CELJSKI TEDNIK CELJE, 25. MARCA 1960 LETO X.. ŠTEV. 12 Gi.ASn.O SOCl.^LlSTlCNE ZVEII DKLOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK< DIREKTOR IVAN MEUK-GOJMIR UREJUJE UREDNIŠKI ODBOH ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO Za boljše DELO Na plenumu Okrajnega od- bora SZDL, ki je bil pred dne- vi v Celju, je v razpravi o delu organizacij Socialistične zveze dal nekaj koristnih napotkov tudi sekretar Okrajnega komi- teja ZKS tov. Franc Simonič. Uvodoma je dejal, da na splošno lahko ocenimo občne zbore in občinsi- ščina med drugim sklenila, da ustanovi še izpostave v Šentjurju in Mozirju. Tako bo na področju vsaike občine tudi temeljna orga- nizacijska enota zavoda za soci- alno zavarovanje, ki mora vrasti v naš komunalni sistem in se z njim spojiti. V razpravi so se člani skupšči- ne s temi ugotovitvami popolno- ma strinjali; načeli pa so tudi razna druga pomembna vpraša- nja. Tako so prišli do zaključka, da moramo na vprašanja social- nega zavarovanja gledati kot na gospodarsko vprašanje, ta služba mora postati del vseh naših go- spodarskih naporov. Skupščina je ustanovila tudi posebno pritožbe- no komisijo kot svoj organ, ki bo obravnavala vse pritožbe zavaro- vancev in jih raziskala. Nato so razpravljali o nalogah, ki jih čakajo v bodočnosti, zlasti v zvezi z zavarovanjem kmečkih proizvajalcev; teh bo v celjskem okraju okrog 65.000. Ko so sprejemali predračun za preventivno delo v tekočem letu, so posebej razpravljali o x>redk>gu izvršilnega odbora, da bi zavod ustanovil posebno potujočo zobno ambulanto. Njena ustanovitev je izredno pomembna, obrobni pre- deli našega okraja so praktično brez vsake zobozdravstvene po- moči, ta ambulanta naj bi opra- vila vsaj najnujnejše delo, dok- ler ne bodo prilike dovoljevale boljšo rešitev. A. h. BREZ KOMENTARJA ENOSTAVNO — ŠKANDAL! Pretekli teden je v celjski bolnišnici umrl edinec materi iz Rogaške Slatine. Otroka je v Rogaško Slatino prepeljal pogrebni voz celjskega pogreb- nega zavoda. Do tu je bilo vse v redu ... V Rogaški Slatini pa prevoz- nik ni hotel izročiti krste z otrokom že itak globoko užalo- ščeni materi. Zahteval je pla- čilo 10.500 dnarjev, ali pa mrt- vega otroka ne izroči. Mati ni imela zahtevane vso- te pri roki. Prevoznik pa je stal z mrliškim vozom pred zgradbo zavoda za socialno za- varovanje in brezdušno terjal denar, pri tem pa »operiral« z mrtvim otrokom kot za stavo. Tudi zavod za socialno zava- rovanje ni imel na razpolago tega denarja, ker je bil ravno tak čas, da niso mogli dvig- niti denarja v banki. Tudi na zagotovila direktorja zavoda da bo zavod zanesljivo porav- nal ta znesek (približno toli- ko plača zavod za pogrebni- no), se prevoznik ni dal oma- jati. Terjal je denar in konec ... Vso stvar je naposled rešil direktor zavoda za socialno za- varovanje, ki je zahtevano vso- to plačal šoferju iz svojega žepa. Potrebuje tak primer še ko- mentar? Enostavno — škandal! MADE2 Gostovanje črnskega vokah- nega tria sester Peters v Celju, ki ga je pripravilo Olepševalno in turistično društvo ob sode- lovanju Koncertne direkcije v Ljubljani, je doseglo izreden uspeh. Celjani in ostali, ki so dvakrat do zadnjega kotička napolnili unionsko dvorano, so toplo sprejeli pester in kvali- teten program. Prireditev je uspela. Tako so dejali vsi. Zal. pa so o tem gostovanju dobile drugačen vtis gostje. Zakaj? Medtem, ko so se po konča- nem nastopu pripravljale za odrom na odhod v hotel Evro- po, jim je neki nepridiprav zlobnež in človek, ki je hotel namenoma postaviti nad uspe- lo revijo črn madež, izmaknil dva šopka rdečih nageljnov. Zraven tega je izginila še bu- teljka, ki jo je za sodelovanje prejel ljubljanski gost tovariš Skale. Ob ugotovitvi kraje je za odrom nastal mučen položaj. Nerodno in neprijetno je bilo prirediteljem, čudne občutke pa so imele tudi gostje. To je madež, ki si ga je na račun Celjanov privoščil neod- govoren človek. OBVESTILO Obč,:nski komite ZKS in Občinski odbor SZDL sta se preselila iz Kajuhove ulice 5 v Malgajevo uli- co 2 (bivši prostori Okrožnega go- spodarskega sodišča). Številka telefona: 24-25 CELJSKI FEDMK STEV. 12 - 2o. marca 1%0 3 Klubi mladih proizvajalcev Šolo mladine v podjetjih Na nedavnm plenumu okrajnega jtomiteja LMS Celje so mladinci razpravljali predvsem o nalogah or- ganizacije v organih delavskega sa- moupravljanja, o klubih mladih pro- izvajalcev in o strokovnem in druž- t,eno ekonomskem izobraževanju. Sodelovanje mladine pri reševa- ,iju vsakodnevnih problemov proiz- vodnje je v podjetjih zelo različno, ponekad mladi ljudje z zanimanjem spremljajo dogajanje v podjetju neredkokdaj pa je težišče dela še vedno v kulturno-zabavnem življe- nju. Morda tega ni v toliki meri kriva mladina, vzroke za tako ozko delovanje lahko iščemo pri nekate- rih članih kolektiva, ki še vedno menijo, da je dovolj, če o proizvod- nih problemih razpravljajo samo- upravni organi in sindikat. Se vedno se ponekod ponavljajo primeri, da s člani kolektiva nihče ne razpravlja o problemih, ki so na dnevnem redu zasedanja delavskih svetov. Pozabljajo na to pred zase- danjem in po njem. In prav zato naj mladinska organizacija vztraja, da bodo mladi člani delavskih svetov o vseh zaključkih redno obveščali ves mladinski rod v podjetju. V de- lavske svete pa bo zato treba pred- lagati le najboljše mladince in jim pri njihovem delu tudi svetovati. Ena izmed uspešnih oblik dela mladinske organizacije v podjetjih so tudi klubi mladih