanja. Vedno pogosteje srečujemo misel o občinskem zboru samoupravljavcev, kjer bi delovni ljudje samoupravljavci-občani odločno z najširšo izmenjavo mnenj in analizo nakazali pogoje za ustvarjanje novih demokratičnih odnosov ter se spopadli z vsemi tistimi konservativnimi elementi, ki še vedno hromijo in onemogočajo nove jasnejše oblike in odkrito borbo v pogojih nastajajočih protislovij. Centralni svet Zveze sindikatov ugotavlja, da že od leta 1957, ko je bil prvi kongres delavskih svetov Jugoslavije, obstaja težnja, da bi taki kongresi postali stalna praksa, ker bi le na ta način lahko neposredno in odločneje regulirali samoupravne odnose. Sedanji družbeni odnosi dobivajo novo kvaliteto predvsem še po IV. plenumu, iz česar izhaja, da mora glas delovnih ljudi iz samih delovnih organizacij in občanov dobiti tisto veljavo, ki mu v pogojih socialistične demokracije pripada. Zato se predvideva II. kongres organov samoupravljanja, ki bo v prvi polovici naslednjega leta. Dosedanje rezultate reforme, ki so prinesli novo ekonomsko strukturo, je potrebno še naprej razvijati, treba je analizirati tudi nove probleme, ki nastajajo pri ustvarjanju naših koncepcij samoupravljanja in razvoja družbeno-ekonomskega sistema. "TO je predvsem aktualno zaradi odločnega uresničevanja zaključkov III. in IV. plenuma ZKJ. Politični cilj zbora samoupravljavcev naj bi bil kar najbolj konkreten, da bi pokazal na vse tiste probleme, ki otežujejo ustvarjanje samoupravnih odnosov v sedanji etapi razvoja, da da\ nov prispevek k naporom za premostitev administrativnih in tehnokratskih ostankov v sistemu in praksi in hitrem odstranjevanju vsega tistega, kar ovira nadaljnji razvoj. Občinski zbor samoupravljavcev potemtakem ne bi smel biti enostranski ali ozek in bi moral zajeti in obravnavati vse oblike samoupravljanja v komuni in analizirati delo občinske skupščine, njenih svetov in komisij, zborov volivcev in krajevnih skupnosti. Delo samoupravni^' organov v delovnih organizacijah bi moralo biti najprecizneje analizirano. Dosedanja praksa, ko odborniki zbora delovnih ljudi in zbora delovnih skupnosti vse preveč skopo obveščajo občinsko skupščino o dogajanjih in problemih v delovnih kolektivih in na terenu, opozarja, da so odborniki premalo povezani s svojimi volivci in da premalo prisluhnejo njihovemu mnenju in predlogom. Priprave za občinski zbor samoupravljavcev nikakor niso lahke, saj zahtevajo odločno prizadevanje slehernega samo-upravljavca za najbolj konkretne in najbolj odločne posege za dosego tistih samoupravnih odnosov, ki si jih vsi delovni ljudje in občani najbolj želimo. Čeravno obstajajo v delovnih organizacijah že tisti najbolj neposredni samoupravni odnosi, bo potrebno tudi tam razpravljati predvsem o samoupravljanju, medsebojnih notranjih odnosih, nagrajevanju po delu, spoštovanju samoupravnih aktov in obveščanju. Zahteva in pogoji za nadaljnjo decentralizacijo samoupravnih odnosov tako v političnem kot ekonomskem pogledu mora to pot postati povsem jasna, ker je to edina pot k nadaljnjemu uveljavljanju ustvarjalne sposobnosti delovnega človeka. Nujno je, da družbeno-politič-ne organizacije na terenu ln v delovnih kolektivih ustvarijo sproščeno vzdušje, pa bo na sestankih delovnih kolektivov in zborih občanov premagan nezdravi molk, za katerim se pogosto skriva strah pred posledicami. Pri vseh dosedanjih razpravah In cbravr»avE"\1a skle-P-v plenuma se je pokazalo, da je te, strah premagan in raz- prave v nekaterih kolektivih že pričajo o tem, da se mnogi problemi obravnavajo mnogo resneje in odločneje kot nekoč. Pogoji za hitro in dosledno reševanje problemov in odstranjevanje nepravilnosti naj bodo poziv za sklic »občinskega zbora samoupravljavcev«, ker je vc^ kot dovolj odprtih vprašanj, o katerih naj bi razpravljali; osnovni smoter pa je, dati nov polet pri izpolnjevanju sklepov IV. plenuma in prispevati k poživitvi dela samoupravnih organov v kolektivih in komuni. Javne razprave v pripravah na »občinski zbor samoupravljavcev« naj odkrito pokažejo pravo vlogo in položaj delovnega člove:;a-obfana ter poudarijo njegov odločilen vpiiv na oblikovanje odmsnv med ljudmi v socialistični družbi. OBSS — SZDL Potrebna ie reorganizacija ZK Na zadnji seji občinskega komiteja ZKS 29. VII. 196« so obravnavali tudi naloge pri reorganizaciji Zveze komunistov pred kakršne je postavil občinsko organizacijo ZK brionski plenum CK ZKJ. Na seji so ugotovili, da je v zvezi s tem potrebno najprej analizirati pojave in stališča iz dosedanjega dela, ki se razlikujejo od sklepov 8. kongresa in sklepov občinskih konferenc ter potem sprejeti, oz. predlagati ustrezne Delavska univerza Domžale vpi-»uje v sezoni 1966/67 v naslednje šole ln tečaje : 1. VEČERNO SOLO ZA ODRASLE in sicer za 7. ln 8. razred »• VEČERNO EKONOMSKO SREDNJO SOLO — II. letnik S- TEČAJ NEMŠKEGA IN ANGLEŠKEGA JEZIKA *• GOSPODINJSKE TEČAJE 8- TEČAJ ZA POKLICNE VOZNIKE MOTORNIH Za ie pcJ L i.i . Ml -o raz-P'-"a se kandidati lahka prijavl-io na I. csnovnl šoli v Domža-•ah, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije. Za tečaje pod 3.. 4. in 5. točko Pa na Delavski univerzi Dcmža-le. Kolodvorska 6. Rok za prijave Je do 20. septembra 1966. ukrepe in sanacije, posebno tam (pri vodilnih) kjer smo že doslej lahko ugotuvljali odstopanje od programskih načel ZK. Sedanja stopnja družbenega razvoja nedvomno zahteva, da se začne ZK hitreje prilagajati nastalim družbenim spremembam in da se mora reorganizirati, če hoče še naprej ostati vodilna sila v naši državi. Občinski komite ZKS je zato na tej seji imenoval naslednje delovno skupino, ki naj pregledajo dosedanjo aktivnost komunistov v naši občini in predlagajo potem ustrezne spremembe: I. skupina — Vloga in položaj ZK v sistemu samoupravljanja: Cene Matičič (vodja), Peter Gubane, Toni Laznik, Slavko Matičič. Franc Majdič. Lado Simončič. Franc Stumbelj. Ivanka Zabavnik in Marjan Regent. II. skupina — Načela organiziranosti in notranji odnosi v ZK: Aleksander Skok (vodja), Franc Brenčič ml., Franci Gerbec, Franc Kerč, Peter Košir, MIlan Potočnik, Albin Pe-nič, Viktor Sčukovt in Edo Vollmajer. III. skupina — ZK in kulturno ter duhovno ustvarjanje: Janez Ulčar (vodja), Jakob Cer-ne, Štefka Grilj, Bronislava Perne, Slavko Pišek, Rajko Radmelič, Zdravko Smerdelj, dr. Miro Stiplovšek in Maks Guček. IV. skupina — ZK in mladina: Ivan Jeretina (vodja), Milan Beisinfrer, Marjan Gregorc, Ciril GrllJ, Franc Orchek ml-Ljubo Pavlovlč, Miha Vutko-vie. Toička Zibclnik In Mitja Zupančič. V. skrpina: ZK in družbeno-po-litične organizacije: Ivan Viđali (vodja), Srečko Debeljak. Pavel Peterka. Jože Peče, Ivan Rebolj, Lovro Breznik. Martin Uštar, Stane Vrhovec ln Maks Zajec. GP »Obnova« Ljubljana, Titova 39, telefon 314-877 PRODA v Domžalah dvoinpolsobna in enoinpolsobna stanovanja ter trgovski lokal — tip samopostrežbe — nasproti Komunalne banke. Stanovanja so v bloku v L, II., III- IV. nadstropju in na terasi. Gradnja Je v klasični izvedbi. Ogrevanje s centralno kurjavo. Vsa stanovanja so standardno opremljena. Cena: dvoipolsobna stanovanja z balkonom . . 