proizvajalcev, ki jih je v celjskem okraju odločno premalo. In skoraj povsod tam, kjer so jih ustanovili, so se omejevali predvsem v ozko strokovno izobra- ževanje. Ker ima vsaka gospodar- ska organizacija svoje specifičnosti, je nemogoče predpisati okvir dela klubov mladih proizvajalcev. Zgre- šeno je tudi mišljenje, da sta klub mladih proizvajalcev in mladinska organizacija dvoje povsem različnih pojmov, saj je klub le ena izmed oblik dela mladinske organizacije. Njihov namen je, da svoje člane se- znanjajo s proizvodnim procesom in sistemom samoupravljanja. Klubi mladih proizvajalcev naj bodo šola mladincev v podjetju. Kadar govorimo o rentabilnosti proizvajanja, ne moremo mimo raz- prav o rentabilnem izobraževanju in priučevanju delavcev za posamezne delovne operacije. Gospodarske or- ganizacije naj postanejo izhodišče strokovnega izobraževanja prav za- to, ker bodo le tako lahko vzgojili potrebni kader. Doslej so skoraj po- vsod nezadovoljni s tistimi, ki pri- hajajo iz šol, češ da jih morajo še priučevati, prav tako pa so nezado- voljni tudi mladi sami, ker jih po- šiljajo na delovna mesta z nižjo kvalifikacijo. Trdijo, da so se učili zaman. Zato je povsem razumljivo, da moramo ovreči enostransko usmerjenost šol. In ker podjetja najbolje vedo za svoje potrebe, naj kader vzgajajo tudi v medtovarni- ških izobraževalnih središčih. Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE PODRUŽNICE TOVARNE USNJA V SOSTANJU Tudi za potrebe komune Minulo sobotx) popoldne so ime- li člani delovnega kolektiva to- varne usnja v Šoštanju občni zbor sindikalne podružnice. Med gosti se je pregleda dela udele- žil še predsednik okrajnega sin- dikalnega sveta Celje Jože Jošt. Občni zbor je lepo uspel ne sa- mo zaradi pozitivne bilance lan- skoletnega poslovanja v podjetju, ne le zaradi drugih uspehov, ki se kažejo na najrazličnejših pod- ročjih, temveč tudi v tem — in to je ena najbolj značilnih in po- zitivnih ugotovitev — da so člani sindikalne organizacije prekora- čili meje ozkega reševanja svojih »internih« problemov in posegli Ob tovar.*'' usnja v goštanju odločno v življenje kolektiva in proizvodnje ter v življenje in po- trebe Šoštanja in komune. Pa še nekaj — vse izrečene besede so bile jasne in odločne, včasih trde, pa navzlic temu iskrene in do- bromisleče. Ce povzamemo glavne misli iz zelo konkretnega poročila pred- sednika sindikalne podružnice Janeza Slatnerja, moramo z njim vred ugotoviti lepe uspehe v pro- izvodnji (proizvodni plan za leto 1959 so izpolnili s 102,7, finanč- nega pa s 111,37 %), pa čeprav so imeli izkoriščenih komaj 88 % industrijskih kapacitet, in četudi imajo strojni park izrabljen le 78 %! Istočasno s povečano pro- izvodnjo se je dvignila tudi sto- rilnost (za 7,25 %) in z njo za primeren odstotek osebni doho- dek. Kolektiv se je odločil za 1. fazo rekonstrukcije tovarne — za re- konstrukcijo kromovega oddelka. Za to delo bodo porabili najmanj tri sto milijonov dinarjev, lastna udeležba pa bo znašala okoli 180 milijonov. Rekonstrukcija pa bo imela ugoden vpliv na povečanje bruto produkta; v oddelku sa- mem pa bodo povečali proizvod- njo od sedanjih 4500 na 5700 ton. Začetek rekonstrukcije ter visok odstotek lastne udeležbe govori o pripravljenosti kolektiva, da se v najkrajšem času reši starih in temnih prostorov in dotrajanih strojev ter da z boljšo in večjo proizvodnjo v novih obratih do- seže tudi večje uspehe. Kolektiv tovarne usnja v Šo- štanju je eden tistih, ki je v ce- loti vključen v sindikalno orga- nizacijo. Četudi podružnica lani ni povsem izvršila sklepov zad- njega občnega zbora (deloma za- radi izvršilnega odbora, ki ni znal vedno in ob vsakem času pristopiti k članstvu, deloma pa tudi zaradi nekaterih članov, ki so imeli vedno gluha ušesa za sodelovanje in drugo delo), je vendarle rešila nekaj težkih in odgovornih nalog, na kar je še posebej ponosna. Tu gre v prvi vrsti za njeno sodelovanje pri sestavi in potrditvi tarifnega pra- vilnika. Zdaj pa je spet sindikat tisti, ki se zavzema za uvedbo nagrajevanja po ekonomskih eno- tah. V nadaljevanju svojega poro- čila je tov. Slatner ugotovil, da kulturno prosvetno delo ni naj- bolj razgibano. Edini, ki delajo v splošno zadovoljstvo vseh, so člani godbe na pihala. Dramske m pevske sekcije v tovarni ni več. Pa tudi v Svobodi je pre- malo članov tega kolektiva. Sin- dikalna knjižnica ima 600 knjig. Lani pa jih, je bilo posojenih ko- maj sto. Lani so zabeležili 37 obratnih in 58 izvenobratnih nesreč. V obratni ambulanti so imeli 5005 pregledov. Bolezenski izostanki so pogosti ( v povprečju 77 de- lavcev na mesec v bolniškem staležu); zaradi tega so morali plačati tudi 3,7 milijonov dinar- jev dodatnih prispevkov. V kolektivu so z velikim zado- voljstvom pozdravili ustanovitev obratne zobne ambulante. Skrb za človeka pa je prišla do izraza še v delu okrepčevalnice, v pri- spevkih sindikata tistim delav- cem, ki so šli na dopust itd. Športno delo se razvija bolj kampanjsko. Najboljši pa so bili strelci. Kolektiv tovarne usnja je ve- dno pokazal veliko razumevanja še za probleme komunalne skup- nosti. Zato ni naključje, da bo sodeloval pri gradnji plavalnega bazena, ki ga v Šoštanju močno pogrešajo, zraven tega pa imajo idealne pogoje za zgraditev. In končno, k>cV.ektiv kaže največjo naklonjenost še za gradnjo vodo- voda. Družbeni plan konjiške občine sprejet največji porast v industriji Družbeni plan in proračun ko- njiške občine za letošnje leto sta bila v teh dneh predložena v raz- pravo volivcem, da povedo o njem svoje mnenje ter da dajo pred- loge za ureditev neikaterih vpra- šanj. Včeraj pa sta o družbenem planu razpravljala oba zbora ob- činskega ljudskega odbora in ga tudi sprejela. V cilju lizpolnitve petletnega plana v štirah letih predvideva dnjžbeni plan občine povečanje bruto iproizvoda za 14,4 odstotka, narodni dohodek pa za 13,8 od- stotkov. Največji porast bo v in- dustriji, katere delež v skupnem družbenem bruto proizvodu bo znašal blizu 15 odstotkov poveča- nja. Neikoliko manj odpade na kmetijstvo in obrt ter ostale pa- noge. Delovna storiLnos-t se bo po- večala za 9 odstotkov, novo za- pioslenih pa bo 4 odstotke več kot lansiko leto. Te nekatere okvirne številke povedo, da bo letos dosežen mo- čan napredek v gospodarstvu ob- čine. Kot že rečeno, bo največji porast v industriji, posebno pri izdelovanju umetnega usnja v to- varni usnja, v osvajanju novih proizvodov v TKO Zreče, dalje v večji proizvodnji gradbenega materiala v opekarni Loče in de- loma v lesni industriji. Industrija pa bo več proizvajala šele v pri- hodnjih letih, saj prav letos vsa večja podjetja v občini začenjajo večje rekonstrukcije, ki so že v teku. Kmetijstvo bo v letošnjem letu preseglo bruto proizvod preko ene milijarde dinarjev. V obrti pa je razen razširitev nekaterih podje- tij predvideno povečanje obrata »Comet« v Zrečah, ustanovitev obrata za usnjeno kcoifekcijo v Konjicah in dograditev nove pe- karne. Družbeni plan občine predvi- deva tudi več investicij, ki v ce- loti zajemajo cykoli 630 milijonov dinarjev. Več kot dve tretjini te vsote odpade na rekonstrukcije v industriji. Z njimi bo usnjarski kombinat KONUS močno povečal proizvodnjo umetnega usnja. To bo še v večji meri privedlo do go- spodarskega učinka v prihodnjih letih, ko bodo stekli novi stroji. »KOSTROJ« vlaga svoja investi- cijska sredstva za gracinjo mon- tažne dvorane, ker so sedanji prostori pretesni za vedno večjo proizvodnjo. V TKO Zreče pa se- daj pripravljajo zadnje načrte za večjo rekonstrukcijo tovarne, ki bo omoigočila večkratno poveča- nje proizvodnje. Kmetijstvo bo v letošnjem letu dobilo preko 60 milijonov investi- cij. Precejšen del bo odpadel na gradnjo treh večjih hlevov za okrog 600 glav goveje živine. Da- lje je letos še predvidena dogra- ditev hmeljske sušilnice, gradnja kokošnjaka v Ločah, dovrši tev regulacije Žičnice in Dravinje ter nekatera druga dela. V gozdar- stvu pa bo največ vloženo za gradnjo nove ceste proti Skomer- ju na Pohorju, za kar je name- njenih čez 30 milijonov dinarjev, medtem ko bodo kmetijske za- druge dobile za vzdrževanje gozd- nih komunikacij 3,5 milijonov di- narjev. Važno je še omeniti ob- novo gostinskega podjetja »Jelen«, ki bo s tem pridobilo več tujskih sob, dalje začetek gradnje motela, gradnjo planinske koče na Rogli in priprave za gradnjo res^tavra- cije za družbeno prehrano v Slov. Konjicah, ki je več kot potrebna. Negospodarske investicije za- jemajo letošnje leto kakih 190 milijonov dinarjev, kar je za 10 odstotkov več kot lansko leto. Dobršen del tega zneska (preko 80 milijonov) bo odpadlo na sta- novanjsko izgradnjo. Po sedanjih predvidevanjih bo letos v gradnji in deloma tudi do'grajenih blizu 100 novih stanovanj. Tu velja omeniti začetke gradnje novega stanovanjskega bloka v Sloven- skih Konjicah z 32 stanovanji, do- graditev 16 stanovanjskega bloka v Zrečah in pa gradnjo večjega števila zasebnih stanovanjskih hiš. Letos bodo pričeli graditi tu- di štiri stanovanjski blok v Vi- tanju. V komunalni dejavnosti pa bo letos med gilavnimi deli rekon- strukcija vodovoda v Konjicah in Zrečah, gradnja gasilskega doma v Zrečah, mrliške veže v Konji- cah in priprava načrtov za vo- dovod v Ločah in Vitanju. Znatna sredstva so v občini le- tos namenjena tudi prosveti in šolstvu, čeprsv 'še ne bodo s tem krite niti najbolj nujne potrebe. Od 29 milijonov dinarjev bo od- padlo na gradnjo nove šole v Zrečah 25 milijonov, ostalo pa za delavsko univerzo v Konjicah in ureditev raznih športnih objektov v občini. Od 11,5 milijcnov dinar- jev, ki so namenjeni zdravstveni službi, bo večji del šlo za gradnjo novega zdravstvenega doma v Lo- čah, 1,5 milijon pa za nabavo opreme za zdravstveno postajo v Vitanju. Te številke povedo med drugim tudi to, da bodo letos okoliški kraji, predvsem nekateri večji, dobili kar precej sredstev za različne novogradnje, ki pa so res utemeljene in nujne. Priključili se bomo na električno omrežje Na občnem zboru sindikalne podružnice tovarne ,kovan<8ga orodja v Vitanju so med drugim razpravljali o priključitvi tovarne na električno omrežje. Za svoje potrebe je imela tovarna svoqo lastno elektrarno na vodni pogon, deloma pa na pogon z lokomo- bik>. Oba pogona sta bila za pod- jetje neugodna, posebno v zim- skih pa tudi poletnih mesecih. V takem primeru so morali za pio- gon lokomobile dovažati premog, kar je se-veda močno podražilo proizvodnjo. Ker je bil pred ne- kaj leti zgrajen električni vod tudi v Vitanje, ima podjetje v načrtu, da si postavi lastno trafo postajo in s tem omogoči priklop na omrežje visoke napetosti. Na občnem zboru so govorili tudi o prostovoljnem delu, ki bi ga mo- rali opraviti člani kolektiva. Ra- čunajo pa, da bi lahko vsa dela opravili že letos. Prav tako so razpravljali o usposabljanju delavcev, še s po- sebnim ozirom na to, da so letos začeli izdelovati povsem nove predmete. Navidezne malenkosti LAHKO POVZROČIJO TEŽKE POŠKODBE PRI DELU Takole so bile v neki tovarni že dolgo časa zložene pločevinaste plo- šče. Pravijo, da je tako moralo biti. ker da v tovarni primanjkuje pro- stora. 