74.625.00 dvoinpolsobno stanovanje z balkonom . . 75.762.50 enosobno stanovanje brez balkona .... 40.587,50 enosobno stanovanje z balkonom .... 41.712,50 Trgovski lokal Je v pritličju stanovanjskega bloka. Dostop Je direktno z glavne ceste. Poleg priročnega skladišča v pritličju ima fte skladišče v kleti, ki Je dostopno s stopnišča in s tovornim dvigalom. Cena 1,014.600.00 N din Rok dograditve december 1967. Kupci stanovanj sklepajo kupne pogodbe v Domžalah, v prostorih sektorja GP Obnova na Ljubljanski cesti ln v LJubljani. Titova 39. Vse Informacije dobite v Domžalah — sektor Domžale tel. 72-315. in na upravi GP Obnove v Ljubljani, telefon 314-877 008. Ali res ni denarja? Mnrsikatcrikrat se v razgovo-vorili na sestankih pa tudi drugje sliši, da nimajo krajevne skupnosti sredstev za svoje dejavnosti. Marsikatera taka diskusija pa je velikokrat neutemeljena in je verjetno rezultat neobveščenosti. Oglejmo si s tein v zvezi samo nekaj podatkov) V proračunu je predvideno, da se letos izdvoji za potrebe krajevnih skupnosti 247.320 N din. seveda pod pogojem, če bodo predvideni proračunski dohodki doseženi. Ob polletju bi torej moralo biti izdvojenih 121.660 N din. Ker so bili dohodki slabši, je bilo izdvojenih manj sredstev. Kljub temu pa je na dan 7. 9. 1966 neizkoriščenih kar 99.197,50 N din. Po posameznih krajevnih skupnostih je razpoložljivih sredstev: N din Krajevna skupnost Blagovica....... 998,05 Domžale ........ 21.394,94 Dragomelj-Pšata..... 2.478,82 Homec (preds. zbora vol.) . 3.600 Ihan ......... 4.168,44 in i sr......... 4.143,43 rašnja........1.066,34 Preds. zboravolivcev Kokošnje....... 890,01 Krajevna skupnost Krtina......... 2.464,68 Lukovica........ 2.362.81 Mengeš........ 16.053,84 Moravče........ 6.484,01 Preserje........ 3.444.85 Prevoje........ 2.462.33 Radomlje ....... 4.291,75 Rafolče........ 1.396.35 Rova......... 3.853,72 Trojane........ 1.635.94 »Tomo Brejc« Vir, Dob . . 10.990.75 Vrhpolje........ 3.695.37 Zlato polje....... 1.320,96 Vzroki, zakaj niso sredstva kot pa samo upravni odbor. Ce izkoriščena, so najrazličnejši, pa je tako, potem so marsi- Pa naj si bo. da krajevne kateri prigovori, da krajevne skupnosti tiranijo sredstva za skupnosti nimajo sredstev, plod večje in dražje akcije, aH pa slabega dela upravnega odbora, da je aktivnost nekaterih pre- ali pa plod slabe politične in majhna. Ne bi se spuščali v to. delavne aktivnosti tistih posa- kako je pri posamezni krajevni meznikov. ki trde, da ni de- skupnosti, kajti nedvomno je. narja za krajevne skupnosti, da 0 delu krajevne skupnosti mora biti obveščen širši krog S'.«-v' o Matičič Tomaž Habe: Kantata »Sreča umreti je za svoj narod Mladi komponist iu dirigent — domačin, Tomaž HABE se j« kljub mladosti uve\javil ne samo v Domžalah, ampak tudi že na republiških in zveznih natečajih. Višek svojega dosedanjega ustvarjanja pa je dosegel prav s kau-tato: Sreča umreti je za svoj narod, ki je bila letos prvič izvajana za naš občinski praznik. Njegova vsestranska nadarjenost, obenem pa tudi pripravljenost, da sodeluje povsod, kjer je njegova pomoč potrebna nam daje zagotovilo, da bo mladi glasbenik tudi v lokalnem merilu prispeval k dvigu glasbene kultu re Ob proslavi 25-letnice Osvobodilne fronte in za praznik občine Domžale sta izvedla komorni zbor in orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale kantato, delo mladega skladatelja — domačina — Tomaža Habeta. Besedilo kantate so sestavili: Nazim Hikmet, Karel Kušar in Tomaž Ilabe. Kratka vsebina je naslednja: Neka deklica skuša zažgati sovražno skladišče orožja, kar ji pa ne uspe; ujamejo jo Nemci, zaprejo jo v ječo. jo zaslišujejo, mučijo in končno obsodijo na smrt z obešenjem. Deklica umre z besedami: »Ne objokujte me — sreča je umreti za svoj narod«. Kantata je po besedilu razdeljena na tri dele, kar je dalo tudi skladatelju priliko za tro-delno razdelitev, ki bi nekako ustrezala običajni trodelni razdelitvi v suitah, sonatah ali koncertih. Besedilo samo je nudilo skladatelju dovolj opore za njegovo delo. saj je dramatično razgibano. Za zgled poglejmo samo tele verze: Sirene pojejo in bije plat zvona, sirene tulijo kot blisk in grom z neba. kot da oblaki se trgajo in bijejo, se zlivajo v povodenj ,.. Zc prvi akord ob poslušanju kantate kot tudi pogled v partituro nam pokaže skladateljevo usmerjenost: kot otrok naše dobe se odreka tradicionalnemu gledanju na muziko, ki se je zavestno naslanjala na diatoniko in je iz nje izvajala vsa svoja sozvočja Zdi se. da se Habc nagiblje. čeprav ne v ekstrem-nem smislu, k sodobnemu gledanju na muziko, ki zametava vsako funkcijo, ki so ji vsi toni enako važni, vsi enakopravni, nobeden ni »vodilni«, ki bi imel v tem svojstvu že neko funkcijo, ki jo na sodobna glasba zametava. Ker so vsi toni enakopravni, zato jih lahko svobodno vežemo med seboj. Da te trditve veljajo tudi za Habctovo Jakob Cerne (violina) in recitator ji: Tone Ravnikar, Marija Matičič in France Skrjanc. Orkester, ki je bil sestavljen oči-vidno po večini iz učencev istega Zavoda, je svojo ne lahko partijo kar dovršeno izvajal; s partituro v roki bi poslušalec morda zasledil kake intonančne nejasnosti, ob prvem poslušanju jih pa v tej muziki, ki je že sama po sebi dosti disonančna, ni bilo veliko zapaziti. Šibka točka izvedbe je bil zbor. Ne bi rekel, da kakovostno, čeprav najbrž ni vajen tovrstne muzike, ki Je bila tudi zanj nov problem, pač pa številčno. Za plastično izvedbo kantate bi moral biti zbor, muziko, nam pove že takoj prvi akord: c-g-a-d (računano od spodnjega tona navzgor), ali naslednji: c-e-gis-be-dis (ki se sicer naslanja na tradicionalni terčni sestav, a je silno močno alteriran), ali takoj za njim tretji akord: c-fis-be-c-e, iz katerega odseva kvartni sestav akorda. Se ostrejši je akord pri besedi »Halt!