2e od leta 1957 so bile tako zložene.- Nekega dne so prišli de- lavci, da bi odnesli dve plošči. Prva je dokaj kriva, zato jo je eden od delavcev odstranil in jo prislonil na zid. Drugo ploščo sta odnesla dva delavca, vendar ne daleč, ko sta zaslišala krik. Ko sta se obrnila sta ▼idela, da je eden od delavcev le- žal pod ploščami. Pri odmikanju drugih plošč so se plošče pričele premikati. Delavec, ki je bil poleg njih, ni uspel pravočasno odskočiti in ga je sunek plošč podrl in zasul. Rezultat je bil — težka poškodba! Ali bodo v tej tovarni še naprej tako vskladiščevali plošče. Ce je po- »lanjkanje prostora, potem bi se morda dalo najti drug varnejši na- čin vskladiščenja — morda z izde- lavo posebnih okvirjev, m.orda na način, kakor so zložene sosedne plo- šče. Načinov je gotovo več. Tak, kot je bil dosedanji, res ni bil dober. Zato ga bo potrebno opustiti vsaj sedaj, če prej ni mogel nihče pomi- sliti na to »malenkost«. Takih malenkosti je v naših pod- jetjih vsako leto, vsak dan nešteto. Res je, da ne povzročajo vse takih posledic, kakršna je bila ta, vendar pa'jih je nekaj tisoč podobnih; več kot preveč, zlasti, če pom.islimo, da nastajajo pri tem poškodbe, ki jih utrpijo delavci. Ce smo že napravili napako, jo poskušajmo pravočasno odstraniti da se ne bo ponovila na drugem m.estu z večjimi posledicami. Ob Sotli vedno lepše LJUDSKI POSLANEC IN SEKRETAR OK ZKS V CELJU FRANC SIMONIČ OBISKAL ŠMARSKO OBČINO. SPREMLJALA STA GA PODPREDSEDNIK OLO CELJE MIRAN CVENK IN PREDSEDNIK OZZ FRANC LUBEJ. \ A'j bil ravno najlepši dan. Drevje je cvetelo v belem ivfu in sneg se je mešal z deževnimi kapljami. Kljub temu je skupina, ki se je od- pravila v obsoteljski del šmarske občine bila prijeino razpoložena. Obsotelje se razvija. Dolina Mestin- ' ščice in Imensko polje je preplavila voda, ki je z umazanimi lisami ka- zita rahlo belino. Precej dela bo še potrebno, da bodo rešene plodne travniške doline med Zibiko, Prista- vo in Sodno vasjo in od Podčetrtka do Bistrice ob Sotli. Gostje so si najprej ogledali lepo kokošjo farmo v Podčetrtku. Po razritl cesti je hropel avtomobil v klanec do ogromne grajske kašče kjer danes čivka do 24.000 piščan- cev njuhempširske in vajthornske pasme. Zdaj še dobivajo mladež iz loške valilnice, toda že to pomlad dobe lastni inkubator, da bo lahko zadruga prevzela celotno proizvod- njo. Dogaja se, da se enodnevni pi- ščančki na prevozu iz Loč prehlade in je zato umrljivost večja. Petnajst ljudi je že zaposlenih v farmi, kjer so prav prejšnji dan zaklali 500 po- hancev. Za tako delo in skrbno ne- go pa je potrebno že precej pridnih rok. In skrbni so perutninarji v Podčetrtku: brez pardona smo si morali \)si razkužiti podplate, pre- den smo se smeli predstaviti kriče- čemu živžavu v treh nadstropjih srednjeveške zgradbe, ki pa je so- dobno opremljena z električno raz- svetljavo in plinskim gretjem. Ži- vinoreja in perutninarstvo sta osno- vi kmetijske zadruge v Podčetrtku ki si bo v kratkem preuredila še dve grajski stavbi. Upravnik zadruge tov. Petan je poudaril: »Ničesar sa ne bojim. Celo zdaj v mrtvi sezoni v redu vozimo. Imenitno bi bilo, če bi mogli dobiti lastne lokale v Ce- lju, kjer bi prodajali lahko brez po- srednika.« Po jamasti cesti smo zdrčali v Imeno. Ponosno stoji zraven ljub- ke železniške postaje zadružno skla- dišče, ki se mu bo v najkrajšem ča- su pridružila še stavba za sodoben valjčni mlin. Kako čudovita bo rav- nina, ko jo bodo rešili odvisne mo- če! Preko Bučkega klanca smo se pre- valili v Kozje, ki je kot gnezdeče stisnjeno pod Veternik. Vrsta lepih krav stoji v hlevu, še več pa jih bo ko bodo zgradili hleve pri Sonovem da bodo lahko redili govedo in svi- nje. Mlekarski obrat se bo vsekakor še bolj okrepil in zaslovel po okus- nem trapistovskem siru. Beno, Mi- ha in Franc, prizadevni Kozjani. upajo, da bodo uspeli na svoji poti v napredno kmetovanje. Na vrhu Bučkega klanca smo se ustavili. Ing. Andrej Marine je kot kmetijski strokovnjak navdušeno razlagal o plantažnih sadovnjakih ki bi se mogli razviti na Bur.kem. Res je, tamkaj okrog raste najbolj- še sadje in tovariš Simonič se je vedro smejal, kot bi že okušal sa- dove, ki jih bo zagotovo dala pri- hodnost tudi na Kozjanskem in v Obsotelju. Zavili smo po zviti cesti, ki jo bo- do letos vendarle dokončno zgra- diti, na Virštanjsko. Prekrasne so lege za vinograde in sadovnjake toda korenito jih bo potrebno pre- rigolati in zasaditi s primerno trto. »Res bo še lepo v Obsotelju!« je veselo dejal tovariš Simonič. »Se- veda, še ne takoj: potrebno bo še dosti delati; bo pa vendar! Danes sem si pravzaprav prvič natančneje ogledal virštanjski del.