«, kjer zazveni hkrati malo manj kot cela kro-matična lestvica: as-a-bc-h-d-es-e. Kljub temu, da se avtor nagiblje k sodobnemu izrazu, ni, kot rečeno, ekstremen. In prav jc, da ni! Saj sodobni ekstremni skladatelji, ki zavračajo vse pridobitve tradicionalne muzike, sami čutijo, da so zašli nekam v slepo ulico, da v njihovi glasbi nekaj ni v redu, da je v njej neotipljiva pogreška, da ne dosežejo tega, kar bi radi. Namesto stare, po njihovem izrabljene muzike, niso še dokončno našli nove. Z doslednim ponavljanjem dvanajstih tonov lestvice, ki nimajo nobene medsebojne zveze, postaja njihova muzika nekam siva, nekam monotona. Zato se trudijo, da bi vendarle našli kot element strukture neke odnose med toni. Habctova muzika vzbuja pri poslušalcu, ki je Ie nekoliko razgledan v sodobni glasbi, živo zanimanje. V njej vidi ustvarjalca, ki se ne prepušča slučaju, ampak kljub svoji mladosti že zavestno gradi svojo muzikalno stavbo, pa naj bo to oblikovano, v svojevrstni harmoniji in posebno še s čvrstim ritmom. Tudi skrivnosti orkesterskega izraza Habctu niso tuje, saj mu orkester prav živo poje. Skladbo so poleg komornega zbora in orkestra Zavoda za glasbeno izobraževanje izvedli še solisti: Amalija Simčič (sopran). Stane Modec (bariton), posebno v primeri z orkestrom, številčno vsaj štirikrat, če ne še več, večji, kot je dejansko bil. Računati pa motamo z uejsi-vom, da v danih razmerah ni bilo mogoče dobiti zadostnega števila pevcev, ki bi bili kvalitetno kos zborovskemu partu. V c«loti vzeto: kantata jc imela pozitiven uspeh, ne samo pri količkaj razgledanih poslušalcih, ampak v prvi vrsti za Tomaža Habeta, ki je poleg tega, da jc sodeloval pri sestavi besedila in kantato komponiral, kot dirigent tudi vodil ves izvajalski aparat in to z zelo zanesljivo roko. Imejmo pred očmi: Tomažu Habeta je šele 19 let! Pri tej mladosti js s tem delom napravil velik izpit. Ce bo vztrajal na rarrtani pati, nam bo še kaj velikega napisal! Matija Tome Na rob letošnjemu komornemu večeru Povsem naravno se nam zdi. če kaka gostujoča skupina s ce-neno-zabavnim programom in ob relativno dragih vstopnicah gostuje pred polno, včasih tudi nabito dvorano domžalskega ki-no-podjetja. In prav tako ni nič posebnega, če tistih nekaj domačih institucij, ki se kljub težavam, naporom, zavisti in nasprotovanjem še ukvarjajo s plemenitim kulturnim delom, pojejo, igrajo in muzicirajo pred zevajočo prazno dvorano, kjer je število poslušajočih včasih komaj enako številu nastopajočih. Kritiki, kulturni delavci in tisti ljubitelji, ki jim pač ni vseeno, kaj se z našo kulturo dogaja, so parabili na kilograme črnila, popisali na tone papirja in zapravili nešteto diskusijskih večerov, ne da bi uspeli stvar kakorkoli in kamorkoli premakniti. Izgleda, da smo se na vsej črti pomirili z dobrimi starimi Prešernovimi verzi: »Slep jc kdor se s petjem ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže ...« Vscbolj se mi dozdeva, da smo zamenjali plemenito besedo in lepo knjigo z raznimi X 100. plavimi in zelenimi dodatki, bolj ali manj prikritimi pornografskimi izdajami in podobnimi stripi, ki polnijo police naših trafik, kioskov in na žalost tudi nekaterih knjigarn. Električne kitare z oglušujočimi zvočniki, pojočimi žogami, ropotajočimi bicikli in podobnimi glasbili originalnih a" pa posnemajočih Beatlesov nam prinašajo poleg dolgih las, ozkih, oguljenih in z zaplatami opremljenih kavbojk tudi »zamenjavo« za tisto čudovito glasbeno govorico, ki Je znala Človeštvo dvigniti k uporu, na buditi zavest, ga tolažiti v n.;v...vi.i ii.u ni.i dneh, ga vcsc.iu uJsi&Vttl usneiiov ter vedno in povsod tudi piemeniti-ti njegovo človc .:(,-> biStVO. Takšne in podobne misli so me spremljale, ko sem poslušal komorni večer, ki ga je letos že tretjič pripravila Glasbena šola v Domžalah. Ta ustanova nedvomno ve kaj hoče. Poleg temeljnega dela in nujne naloge, nuditi številnim gojencem osnovne, kasneje pa tudi zahtevnejše prijeme v obvladanju raznih instrumentov in drugih glasbenih ved, poizkuša vztrajno in uporno vcepljati in vzgajati tudi vse tiste, nikjer zapisane a nujne elemente, ki naj usmerijo vsaj nekatere teh gojencev v višje, umetniško izražanje njegove osebnosti. Ce ob raznih produkcijah, nastopih, proslavah in podobnih manifestacijah, pri katerih ta' šola tako uspešno in vztrajno sodeluje, izstopa predvsem prva, se pravi učiteljska naloga tega kolektiva, pa so prav komorni večeri tista najprimernejša oblika za izražanje umetniških vrednot posameznih gojencev in tudi učiteljev. Na letošnjem večeru dosežena stopnja je nedvomno najboljši dokaz, da se ta vztrajni in energije polni kolektiv zaveda obeh svojih nalog. Dajmo mu torej že dolgo zasluženo priznanje, polno podporo in poželimo mu še večjih uspehov pri ustvarjanju in kreiranju kulturne podobe glasbenega življenja v Domžalah. Cene Matičič Trgovsko podjetje »NAPREDEK« Domžale sprejme v delovno razmerje za določen čas KURJAČA ZA CENTRALNO KURJAVO PRI UPRAVI PODJETJA. Ponudbe sprejema uprava podjetja v Domžalah, Ljubljanska c. 64 do 30. IX. 1966. Grobeljske freske Franca Jelovška Govor dr. Staneta Mikuža, ki ga je imel ob otvoritvi prenovljene cerkve v G robijah in odkritju restavriranih Jelov-škovih fresk Dovolite mi, da ob prazniku ureditve in prenovitve grobeljske cerkve in njene poslikave spregovorim nekaj besed o avtorju pričujočih fresk — o našem baročnem slikarju in iluzionistu Francu Jelovšku. Lis-tinskih podatkov o Jelovškovi umetniški navzočnosti v tem prostoru nimamo. Freske so sicer dvakrat datirane — za glavnim oltarjem je letnica 1759, na oboku ladje letnira 1761 — gre za leta začetka in dovrši tve poslikave cerkve — napis v prezbiteriju govori, da je bila cerkev »elegantni penierllo es-cornata« — z elegantnim čopičem okrašena — toda Jelovško-vega podpisa, kakor se nam je npr. ohranil na Sladki gori na Štajerskem, ne moremo nikjer zaslediti. Vendar nam dva činitelja odločno pričata za Jelovškovo avtorstvo teh fresk. Prvi je slogovni faktor: način komponira-nja iluzionistične arhitekture, posamezne skupine, poedini prizori, tipi figur, obrazov in gest nosijo tako značilne poteze Jelovškove roke, da je njegova prisotnost v Grobljah povsem zagotovljena. Drugi faktor, ki je posebno zanimiv, pa nam posreduje Jelovškov avtoportret! Na oboku ladje je slikar upodobil samega sebe v prizoru ko diakona sv. Janez in Pavel delita miloščino. V gledalca zre moška postava, oblečena v slikarski jopič. Ce primerjamo signirani Jelovškov avtoportret s Sladke gore z našim grobeljskim, bomo videli, da gre za isto osebnost, le daje razlika v letih — saj je bil mojster, ko je slikal naše freske, že v enainšestdesetem letu. Franc Jelovšek je bil rojen leta 1700 v Mengšu kot sin tamkajšnjega organista i.i cerkovnika. Slikarstva se je učil sprva pri ljubljanskem slikarju Mihaelu Rainwaltu, kasneje pa, ko se je odločil za iluzionistični način slikarstva — pri Italijanu Giugliu Quap,liu, tvorcu fresk v ljubljanski stolnici in Semeniški knjižnici. Zelo verjetno se je Jelovšek mudil tudi v Italiji, o čemer nas prepričajo močni italijanski umetnostni vplivi v njegovi umetnosti, dasi za to nimamo nobenih listin-skih dokazov. Kot samostojen mojster se je Jelovšek sprva naselil v Mengšu, leta 1729 pa se je preselil v Ljubljano, kjer je naslednjega leta f1730) dobil meščanske pravice. Spričo njegove izredne umetniške zmogljivosti, marljivosti in številnih naročil se je gmotno kmalu postavil na trdne noge, leta 1740 je v Ljubljani kupil prvo in leta 1756 drugo hišo. Prvo znano Jelovškovo delo pade v čas 1724. leta, ko je mladi slikar dovršil dve oltarni sliki za cerkev sv. Miklavža na Grebenu v Smartinski fari. To zgodnje delo kaže še vplive njegovega »principala« — mojstra Rainwalta. Nato sledijo freske v gradu Zalog pri Moravčah (1725), v kapelici gradu Tustanj in leta 1730 freske v cerkvi na Žalah pri Kamniku. Ne bom našteval vseh Jelov-škovih del, ki so nastala po njegovi mladostni dobi, omejil se bom le ;ia najvažnejše freske, kjer je razločno viden razvoj mojstrove umetnostne misli v razdobju tridesetih let,. V letih 1731—1733 so nastale obsežne freske v Šempetru v Ljubljani, naslednje leto je poslikal s freskami Codellijevo kapelico v Ljubljani, leta 1734 je slikal Jelovšek v Kamniku, dve leti nato v Lescah, leta 1750 je ustvaril freske v Šenčurju pri Kranju, v letih 1751—1753 so nastale Jelovškove znamenite freske na Sladki gori na Štajerskem in končno zadnje Jelovškovo nam znano predsmrt-no delo — freske v Grobljah. Leta 1764 je baročni slikar Franc — ali kakor se je sam rad podpisoval Francesco — Jelovšek — Ilovšek umrl v Ljubljani Leta 1759 je torej začel Jelovšek s poslikovanjem cerkve v Grobljah. Jelovška je tu čakala podobna naloga kot na Sladki gori —pokriti je moral s freskami dve kupoli, dva oboka stranskih kapel, več obočnih pasov ter steno na koru. V prez-biterijski kupoli je v okviru iluzionistične arhitekture ob osrednjem prizoru, ki predstavlja čaščenje križa po sv. Mohorju in Fortunatu, upodobil različne zgodbe iz življenja teh svetnikov. V obočni poli pri slavoloku je naslikal prizore iz življenja sv. Marjete in sv. Andreja, v ladijski kupoli pa mučeništvo sv. Andreja, sv. Marjete, Janeza in Pavla ter delitev miloščine po teh dveh svetnikih. Na temenu kupole sprejema sv. Trojica poveličano Marijo. Na oboku severne kupole so upodobljeni prizori iz legende sv. Notburge, na oboku južne pa po legendi sv. Izidorja. Poglejmo sedaj, katere so stilne značilnosti tega zadnjega velikega Jelovškovega dela. V realno arhitekturo prezbite-rijske kupole je slikar vkompo-niral iluzionistično arhitektonsko ogrodje, v katerega je s pomočjo okvirov namestil poedi-ne dogodke iz življenja sv. Mohorja in Fortunata, obenem pa je na temenu kupole odprl pogled v nebo, kjer je sv. Trojica s svetniki. Značilna je v našem primeru iluzoinistična arhitektura. Jelovšek je opustil naslon na resnično arhitekturo in se povsem predal fantazijskemu oblikovanju. V rokokojskem smislu razgibana in usločena Dr. Stane Mikuž razlaga številnim povabljenim gostom Jelovih ove freske v grobeljski cerkvi in pomembnost Jelovškovega prispevka za razvoj likovne umetnosti na Slovenskem ogredja, volute in okviri morejo eksistirati le kot slikarske dekoracije, nikakor pa ne v resničnem svetu. Tod so torej zmagale rokokojevska igrivost in lahkotnost, kar je tipično za poslednjo fazo baročne umetnosti. Po drugi strani pa je šibka okvirna arhitektura, ki nosi videz dekoracije, omogočila razvoj večje prostornosti in zračnosti kompozicije. Tudi figuralna skupina se je spremenila! Poedini prizori iz življenja svetnikov so tu omejeni, rekli bi individualizirani. Nadalje se je — če naše freske primerjamo s sladkogor-skimi — zmanjšalo število oseb, gneča je izginila in pri določenih akcijah deluje le nujno potrebno število figur. Prostor se je povečal, postal zračnejši, globlji. Nadvse zanimivo pa je pojmovana osrednja skupina. Križ s klečečimi svetniki je upodobljen na dnu okvira, vsa skupina se zdi upehana posedla na okviru, telesa so v pozah mirnega klečanja, draperija se je umirila in edini, ki je upodobljen v močnejšem gibanju, je Bog oče. Figure, ki so nekdaj razkazovale herkulska telesa, so postale povsem realistične, drobne, suhe, — so to telesa navadnih smrtnikov, ne pa poveliča-nih herojev. Vidimo, kako se je stari mojster odpovedal hrupnemu, viharnemu gibanju, upodabljanju nadljudi, ekstatične-mu in nenaravnemu čustvovanju, ter se je raje posvetil resničnemu, umirjenemu in iz lastne realnosti razčustvovanemu človeku. Nadvse zanimivo je, kako se Jelovškovo umetnostno mišljenje v starostni dobi sreča z umetnostnim prepričanjem V. Metzingerja, ki umre v letu, ko je verjetno nastala grobeljska kupola. Tudi Metzinger je opustil epično, široko pripovedovanje, kompozicija je postala strožja, genometrična, osebe na-ravnejše in dogodki realističnej-ši. Nad obema umetnikoma plava duh časa, ki se že poslavlja od baročnega sveta in počasi odhaja klasicizmu nasproti. Snovno je slikar pojmoval ladijsko kupolo na podoben način kakor prezbiterijsko. Na temenu kupole se vrši božansko dogajanje Marijinega vnebovzetja oziroma kronanja, v kupolnih jezikih so se razvrstili štirje pri- Obnovljeni prostori grobeljske cerkve bodo služili tudi kot prostor za prirejanje koncertov resne in klasične glasbe. Prvi tak koncert je takoj po otvoritvi izvedel pevski zbor domžalske Svobode pod vodstvom Toneta Juvana zori iz živl.jon.jn svetnikov ter njihove smrti, med seboj od-deljeni po različnem arhitekturnem okolju in po volutasto ovitih nastavkih. V osnovnem ozi-ru je zopet viden napredek v naturalističnem pravcu, snov Je namreč že močno dualistično pojmovana. Nebeški dogodek, ki se vrši na temenu kupole, je svet zase in je le rahlo miselno vezan na zemeljske prizore, ki zopet predstavljajo svoj svet. Upodobljeni so prizori iz legend in življenja svetnikov kot samostojna in zanimiva snov romarju v čednostno spodbudo. Figuralna kompozicija tudi povsem podpre snovno prvino: Marijino vnebovzetje tvori kompozicio-nalno telo zase, drugi prizori pa žive čisto samostojno, individualno življenje. Kakor smo poprej ugotovili, se je tudi tu število figur zmanjšalo, postale so drobnejše, naturalističnejše. Prizori v jezikih kupole so se prostorno poglobili, arhitektura je zračnejša in v odnosu do figur resničnejša. V še večji meri kot na Sladki gori se je tudi pojavil školjčni dekor, ki je prerastel zdrave arhitektonske člene in je tako oznanil rokokojevsko umetnostno obliko časa. Kakor v prezbiteriju, tako se je tudi tu gibanje umirilo. Rab-lji v prizoru mučenja, kjer je nekoč našel baročni umetnik najlepšo priliko za upodobitev največje telesne in duševne razgibanosti, so se v mirni, skoraj letargični akciji predali svojemu poslu, bolj nekako iz dolžnosti kakor pa iz hudobije. Tudi svetniki izžarevajo neko mirno, vdano čustveno življenje. Kakor je Jelovšek na obpčnih pasovih in obokih kapel na Sladki gori dal duška svojemu realnemu gledanju na svet, tako je tudi tu na podobnih mestih ovekovečil svoje veselje nad resnično naravo. Ze izbor svetnika in svetnice je značilen za čas. To nista neka pomembna, teološko izobražena nebeščana, temveč preprosta zastopnika in zaupnika kmečkega stanu ter ju je zato narod v tem času z navdušenjem častil. Njihovo življenje samo je nudilo priložnost za opisovanje najrazličnejših fabul, onodobnih noš, dela na polju itd. Jelovšek je, kolikor mu je le dopuščal prostor, posegel v čudovito življenje obeh svetcev in z neizrečeno skrbjo opisal posamezne dogodke. V malih medaljonih se nam odpre