« Sotelski Je to polrebno? Svet za delo in delovna razmerja pri konjiški občini je na zadnji seji potrjeval odobritev novih delovnih mest v nekaterih gospodarskih or- ganizacijah. Ker so nekatera mesta v podjetjih že obstajala, je potrdi- tev zgolj formalnost. Menimo, da bi to vlogo lahko prevzeli delavski sveti, ki poznajo notranjo organi- zacijo podjetja vsekakor bolje kot organ pri občini. Pri tem je potreb- na sprememba tarifnih pravilnikov kar potrjuje občina, in je torej po- trjevanje novih delovnih mest oprav- ljeno že s tem. V. L. TRGOVSKO PODJETJE »AVTOMOTOR« CELJE, LEVSTIKOVA ULICA razpisuje javno licitacijo za gradnjo centralnega skladišča navedenega podjetja. Pred- računska vrednost znaša 16,000.000 din. — Licitacija bo dne 31. marca 1960 v upravi podjetja. Vsa dokumentacija je na raz- polago pri Trgovskem podjetju »Avtomotor«, Celje. Lep praznik V Šmartneo v Rožni dolini ZA DOLGOLETNO KULTURNO DELO SO SE ODDOLŽILI VINKU P02ARJU, IVANKI POŽARJEVI IN VINKU DIMCU Pred sedemintridesetimi leti sta prišla v Šmartno v Rožni dolini mlada zakonca: Vinko in Ivanka Požarjeva. Soprog je bil nameščen za šolskega upravitelja. Koliko zve- davih glavic je v šoli sprejemalo njuno znanje. Kolikim mladim uči- teljem sta bila mentorja, vzgojitelja in svetovalca. Toda tov. Vinko Po- žar je vsa leta deloval tudi kot pri- ljubljen kulturnoprosvetni delavec, kot scenator, govornik, organizator, sadjar, vrtnar, čebelar... Bil je pravi lik ljudskega prosvetarja in je kot tak živel in delal med vašča- ni vse dotlej, dokler ga okupator z družino vred ni izgnal. V prvem letu svobode se je vrnil. Znova je stopil na čelo šole. Leta 1954 pa je bil po zaslužnem delu upokojen. Ostal je v Smartnem in deloval kot režiser in scenator. Njegova žena Ivanka je premno- go svojega prostega časa posvetila izobraževanju vaških deklet in že- na. V pošolskem izobraževanju so se urile v kuhanju, šivanju, ročnem delu, stanovanjski kulturi. .. Danes živita oba Požarjeva m.ed svojimi ljudmi, ki ju spoštujejo in imajo radi ter so jima neizmerno hvaležni za njuno nesebično delo. V vrsto požrtvovalnih kulturno- prosvetnih delavcev spada še Vinko Dimec, desna roka kulturnoprosvet- nega društva in zaslužni odrski mojster. Rodil se je pred 73. leti prav v srcu Smartnega, ki ga še do danes ni zapustil. O, pač, bil je med prvimi mobiliziranci za prvo svetov- no vojno. V boju je izgubil desno nogo. Sam pravi, da je z odrskim Tovariš Krizman izroča jubilantom diplome in šopke. Od desne proti levi spredaj: Krizman, Ivanka Požarjeva, Vinko Dimec in Vinko Požar. V ozadju osebe iz Rokovnjačev delom začel leta 1923, ko sta z upraviteljem Požarjem »montirala« prvi oder za proslave kar v šolskem razredu. Se danes je čil in vesel, kadar mora napraviti sceno. Za plodno delovanje so se jim domačini oddolžili skromno, zato pa z največjo hvaležnostjo. Pred na- bito polno dvorano so jim namreč izročili lepe diplome. Uresničil se je dolgoletni sen ... pravijo naši veterani, ko so mogli prav za tak delovni jubilej posta- viti na oder Rokovnjače, dramati- zirano povest J. Jurčiča. Zaživeli so v režiji tov. Krizmana. Igralci, sami amaterji, so se odlično predstavili v vseh vlogah. Številni gledalci, ki so zapuščali večkrat nabito polno dvorano, so bili presrečni, da mladina nadaljuje staro tradicijo domačega odra. -dj Na pragu celjskega mladinsl(ega festivala V soboto, 2. in nedeljo 3. aprila bo Celje prvič začutilo val mladin- skega gibanja celjskega pevskega festivala, za katerega zaključne pri- reditve 20. do 23. maja se vneto pri- pravlja preko 50.000 mladine v na- ši republiki in vsej Jugoslaviji. Pre- ko desk koncertnega odra v Narod- nem domu bo šlo prvih 1200 pevcev organiziranih v 20 zborih raznih šol naše občine. Prireditev bo poslušala republiška festivalska komisija iz Ljubljane. Zatrjujejo, da od nje pač največ pričakujejo, ker bodo tokrat nastopili vsi poznani celjski peda- gogi s svojimi zbori na skupni re- viji. Komisija bo imela težavno na- logo — izbrati iz kategorije A in B najboljši zbor za okrajno revijo, ki bo 24. aprila v Žalcu. B. F. Varaždinci so bili zopet pri nas Na povabilo Okrajnega sveta Svobod in prosvetnih društev v Celju, so prispeli 16. marca odlični pevci mladinskega zbora varaždin- ske glasbene šole v Celje na dvo- dnevni obisk. Tokrat se jim je pri- družil še tamburaški orkester za- grebške »Pivovarne«. Gostje so se mimogrede najprej ustavili v Storah, kjer so jim do- mačini priredili zares topel spre- jem. Po kosilu in kratkem oddihu so gostje v nabito polni dvorani doma »Svobode« izvajali kulturni spored, ki je bil deležen viharnih aplavzov, kar je v Storah redkost. V Celju so goste pričakali doma- či pionirji, ki so jih odpeljali na svoje domove. Koliko je bilo tu pri- srčnih svidenj z znanci od lanskega leta! Zopet se je ponovila ista sli- ka — gostov je bilo premalo — in domačini so žalostno odhajali sami domov. Zvečer je bil v polni dvorani Na- rodnega doma koncert. Zbor, ki ga vodi naš znanec Marijan Zuber, je potrdil vse odlike, ki so nas že lani navdušile. Tokrat je izvajal lažji program, predvsem hrvaško narod- no pesem s spremljavo tambura- škega orkestra. Pa tudi sam orke- ster pod vodstvom Teodorja Bocha je pokazal visolco raven muziciranja te vrste, ki je nam bolj tuja. Prepri- čali smo se, da je lahko tudi tam- burica pod pravilnim vodstvom upo- raben koncertni instrument. Zadnji del programa pa so izpolnili soli- sti ob spremljavi orkestra. Prireditev je vsestransko uspela, ljudje so se kljub dolgemu progra- mu zadovoljni razhajali, izvajalci pa so bili deležni spontanih aplav- zov in obilice cvetja. Le tisti, ki jim glasba sega globlje v srce, so bili manj zadovoljni. Čeprav so jasno vedeli, da je dirigent Marijan Zu- ber vključil v svoj spored tamburaški orkester zgolj iz vzgojnega vidika, mu vendarle ne niorejo oprostiti, da jih je prikrajšal za užitek, ki bi ga bili deležni ob posiUŠanju a capella petja njegovega čudovitega zbora. Drugi dar dopoldne so koncert ponovili za šolsko n.Lidiro. Popold- ne pa so se domačmi. predvsem mladina, poslovili od dragih gostov, ki so ob fej priliki fovsbih mladin- ski zbor »Francet.i Prešerna* v Va- raždin. Zalo nasvKieni:^ v maju v V^iraždinu, a a.