razgled v krajino, v košček resničnega sveta, v katerem so preprosti ljudje zaposleni z vsakdanjim delom, željami in tegobami. Poleg teh dokazov mojstrovega realističnega mišljenja so se zopet pojavile male postave otrok, ki smo jih srečali že na Sladki gori, ki se brez ozira na sveti kraj bavijo z najrazličnejšimi vsakdanjimi opravili. Mali deček je ugriznil jabolko, deklica z roko zajema iz skle-dice neko jed, zopet drugi si je v prešernem veselju obesil par češenj kot uhane za ušesa in spet drugi tišči k sebi krožnik. Tod se je idejno zapleteno baročno mišljenje pač povsem umaknilo ljubkemu in preprostemu prizoru, vzetemu iz resničnega življenja, ki tukaj ka-kot tudi na Sladki gori zgovorno izpričuje, kam je bil usmerjen umetnostni razvoj našega freskanta. S freskami v Grobljah je bil umetnostni razvoj plodovltega freskanta Franca Jelovška zaključen. Ce bi v duhu preleteli dolgo dobo njegovega slikarskega ustvarjanja, bi ugotovili na- Defajl iz odlično obnovljenih fresk na stropu grobeljske cerkve slednja dejstva: Jelovšek je zrasel iz domače baročne tradicije in velike forme elektistične italijanske smeri. Kasneje je ob Quagliu dozorel do zavidne višine, kar nam razodenejo šentpe-trske freske in Codellijcva kapelica. Kot izoblikovana umetnostna osebnost nam je ustvaril domači iluzionistični slog. povezan s krogom srednjeevropskega umetnostnega okolja, kasneje pa se je v skladu s časom razvijal v duhu modernega naturalizma in racionalizma, vedno dosledneje opuščajoč iluzionistično bravuro in heroični patos. Freske v Grobljah so zadnji mejnik tako plodnega slikarskega razvoja Franca Jelovška. Na koncu naj mi bo dovoljeno, da se v imenu vseh, ki ljubijo in skrbijo za slovensko umetnost, prisrčno zahvalim vsem tistim, ki so omogočili današnji praznik. Z ureditvijo ln prenovitvijo grobeljske cerkve, ki jc tudi kot arhitektura izreden spomenik našega baročnega stavbarstva, z renovacijo fresk, so tovariši, ki so to akcijo gmotno podprli, natanko izpolnili besede, ki jih je izrekel Klari Zet-kin Vladimir Iljič-Lenin: »Lepoto jc treba ohraniti, vzeti si jo za vzorec, izhajati iz nje, četudi je ,stara'.« Ohranili so lepoto Jelovškovih fresk, lepoto oltarjev neznanega mojstra ter arhitekturo neznanega gradbenika. Tn to so trdni fundamenti, iz katerih more zrasti tudi nova lepota v okrilju humanistične, napredne, socialistične kulture. Dr. Stane Mikuž Obnova cerkve in Jelovškovih fresk V svojem nagovoru, s katerim je dne 20. junija predsednik komisije za spomeniško varstvo Sol) Domžale, tov. Gorjup letos odprl prenovljeno baročno cerkvico v Grobljah kot muzej Jclovškove umetnosti, se jc ob koncu zahvalil vsem, ki so s svojim prizadevanjem pripomogli k obnovitvi omenjenega kulturnega spomenika. Pri tem jc bodisi zaradi nepazljivosti bodisi zaradi naglice pozabil omeniti prizadevanje in delo Zavoda za spomeniško varstvo SR Slovenije pri obnavljanju grobeljske cerkvice, kar s tem popravljamo. V naslednjem objavljamo tudi kratek historiat obnovitvenih del. Cerkev v Grobljah je takoj po vojni postala državna last. Republiški zavod za spomeniško varstvo je že leta 1049 opozoril razlastitveno komisijo pri okrajnem ljudskem odboru v Kamniku, da je grobeljska cerkvica zaradi Jelovškovih fresk kulturni spomenik in kot takšen zaščiten. Leta 1953 je zavod opozoril gradbeno podjetje »Gradiš-", ki je Imelo tedaj v cerkvi skladišče, na ogroženi spomenik, na pobita okna, na zamakanjc strehe in zahteval od imetnika, da spomenik zavaruje. Na opozorilo ni reagiral niti -Gradiš« niti poznejši novi imetnik, tj. Višja gospodinjska šola. Leta 1955 je republiški zavod v lastni režiji prekril streho in zasteklil okna. Leta 1959 jc zavod predlagal okrajnemu ljudskemu odboru zidarsko obnovo nekaterih stavbnih delov, popravilo ostrešja in zvonika ter ureditev notranjščine. Tega leta je zavodu uspelo dobiti tudi varnostne mreže za okna. Leta 1960 se jc okrajni ljudski odbor odločil za stavbno sanacijo, dal je popraviti zvonik. Delo jc vodil Marjan Vidmar. Sklenjeno jc bilo tudi, da ho delo na freskah in na opremi notranjščine prevzel republiški zavod za spomeniško varstvo. Leta 1961 jc zavod začel z restavratorskimi deli na opremi in rekonstrukciji orgelske omare, kar je opravil restavrator Jože Lapuh. Restavracijo fresk je prevzel restavrator, akademski slikar Izidor Mole. V letih 1963 in 1964 so restavracijo glavnega in levega stranskega oltarja ter prižnice opravili restavratorji republiškega zavoda, predvsem Izidor Mole in Ivan Pavllnec. V letih 1965 in 1966 je restavrator Izidor Mole dokončal obsežno delo na restavriranju Jelovškovih fresk. Zavod za spomeniško varstvo SR Slovenije jc Imel torej grobcljsko cerkvico vsa povojna leta v evidenci kot prvorazredni kulturni spomenik in si vseskozi prizadeval za njegovo ohranitev. Z delom svojih strokovnjakov je tudi dejansko prispeval k njegovi obnovitvi. Poleg dela republiškega zavoda za spomeniško varstvo pa jc treba omeniti tudi prizadevanje medobčinskih zavodov za spomeniško varstvo Ljubljana in Kranj. Oba zavoda sta z načrti, z organizacijo dela in s prizadevanjem svojih sodelavcev nasploh dopolnjevala delo republiškega zavoda pri obnovi grobeljske cerkve. Obnovitvena dela so financirali bivši okrajni ljudski odbor Ljubljana, občinska skupščina Domžale in sklad SR Slovenije za pospeševanje kulturne dejavnosti. AGROKOMBINAT EMONA, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 4 razpisuje na podlagi sklepov obratnih delavskih svetov podjetja za šolsko leto 1966 1967 6 štipendij za nižjo kmetljsko-živinorejsVo šolo PolJČe in Šentjur pri Celju. Kandidati naj priložijo k piv lo šolsko spričevalo ali potrdilo o doslej opravljenih is Prošnje pošljite na naslov: AGROKOMBINAT EMONA — kadrovski oddelek, Ljubljana, Miklošičeva 4/1. Sklepi mestne organizacije ZZB Domžale i. Na domžalskem pokopališču je pokopanih precej partizanov, ki so padli vNOB. Njihovi grobovi so bili urejeni takoj po osvoboditvi. Poleg njih so pokopani tudi nekateri zaslužni tovariši, ki so umrli po osvoboditvi. Zaradi tega je zelo otež-Icbeena arhitektonska ureditev okolice in najbrž ne bo šlo drugače kot s ponovno preureditvijo tega dela pokopališča. Novoizvoljeni upravni odbor bo v najkrajšem času pripravil predlog osnutkov za ureditev tega problema. 2. Na občnem zboru so člani mnogo razpravljali o organizacijskih in načelnih vprašanjih financiranja grad m j stanovanj za borce. V zvezi s tem so sklenili, da bo naloga samoupravnih organov gospodarskih organizacij iskati finančna sredstva za gradnjo stanovanj članom kolektiva in jih dati v prvi vrsti tistim, ki BO člani organi' a;-i-je ZB. Razen tega naj bi skupno z ZVVI vplivali na samoupravne organe gospodarskih organizacij, da bi namenili del sredstev, namenjenih za gradnjo stanovanj, za bivše borce in invalide v obliki posojila. Dvajset let je minilo oa osvoboditve, pa je še vedno nekaj bivših borcev brez primernega stanovanja. Resnici na ljubo je treba povedati, da so marsikje smatrali take primere za postransko zadevo, oziroma da so jih gledali vse preveč s komercialnimi očmi. Morda je ta in oni uslužbenec podjetja res trenutno bolj potreben kot navadni vratar, šofer itd. Treba pa je misliti tudi na to, kaj je človek žrtvoval za osvoboditev in za izgradnjo socializma. Dolžnost 6*8 DOV delovnih kolektivov Je, da ostro nastopijo proti takim pojavom. 