-ugo lelo zopet v Celju! B. F, SHAKESPEAROV »BENEŠKI TRGOVEC« V CELJ- SKEM GLEDALIŠČU Debut dveh mladih igralcev Slovensko ljudsko gledališče v Celju je pripravilo za svoje obisko- valce novo delo: Williama Shakes- peara »Beneškega trgovca«, roman- co o treh skrinjicah, težavni snubit- vi in funtu mesa. Shakespeare je redni gost v re- pertoarju Slovenskega ljudskega gledališča in glede na obširno po- dročje, kjer gostuje, je uprizoritev tega gledališkega velikana toliko pomembnejša, ker omogoča števil- nim gledalcem v oddaljenih krajih, da se spoznajo s Shakespearom. »Beneškega trgovca je zrežiral Janez Vrhunc, sceno je pripravil Ja- kob Savinšek, koreografske opremil Iko Otrin, v glavnih vlogah pa na- stopajo: Pavle Jeršin kot Antonio, Janez Skof kot Shylock in pa Breda Gostičeva kot Porzia in Boris Juh kot Bassarrio. Breda Gostičeva, ki jo je pred kratkim angažiralo celj- sko gledališče, se bo prvič predsta- vila celjskemu gledališkemu občin- stvu, prav tako pa tudi Boris Juh, študent Akademije za igralsko umetnost. Premiera »Beneškega trgovca« bo v petek, 25. marca ob 20. uri. BeS FREĐ0KR93N0 ĐR9MSKD REUI30 GLEDALIŠČE IN LJUDJE Odkar obstaja človek menda ob- staja tudi gledališče. Žrtvovanja bo- govom, grški recitatorji, cirkuške Igre Rimljanov, srednjeveški pa- bioni, comedia del arte, začetki teatra, pa do današnjega moderne- ga odra v krogu, vse te dobe no- sijo svoj pečat. V vseh teh dobah so se ukvarjali z gledališčem i umetniki i amaterji. Tako je bilo in tako bo. Kranjski komedijantje pod vod- stvom našega prvega slovenskega dramatika Linharta so bili menda prvi amaterji pri nas. Kasneje, v do- bi, narodnostnega prebujanja, so go- reče igrali naši dedje na odrih či- talnic in utirali pot slovenskemu je- ziku na kulturna tla. Oder je pomenil veliko v naši na- rodnostni in socialni zgodovini. Tam, kjer se ni dalo prodreti s ti- skano besedo, so naši napredni ljud- je prodirali z izgovorjeno besedo z odra. Ali ni Golouhova »Kriza«, v kateri je celo nastopal tov. Kardelj, povedala mnogo o moči naprednih sil pri nas? Ali niso »Svobode«, »Vzajemnosti«, »Zarje« in druga delavska društva dvigala borbeni duh in pripravljala ljudstvo na končni obračun z igranjem Cufar- jevih, Kristanovih in drugih napred- nih del? Naši narodi imajo bogato tradi- cijo igranja. Mi jo nadaljujemo v novih pogojih. Zato se moramo terti pogojem prilagoditi in urediti naše delovanje tako, da bo sodobno in zanimivo. Skozi naše delovanje se mora občutiti skrb za vse večje po- glabljanje humanističnih odnosov in razvijanje čuta za estetiko. Ne mo- remo se več zadovoljiti z neboglje- nimi prireditvami in s patino posre- brenimi dramskimi deli. Mi moramo naše gledalce pripravljati preko na- ših predstav na sprejemanje višjih dosežkov umetnosti. Zato moramo skrbno izbirali repertoar in tudi skrbno pripravljati naše predstave. Prav skozi takšne revije, kot jih pripravljamo in jih bomo v bodoče še pripravljali, bomo pokazali jav- nosti, kakšni so naši dosežki. Toda to ni naš glavni smoter. Bolj si že- limo to, da bi se pogovorili o pro- blemih amaterske dramske dejavno- sti. Da bi se pogovorili o naših po- manjkljivostih in napakah in se na- učili ob njih, kako bomo v bodoče delali. Zato bo naša revija bolj de- lovnega značaja, kot pa manifesta- tivnega. Ze na letošnji reviji bomo lahko zasledili, da nosijo vse breme in za- slugo mladi ljudje. Ne samo mladi po letih, temveč tudi mladi po gle- danju in mišljenju. Naše igralske vrste so se pomladile. Vse več in več imamo mladine v naših dram- skih odsekih. Ce bomo tako nada- ljevali, bomo lahko prihodnje leto priredili zgolj mladinsko dramsko revijo. S tem bomo šli v korak s hotenjem in nalogami naše Zveze Svobod in prosvetnih društev. Okrajni Svet Svobod in prosvet- nih društev in njen dramski sosvet tovariško in iskreno pozdravlja vse naše igralce, režiserje in druge gle- dališke delavce na letošnji reviji. Pozdravlja pa tudi vse tiste, ki so se prijavili za revijo in s tem po- kazali svojo tovariško solidarnost. Vsem tihim sodelavcem in spretnim organizatorjem »Svobode« v Storah gre zahvala za nesebično delo. Ve- seli nas, da imamo toliko delavcev, ki so pripravljeni tudi v bodoče pri- jeti za delo in skupaj z nami zalo- žiti vse sile za dvig kvalitete in širjenje kulture. Prisrčno pozdravljamo vse goste in jim želimo dobro počutje med nami. F. Z. Ljudje med seboj Tole zgodbo sem slišal na hodniku neke šole v Celju. V šolo je prišla mati neke dijakinje in potožila o čudnih razmerah, v katerih se je zna- šla družina, še prav posebej njena hčerka. Ta je namreč do- bila očima — alkoholu vdane- ga človeka. Ta očim se je torej poročil z njeno materjo in te- mu očimu se je potlej zahotelo še njene hčerke. P okolnost je šla tako daleč, da je bila hčer- ka prisiljena zbežali od doma in se zateči v varstvo sorodni- kov, ki je niso bili pripravljeni sprejeti niti za ceno 8000 din kolikor jih je ravnatelj te šole izposloval zanjo na socialnem skrbstvu. Ker pri njih torej ni našla prostora, doma pa ne mi- ru in varnosti pred grobo silo očimske narave, jo je pot za- nesla k neki sošolki in tako je njena mati in njen »varuh« iz- gubila za njo sled. Mati sprašuje: Kaj storiti? Sola meni: Ce je socialno skrb- stvo dodelilo materialno po- moč, ki bi v celoti zagotovila ločeno življenje, bi bili vsaj najožji sorodniki lahko toliko človekoljubni, da bi jo sprejeli medse, ko že v internatu ni prostora. Toda ali moremo in zlasti moramo to od njih tudi priča- kovati? Ne, kajti so sorodniške vezi, ki ne upoštevajo sorodno- sti in ne čutijo dolžnosti, da bi jo upoštevale. Potemtakem bi bilo treba najti neko drugo re- šitev — morda pri lujdeh, ki niso sorodniki in imajo več ra- zumevanja in ljubezni kakor ti! Breda Gostičeva (Porzia) in Boris Juh (Bassanio) Vendar šola t Lesičnem Zadnje čase so se prebivalci Lesičnega silno razburili, ker je občinsiki ljudski odibor Šmarje za- vrnil že priporavljene načrte za gradnjo nove osnovne šole. Raz- log za to je bil predvsem v tem, ker je bil predračun očitno pre- visok. Šmarska občina pa si ne more privoščiti, da bi z lastnimi sredstvi za veliko šolsko zgradbo vložila blizu 100 milijonov dinar- jev. V pomenku s šolskim odbo- rom, kjer sta prisostvovala tudi zastopnika okrajne prosvete tov. Vojko Simonič in inšpektor Cu- cek, so končno sprejeli sklep, da takoj pristopijo h gradnji cenejše štirioddelčne šole, ki bo s ix)ukom v dveh izmenah zadovoljevala po- trebe v Lesičnem. Šola bo precej manjša, vendar opremljena z vsem, kar mora imeti šolska stav- ba, če hoče slediti smotrom šolske reforme, bo pa tudi cenejša, saj predračun zanjo predvideva okrog 25,000.000 din. V šolskem letu 1961 bo usposobljena za delo. Celjski Mali oder v Sarajevu Slovensko ljudsko gledališče v Celju je dobilo vabilo od priprav- ljalnega odbora Festivala malih scena v Sarajevu, da se udeleži fe- stivala, ki bo.v Sarajevu od 23. mar- ca do 6. aprila, z delom Erwina Sylvanusa »Korczak in otroci«. Na Festivalu sodelujejo poleg ljubljan- skega Eksperimentalnega gledali- šča še Atelje 212 in gledališče Bo- ško Buha iz Beograoa, Kopiorna po- zornica iz Zagreba, Mala scena iz Novega Sada, Studio 64 iz Mostara in Malo pozorište iz Sarajeva. Pohitite! z vpisom v članstvo Prešernove dužbe, da ne boste ostali konec leta brez 7 knjig ki jih boste prejeli, če plačate vsaj do 5. junja letos članarino 600 din Kdor se vp še v članstvo do 5. aprila letos, bo udeležen pri velikem nagradnem žrebanju, pri katerem bo izžreban h za milijon dinarjev nagrad Člane vpisujejo vse knjigarne ter poverjeniki in uprava Prešernove družbe Ljubljana, p. p. 41 OKRAJNI SVET SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV CELJE Okrajna dramska revija OD 1. DO 3. APRILA 1960 V STORAH V DVORANI DELAVSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA SVOBODA Spored: 1. aprila 1960: ob 19.30: Marine: »Muza na mansardi«, komedija v izvedbi Delavskega odra Celje, režija Jaro Zelinka. 2. aprila 1960: ob 9.30 uri: Frank: »Jezusovi apostoli«, drama v izvedbi vaškega aktiva LMS Petrovce, režija Viktorija Hrušovar; ob 16: Ocvirk: »Ko bi padli oživeli«, drama v izvedbi Pro- svetnega društva »Zmavc«, Gornji grad, režija Marjan Drčar; ob 20: Knittel: »Via mala«, drama v izvedbi DPD »Svo- boda« Prebold, režija Lojze Fric. 3. aprila 1960: ob 9.30: Skufca: »Janko in Metka<:, pravljična igra v iz- vedbi Delavskega odra Celje, režija Cveto Vernik; ob 16: Marine: »Ad acta«, komedija v izvedbi Prosvetnega društva »Kajuh« Dobrna, režija Tončka Jakše. Sestre Peters Celju Na pobudo olepševalnega in tu- rističnega društva ter v sodelova- nju s Koncertno direkcijo v Ljub- ljani so pretekli teden tudi v Celju gostovale tri sestre Peters (vokalni trio). V njihovi družbi je" nastopil tudi črni pianist ter francoska igralec basa. Obe predstavi v Celju sta do- segli velik uspeh. Obakrat raz- prodana dvorana pa je pokazala, da si lahko Celje privošči še tako zahtevno (in sorazmerno drago) gostovanje tujih umetnikov. CEUSKI TEDNIK - STEV. 12 - 25. marca 1960 5 Naloge organizacij SZDL v kmetiistvu Bolj bi morali pohiteti Na zadnjem plenumu Okrajnega odbora SZDL, ki je bil pred dnevi V Celju, so med drugim obravna- vali tudi naloge organizacij Socia- jistične zveze na vasi. V razpravi o tem vprašanju je dal zlasti nekaj tehtnih misli predsednik OZZ v Ce- lju, tov. Franc Lubej, ki je med drugim dejal, da so organizacije Socialistične zveze na vasi dale do- slej vrsto koristnih pobud za uva- janje sodobnejših oblik kmetijske proizvodnje. Vendar se še vedno preveč uve- ljavljajo stare oblike dela, ki no- sijo za seboj staro vsebino. Na vasi se odpirajo novi problemi gospodar- skega, socialnega in vzgojnega zna- čaja- Gospodarstvo se je bistveno spremenilo, spremenila se je social- na struktura prebivalcev, hkrati pa se je dvignil standard ljudi. Vse to pa narekuje vedno večje naloge, ki jih bo treba na vasi reševati, saj so potrebe ljudi tudi na vasi vedno f večje. Zato je prva in najvažnejša na- loga na vasi, kako dvigniti na so- doben način kmetijsko proizvodnjo. Nekatere izkušnje v kooperaciji so dale pozitivne rezultate, čeprav je tilo pri tem tudi nekaj nevšečnosti zaradi vremenskih neprilik in sla- bega dela. Vendar so pozitivni re- zultati mnogo večji kot negativni. V okraju je doslej zajetih okrog 26 <)dstotkov obdelovalnih površin s [ -looperacijskimi pogodbami. Zato je ;renutno najvažnejša naloga, da bo- do vse te površine dobro obdelane. če hočemo doseči čim večji uspeh. Doslej je bilo zapaziti pri skle- panju kooperacijskih pogodb nekaj slabosti, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. Kmetovalec navadno za- hteva od zadruge vse in je prav, da zadruga to izvrši. Večkrat pa zahte- va celo več kot je zadruga sposobna in dolžna storiti. So pa tudi še pri- meri, ko zadruge ne izvršujejo, kar bi po pogodbi