4. Tudi z načinom priznavanja v NOV z dvojno d .lovno dobo ne moremo biti povsem zadovoljni. Znano jo, da priznanje dvojnih službeni!) let ni nagrada, temveč pav ačiln za velike i.a.;oie v vojni. Zaradi takih na 'rov organizam navadno prej obnemelo, človek postane prej nesposoben za delo. Zato jo potrebno, da se delo v zvezi priznanja dvojnih službenih let bnrcem NOR po možnosti pospeši. Skrb organizacije pri urejanju zdravstvene zaščite ne sme popustiti. Stroški zdravljenja so veliki in tako posebno tisti, ki materialno nekoliko slabše izhajajo, po navadi odlagajo zdravljenje, ali pa se sploh ne zdravijo. Problema samo z dosedanjimi ukrepi ne bomo rešili, ampak bo takih primerov vedno več, če jih ne bomo hitreje reševali. Poprečna starost v našem kraju je že sedaj 40 let, obolenja pa so vedno bolj pogosta. 6. Mnogo je napisanega, povedanega, ali karkoli drugače ohranjenega iz našega revolucionarnega boja, ki je neizčrpen V Krašcah s® odkrili znamenite freska Kulturni zaklad srednjeveške likovne umetnosti v naši občini se je spet obogatil za pomembno delo. . Ko smo leta 10G4 v podružnični cerkvi sv. Andreja v Kraš-cah pri Moravčah izvrševali neka zidarska dela oziroma napeljevali v cerkvi električno napeljavo, so se v prezibteriju izpod beleža nenadoma prikazale freske. Delavci so takoj prenehali z delom in obvestili o odkritju moravskoga župnika, ta pa republiški zavod za spomeniško varstvo. Strokovnjaki tega zavoda so na nekaterih mestih v prezbiteriju skrbno odluščili omet in prikazale so se jim čudovite freske. Umetnostni zgodovinarji sodijo, da gre za freske iz zadnjih let 15. stoletja ali jz prvih let 16. stoletja. Po stilu in koloritu so freske nekaj posebnega in M jih ne da pripisati nobenemu izmed doslej znanih domačih ali tujih slikarjev, ki so v tisti dobi delovali iia našem slovenskem ozemlju. Najbrž Kre za kakšnega slikarja z daljnega nemškega ozemlja, katerega imena še ne poznamo, vsaj dokler ne bodo freske v celoti odkrite. Sele takrat bomo morda zasledili kje na njih njegovo ime. Strokovnjaki mehijo, .da je s freskami poslikan cc'otni prezbiteri.) od vrha do tal. Z dokončnim odkritjem in restavracijo fresk so nam b:> odkril čudovit pogled v ncl;-an,'ost cerkve, dobili pa bomo tudi prelep spomenik srednjeveške umetnosti na naših tleh. Omet je odluščen za zdaj samo na nekaterih mestih v prezbiteriju, ker ni denarja za odkritje vseh fresk in za njihovo restavriranje. Vsekakor bo treba v prihodnjem občinskem proračunu zagotoviti komisiji za spomeniško varstvo potrebna sredstva za dokončno odkritje fresk in nato v nekaj naslednjih letih za njihovo restavriranje. Prepričani pa smo, da bi tudi vaščani in župni urad v Moravčah lahko marsikaj prispevali k uresničitvi tega načrta. Dokler ne bodo freske v celoti odkrite, tudi ne moremo kaj več povedati o njihovi pomembnosti za našo srednjeveško likovno umetnost. Danes samo lahko registriramo odkritje pomembne likovne umetnine v naši občini in opozorimo na našo kulturno dolžnost, da umetnino čimprej napravimo dostopno javnosti. Zvone Gorjup vir novega ustvarjanja. A^če glbdamo razvoj te pripoVeoi, vidimo, da se je počasi spreminjala. Koliko krvi in strašnih predstav je vsebovala v prvih letih po vojni, kako pa je ta pripoved postajala počasi umirjenejša, kolikor bolj se je umirjalo naše življenje. To n,i pozaba vsega hudega, kar je naš narod prestal, to je želja obvarovati mlado generacijo pred preveliko težo podobe nečlovečnosti. Vedno bolj moramo oblikovati izraz za notranje človeške odnose borcev za svobodo do življenja, do svojega okolja, do sveta in vse to prenesti na našo mladino. Mestni odbor ZZB Domžale Ali mi nimamo nobenih pravic« » Tako je vprašala člani,- kadrovske komisije, zastopnika OO SZDL in OK ZM na seji v Opok.irni Radomlje, ko je bila v razpravi nezakonita odpoved članu kolektiva. Delovna razmerja, temelječa na ustavnih določilih žal doživljajo še vedno razne pomanjkljivosti. Te pomanjkljivosti imajo svoj izvor v preživeli praksi. V-i vemo, da so se statuti, pravilniki o delovnih razmerjih itd. pisali po;;osto izven kolektiva, po nekem receptu samo zato, da bi zadovoljili zakonskim predpisom. Primer takega načina sprejemanja in formiranja notranje zakonodaje je tudi v omenjenem podjetju. Pi-hncr želim opisati, kor zelo nazorno ka:>, kako škodljivo je prepisovanje in formalno sprejemanje takih aktov. Pred kakšnim dobrim mesecem je član toga kolektiva iskal pravno pomoč na občinskem sindikalnom svetu. Smatral jo, da odpoved, katoro je prc;cl, ne temelji na resničnih, v odpovedi navedenih kaznivih dejanjih. V obrazložitvi, zakaj je bil tovariš kaznovan z odpovedjo delovnega razmerja, je bilo namreč napisano, da je bil vočrat nediscipliniran in da ima slab odnos do predpostavljenih. Odpovedni rok pa samo 15 dni, kar ni v skladu z zakonom, že samo ti dve postavki sta dali slutiti, da tudi postopek ni bil v redu izvršen. Na zahtevo zastopnikov družbenih organizacij je bil sklican sestanek kadrovske komisije podjetja. Mimogrede povedano, že sestav komisije je nemogoč, saj so v njej v. d. di- rektor, obratovodja in upravna uslužbenka. Po krajši razpravi in primerjavi izvedbe postopka z v statutu podjetja napisanim postopkom se je ugotovilo naslednjo: — kadrovska komisija ni zaslišala delavca; — delavcu ni bila dana možnost, da si izbere zagovornika"; — ugotovitev, da je nediscipliniran, po njihovem statutu ne spada med prekrške, ki imajo za posledico kazen odpovedi; — kadrovska komisija svojega sklepa ni dala na glasovanje DS; — člani komisije sploh ne poznajo statutarnih določil; — sindikalna podružnica ni ničesar ukrenila. Lahko bi še našteval nepravilnosti, ki so bile v zvezi z odpovedjo storjene in ki so daleč od socialističnih družbenih, moralnih in političnih norm. Vendar smatram, da ugotovitve dovolj nazorno kažejo na formalizem, nerazumevanje samoupravnega sistema in tudi na to, da mora biti delovni kolektiv bolj buden, bolj dosleden in strog pri uresničevanju neposredne socialistične demokracije. Sindikalna podružnica bi morala v takih primerih odločno stopiti na stran prizadetega delavca, ne da bi zagovarjala njegove prekrške pač pa, da zagotovi zakonitost postopka. V takih primerih bi moral tudi odgovorni čuvar zakonitosti sesti na zatožno klop pred kolektiv in družbo. Franc Oabrovšek TOVARNA SANITETNEGA MATERIALA — DOMŽALE razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih srrdstevt 1. 23 starih elektromotorjev 2. 2 stara parna kotla Licitacija bo 24. septembra 1966 ob 9. uri za družbeni sektor, eno uro kasneje pa za zasebni sektor. (Za zasebni sektor pride v po&tev samo prodaja elektromotorjev). Licitacija bo na sedežu podjetja Vir pri Domžalah. KUDISTREHOVEC 28. avgusta je nepričakovano omahnil v smrt ravnatelj mengeške osnovne šole Rudi STRE-HOVEC. Rodil se je 5. aprila 1913 v Ribnici na Dolenjskem. Po končani osnovni in meščanski šoli se je vpisal na učiteljišče v Ljubljani, kjer je 1938 leta maturiral. Po odsluženju kadrovskega roka je dobil službo učitelja na Brigi na Kočev- skem (1940). V začetku 1942. leta je bil premeščen v Kočevsko Reko in junija istega leta aretiran. Odpeljali so ga v internacijo na Rab, kjer je ostal do kapitulacije Italije. Bolan na očeh se je vrnil v Ljubljano. Zaradi ovadbe, da je komunistični somišljenik je bil januarja 1944 odpuščen iz državne službe. Po osvoboditvi je živel v Ljubljani v stalnem strahu, da ga ponovno zapro. Junija 1945 je prišel v Mengeš, kjer Je ostal vse do prerane smrti. V Mengšu se je takoj vključil v politično delo in vzu jo mladine. Opravljal je najrazličnejše funkcije, bil je predsednik KLO Mengeš, občinski odbornik, predsednik mestnega odbora SZDL Mengeš, član odbora ZB NOV Mengeš in drugo. Kot pedagog, ravnatelj šole in družbeni delavec je bil odličen tovariš in dober prijatelj. Dobrega in požrtvovalnega ter vse do prerane smrti delovnega in neumornega tovariša in prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu. IVAN ZAJC 5. julija 1966 je umrl tovariš Ivan Zaje z Vira. Rojen je bil 27. 9. 1911. Od februarja 1942 pa vse do svoje internacije 24. 6. 1944 je vzdrževal javko na Viru. Od leta 1943 je bil sekretar OF Vir. Ko se je po osvoboditvi vrnil iz internacije, je tri leta deloval kot predsednik Krajevnega narodnoosvobadil-nega odbora Vir, obenem pa je bil tudi še sekretar OF Vir. Zaradi bolezni je bil upokojen v letu 1961. Z njim je Zveza borcev izgubila zaslužnega aktivista iz časov NOB. in bil zato odpeljan v internacijo na otok Rab. Posledice internacije na Rabu je zdravil po kapitulacije Italijo v ljubljanski bolnici. Po osvoboditvi je služboval na Koprskem, leta 1949 pa je na lastno prošnjo prišel v Domžale. Od leta 1952 do leta 1961 je služboval v Jaršah. Taka je bila njegova žlvljcn-ska pot. Po 48 letih učiteljskega dela, Je na poslovilnem večeru, ki so mu ga priredili Jariani, izrekel med drugim tudi tele besede: »Nikoli nisem od življenja preveč zahteval, zato tudi nikoli nisem bil razočaran.« Te besede izrečene svojim najbližjim tovarišem, so nam ga pokazale v njegovi pravi luči. Počitek Je našel v rodni vasi Kojsko v Goriških brdih. o katerih je z veliko ljubeznijo ob vsaki priložnosti rad govoril. Slava njegovemu spominu. Krajevna skupnost v Dolin je zelo nklivnn. Leto* so že uredili eeslno razsvetljavo in odkrili spomenik žrtvam v NOB. Tretja letošnja pridobitev pn bo vodovod. Dela na tem objektu pa se izvajajo tako počasi in neredno, da so ljudje upravičeno ogorčeni. Ze štiri mesece je vas vsa razkopana. Promet na cestah je skoro nemogoč, mnoge ceste so neprehodne. Tudi dovoz do iole je bil onemogočen kar za dva in pol meseca. Kanale na njivah so zasipali tako da so prst nametali spodaj, na vrhu pa je. samo kamenje. Pri delu ni nobenega načrta in nobenega reda in ljudje se sprašujejo, kako je to eno leto po uveljavitvi reforme sploh mogoče. Nekdo bi moral tu narediti red. Toda kdo? LENARDIC MIHA Tiho, kot je živel, se je poslovil od nas. Vedeli smo, da je bilo njegovo zdravje zadnje ča- se zrahljano, toda najhujšega nismo pričakovali. Osmrtnica V Delu v nedeljo 28. 8. nas Je močno pretresla. Poslovil se Je tovariš starejše generacije, ki je vse življenje ostal dosledno zvest svojim naprednim načelom. Rodil se Je 22. decembra 1892 v Kojskem v Goriških Brdlh. Zibelka mu je tekla v zavedni slovenski družini. Učiteljišče je končal v Gorici. Doživel Je mobilizacijo v prvi svetovni vojni, italijansko okupacijo Primorske, fašizem ga je premestil v notranjost Italije. Ker pa nI prenesel, da bi vzgajal otroke v italijanskem duhu in se predal fašizmu, je skrivaj pobegnil kot mnogo drugih v Jugoslavijo. Tu je služboval v več krajih, okupacija pa ga je zatekla v Beli krajini. Vključil se je v OF Na območju naše občine imamo precej nezavarovanih prehodov preko železniške proge in skoro na vseh je že prišlo do nesreč. Dva taka prehoda pa sta nam zadnje dni posebno padla v oči. To je prehod na Rodici in pa prehod v Preserjah. O zadnjem, kjer je bilo največ nesreč, smo tudi v našem listu že ponovno pisali. Na njivah ob obeh prehodih je bila spomladi posajena koruza in ker segajo te njive skoro do železniške proge, je preglednost zmanjšana na najmanjšo mero, s tem pa seveda povečana nevarnost za vse, ki te prehode uporabljajo. Prav bi bilo, da bi lastnike njiv ob železniikih prehodih opozorili, naj na teh mestih ne sade visoko rastočih kultur ampak take, da ne bodo ovirale preglednosti na že tako nevarnih prehodih Razvoj zdravstvene službe v naši občini (nadaljevanje) V novih objektih bodo posamezne službe razdeljene takole: V glavnem objektu: kletna etaža: pralnica s sušilnico, likalnico in krpalnico, garderobe za osebje, oddelek za sterilizacijo, oddelek za fizioterapijo, garažu referalne službe, kotlu rna, skladišče; I. etaža: 3 splošne ordinacije in oddelek za prvo pomoč, prijavnica s centralno kartoteko, dispanzer za medicino dela, centralni diagnostični in specialistični laboratorij) socialno me-'Vinski center, dežurna služba; II. etužu: zobna ambulanta s štirimi delovnimi mesti za terapevte, zobotehničn i laboratorij, 1 speciulističnu ambulanta, dispanzer za obolenja srca in ožilja. higiensko-epideinMofki oddelek, uprava ZD, ekonomski servis, telefonska centrala in arhiv; pavilijon I: dispanzer za otroke: — posvetovalnica za otroke, — ambulanta za otroke, — šolska ambulanta, — šolska zobna umbulantu, — zobna ambulanta za predšolske otroke. — demonstracijska kuhinju; pavilijon II: ginekološki dispanzer in prcititnberkulozni dispanzer. zdravstveni dom pa vse bolj odpira izredno pereče vpruša-nje, kako in kje dobiti sredstvu la nabavo opreme, najnujnejšo zunanjo crHitev in izgradnjo nujnih komunalnih ŠTEVILČNI PRIKAZ ZDRAVSTVENEGA KADRA PO LETIH Zdravstveni dc-lavel zdravniki . . . . zobni terapevti . . ostali zdrav, delavci Število zdrav. kadra 1946 3053 1957 1900 1965 3 5 6 8 12 — 4 4 5 7 11 18 25 37 56 14 27 33 50 75 Kadrovska zasedba v obdobju 1946—1965 se je povečala od 14 na 75 zdravstvenih delavcev tj. zn 61 ali 5-krat = 535 °/o. V letu 1%5 odapde na enega zdravnika 2229 prebivalcev, na enega zobnega terapevta pa 4143 prebivalcev. Po predračunu iz glavnega projekta bi stroški gradnja znašali' 279,313.718 starih din, od tega odpade na glavni objekt 192,397.098 starih din, na pavilijon I 45.110.404 atarifa din in pavilijon II 41.806.216 starih din (po cenah iz decembra 1963). V teh cenah niso zapopndeni stroški zunanje ureditve (ca. 20,000.000), stroški za odkup zemljišča in plačilo komunalnega prispevka (ca. 16.000.(100 starih din), stroški opreme (ca. ioo.ooo.ooo starih din vključilo z opremo rentgenskega oddelku) in tudi ne stroški za gradnjo primarnih komunalnih objektov (I8.ooo.ooo »tarih din). Še pred sklepanjem o začetku gradnje so nastopile znatne podražitve gradbenih in obrtniških storitev. Ko je bil" ocenjeno povečanje investicije zaradi podražitev, je bilo sklenjeno, da se gradnja realizira v dveh etapah in sicer tako. da gre letu 1%4 v gradnjo glavni trakt, leta 1965 pavilijon 1 in leta 1966 pavilijon II. Potem, ko je Občinska skupščina zagotovila sredstva zu gradnjo glavnega trakta in sicer iz naslova posojil pri Komunalni banki v Ljubljani, je bila razpisana oddaja del. Na razpisu je uspelo Gradbeno podjetje Domžale, ki je ponudilo, da zgradi glavni trakt za 222.5()<).u% starih din (upoštevani stroški gradbenih in obrtni-ških del ter vse instalacije). Gradbeno podjetje je začelo z deli sredi poletja 1964. Po po- godili bi moral biti objekt 1. oktobru 1965 vseljiv. Te pogodbene obveznosti izvajalec: ni realiziral, sklicujoč se na nu-slop raznih objektivnih okolnosti. Polem. ko je Gradbeno podjetje Domžale prenehalo obstojati, nadaljuje Z deli gradbeno podjetje »Obnova« iz Ljubljano. Dela tečejo po operativnem načrtu in pričakovati je, da bo dogovor, po katerem naj bi bilo glavno poslopje vse I j i -vi) /i- letos jeseni, realiziran. Enoletna zamuda pa ima posledice na najbolj občutljivem področju: stroški gradnjo so se zaradi povečanja cen po gospodarski reformi povečali precej nad predvidene. Kljub Izredno težki finančni problematiki pa je uspelo začeti z gradnji) pavilijona L. v katerem bodo našle svoj prostor vse službe s področja zdravstvenega varstvu otroka (posvetovalnica, otroška umbu-hinta in predšolska in šolska zobna ambulanta). K stroškom gradnje je prispeval 30 milij-starih din sklad zdravstvenega ZBVaroVaHjfl takratne Komunal ne skupnosti Domžale. 7 milij. starih din zavod za zaposlovanje delavcev Domžale-Kamnik, Zdravstveni dom Domžale pa je tudi vložil vsa svoja razpoložljiva sredstva. Pavilijon I bo vseljiv konec letošnjegu lotu. Kdaj bi lahko začeli z gradnjo pa-viljnona II. pa je v sedanjih razmerah zelo težko predvideti. Skorujšnju preselitev v nov priključkov. Takrat, ko se je sklepalo o grudnji. je bilo to vprašanje namenoma odloženo češ, da so bo reševalo kasneje in bodo sredstva zbrana iz lokalnih virov. Občinska skupščina Domžale je zato v začetku letoSnjega leta spreiela posebno priporočilo, po katerem naj bi vse delovne orgauizaci- Novi zdravstveni dom v Moravčah, velika pridobitev za vso Moravsko dolino je prispevale po enakem merilu sredstva za nakup najnujnejše opreme. Predvideno je bilo. da bo s tem /branih 35 milj. starih din. Toda odziv delovnih organizacij je daleč pod pričakovanjem. Doslej je bilo zbranih samo nekaj več kot 12 milj. starih din. Vse kaže, da še vedno nismo uvideli pomena kvalitetne zdravstvene slu/lic. Zavedati se moramo, du skrbi zdravstvena službu predvsem za naš najdragocenejši člen proizvodnje — za delovnega ČlnveVu. Sredstva, vložena v zdravje delovnega človeka, res ne smemo smatrati zu negospodarsko investicijo. Menimo, da imamo prav, če ob zaključku tega članka izrazimo prepričan je, da bodo vsi pristojni činitelji in vsi delovni ljudje v občini uvideli prednosti in koristi, ki jih lahko nudi sodobno orpaniziruna in opremljenu zdravstvena služba. Ce bomo to vsi uvideli, potem zagotovitev le manjkajočih sredstev za dograditev in opremo zdravstvenega doma v Domžu-'"'i iVs ne more biti več problem. Novi zdravstveni dom v Domža'ali dobiva svojo končno obliko ŠTEVILČNI PRIKAZ AMBULANTNIH PREGLEDOV PO LETIH Strokovne enote Vrsta storitev 1957 1960 1965 Splošno umbulante . . • . pregledi 54.000 54.763 82.247 Obratna ambul. »Indupluti « pregledi 12.756 13.524 12.965 Ambulanta zu otroke . . • pregledi 3.159 4.223 8.741 Šolska ambulanta . . . . pregledi — 1.523 4.714 Ambulanta za žene . . . . pregledi — 650 2.533 Skupaj . . . pregledi 69.913 74.683 111.200 Vrsta športnih prireditev ob občinskem prazniku V okviru prireditev za občinski praznik naše občine — 27. Julij, Je občinska zveza za telesno kulturo organizirala v Domžalah, v Jaršah ln v Mengšu številna športna tekmovanja, ki ao se jih, kot vsako leto, udeležili tudi športniki iz zagorske in kamniške občine in letos prvič tudi vojaki vojne pošte Ljubljana Moste. V pouličnem štafetnem teku v Domžalah je sodelovalo skupno 31 ekip. Rezultati: 4 X 100 m — pionirji: 1. Partizan Radomlje 2. SK Ihan pionirke: 1. 3K Ihan 2. Partizan Homec 4 X 250 m — mladinci: X. NK Domžale 2. Aktiv ZMS Radomlje mladinke: 1. Partizan Domžale 2. Partizan Mengeš 4 X 1000 m — člani: 1. SK Ihan 2. Taborniki Domžale V streljanju z malokalibrsko puško je zmagala občinska reprezentanca Domžal s 1122 krogi pred reprezentanco Kamnika s 1118 krogi, reprezentanco Zagorja z 958 krogi ln VP LJubljana-Moste s 608 krogi. Med posamezniki je bil prvi Kržan (Domžale) z 239 krogi. Na odbojkarskem turnirju so presenetljivo zmagali odbojkarji TVD Partizana Jarše brez poraza pred OK Kamnik, VP Ljubljana-Moste in Zagorjem. Presenetila je tudi mestna reprezentanca Mengša z zmago na nogometnem turnirju pred favorizlrani-ml enajstoricaml mestnih reprezentanc Domžal, Zagorja in Kamnika. Rezultati: Domžale : Kamnik 6 : 0 Mengeš : Domžale 4 :1 Mengeš : Zagorje 5 : 3 Zagorje : Kamnik 6 : 5 Med osmimi namiznoteniškiml ekipami je zmagal TVD Partizan Jarše pred Zagorjem in Mengšem. Košarka: Domžale : Zagorje 59 : 57 (20 : 22). Tudi šahovski brzoturnir v Mengšu, ki so se ga med 30 šahisti iz 6 društev udeležili tudi znani šahisti Ankerst, Ljiljakova, Ivačič ln Vavpetič, se Je končal z nekaterimi presenetljivimi rezultati. Prvo mesto Je z 8 točkami osvojil Ivačič (Domžale), 2.—4. mesto so s 7 točkami zasedli Ljiljakova, Ankerst (oba Novinar) in Trbižan (Kamnik), 5.—6. pa sta si razdelila Skok in Vuksanovič s 3,5 točke. Svojevrstna atrakcija Je bil tudi propagandni nastop dvigalcev uteži TAK Prevoje—Šentvid na košarkarskem Igrišču v Domžalah, ki Je vzbudil veliko zanimanja med mladimi gledalci. Posebej velja omeniti rezultate. Kosmatina, ki Je v sunku dvignil 105 kg, kar je za razmere, v kakršnih vadijo mladi športniki tega kluba, zelo lep rezultat. Franci Cerbec Načrt cest in ulic na Viru, Zgornjem Viru, Količevem ® P A P J (2j) roisro/fK flif sol (26, S OBBC A -CESTA Načrt objavljamo na številne želje naših bralcev, posebno tistih iz drugih krajev, ki trdijo, da se le težko znajdejo v množici imen, saj je vseh ulic in cest, ki imajo svoja imena, kar 30. Upamo, da smo jim s tem ustregli