morale, bodisi zaradi pomanjkanja strojnega parka, šibke organizacije dela in pomanjkanja strokovnih kadrov. V nekaterih zadrugah pa celo po- puščajo glede pogodbenih obvezno- sti kmetovalcev. To se kaže tudi na bilančnih sejah in sejah zadružnih svetov. Tu največkrat izbijajo pro- blemi, ki v glavnem kažejo na ele- mente individualističnega vpliva na zadrugo glede ekonomskih intere- sov posameznikov, namesto da bi na teh sejah govorili o kmetijskih na- logah in o gospodarstvu. Tudi v ko- operacijskih odnosih je večkrat pri- tisk zasebnega kmeta dokaj močan, subjektivnih sil, ki bi omogočile krepitev zadruge, pa ni čutiti dovolj. V kooperaciji je ponekod zemlja, ki nima možnosti za veliko proiz- vodnjo, bodisi ker so parcele male, kvaliteta slaba ali pa je zemlja zelo oddaljena. Taka kooperacija je dra- ga in se ne izplača. Zaradi večjih proizvodnih stroškov je akumulacija za zadrugo manjša, kar slabi nje- no ekonomsko moč. Zato je treba težiti, da se pogodbeni odnosi ustvarjajo le na večjih površinah ali pa da se male parcele združijo. Zadnje čase je vrsto primerov, ko kmetje ponujajo zemljo v zakup in se zato to vprašanje postavlja da- nes še bolj v ospredje. Tu nastajajo navadno socialni problemi. Težav ni tam, kjer se ljudje, ki so dali zem- ljo v najem, zaposlijo drugje. Ti lahko plačajo davke. Drugače pa je pri starejših ljudeh, ki se ne morejo več zaposliti. Čeprav kaže ekonom- ski račun, da se izplača dati zem- ljo v najem, nastopijo" težave v tem, ker morajo plačati poleg davka še občinske doklade in jim tako ne ostane dovolj sredstev za preživ- ljanje. Ker dajejo zemljo v najem največkrat starejši ljudje in teh je vedno več, bi kazalo ta problem na merodajnem mestu proučiti. Ekonomski okvirji kmečkega po- sestva so premajhni za rentabilno proizvodnjo. Zato se zasebni kmetje še vedno bavijo z ekstenzivno pro- izvodnjo. To je čutiti zlasti v živi- noreji, kjer so za intenzivno pro- izvodnjo potrebne spremembe v krmljenju (močna krmila) in večji strnjeni kompleksi. V tem pogledu organizacije Socialistične zveze pre- malo prepričujejo kmetovalce, ki nove metode prepočasi osvajajo. Delavske univerze naj bi prouči- le tudi vprašanje vzgoje in izobraz- be kmečkega prebivalstva, zlasti mladine. Pred leti je bilo še 48 kme- tijsko gospodarskih šol, letos so pa komaj še štiri. Te šole bi bilo po- trebno ponovno poživeti in jim dati novo vsebino. Šolam bo treba dati potreben status, da bodo gojenci po končani šoli dobili spričevala, nu- diti pa bi morale predvsem praktič- ne izkušnje glede kooperacijske in farmarske proizvodnje. Organizacije Socialistične zveze na vasi bodo morale predvsem utr- jevati sodobne oblike kmetovanja ter pospeševati vedno večje koope- racijske odnose. Pri izvajanju teh nalog bodo morale nuditi kmetij- skim zadrugam večjo politično pod- poro, da bodo le-te uspešneje izpol- njevale svoje poslanstvo. -ma- IZ PONIKVE PRI 2ALCU Uspešen zaključek Kmetijsko gospodarske šole Kot v drugih, tudi v žalski občini kmetijsko-gospodarskih šol domala ni več. Le v Preboldu in Ponikvi pri 2alcu sta letos še delovali. V Ponikvi pri 2alcu se je šola za- čela v začetku februarja, končala pa po enem mesecu. Obiskovalo jo je 13 fantov in deklet. Pouk je trajal po ves dan in slušatelji so prinesli s seboj za opoldansko kosilo kar suho hrano od doma. Pouk je bil v novem zadružnem domu. Brez zanimanja in podpore tam- kajšnje zadruge bi ne mogli šole tako uspešno organizirati. Preda- vatelji so bili deloma učitelji iz šole za splošne predmete, strokovna pre- davanja pa so posredovali strokov- njaki iz žalskega inštituta. Na koncu so imeli udeleženci iz- pite, na katerih so pokazali vse- stranski uspeh, taj <> bilo 5 odlično In 8 prav dobro ocenjenih. Udeleženci šole so izrazili željo, da bi pridobljeno ■'nanje še poglab- ljali. Ce ne v obliki strnjenega po- uka, pa vsaj z občasnimi predava- nji. Vsi slušatelji bodo v kratkem šli na poučno ekskurzijo, kjer bodo marsikaj, o čeme«- so se učili, vi- deli na lastne oči. P. V. »ZVEZDE SO VEČNE« NA VELENJSKEM ODRU Dramska sekcija Svobode iz Slov. Bi- strice je minulo soboto gostovala v Ve- lenju z Borovim delom »Zvezde so več- ne«. Nadvse zahtevno dramo so gostje lepo odigrali. Delo je režiral Ignac Ka- menik. L. N. o zadrugi, vodovodu in drugem RAZGOVOR Z UPRAVNIKOM KZ ŠMARTNO OB DRETI Upravnik KZ Šmartno ob Dreti tovariš Glojek ... To ni bil intervju v klasičnem pomenu besede s strogo postav- ljenimi vprašanji in odgovori, ne, to je bil sproščen razgovor o vseh mogočih in nemogočih problemih, to so se pojavili in katere so pre- bivalci Smartnega ob Dreti že zdavnaj rešili, pa tudi o tistih, ki zdaj silijo V ospredje z vsem svo- jim imperatiivom. iBilo je hlaidno, lahko bi rekel ^ zimsko jutro, ko sem potnkal ^ vrata pisarne tanetijsike za- itno vodo, ki jo zdaj, predvsem pa v Sp. Krašah in Vo- logu, močno pogrešajo. Zatem se je najin pogovor za- sukal na zadrugo. Kot kaže ne bo izkazala visokega dobička. To je tudi razumljivo, saj je lani preveč popustila pri marži za prodajo krompirja samo za to, da je v največji možni meri stimuli- rala proizvajalce semenskega krompirja. Zadruga stoji trenutno pred važno odločitvijo: ali se bo spe- cializirala za proizvodnjo semen- skega ali merkantilnega krompir- ja. Umni gospKJdar bi se postavil na stran semenskega. Toda, hkra- ti s to odločitvijo bi postavil še eno zahtevo in to — stimulacije in ureditev trga. Lani se je nam- reč pripetilo, da so do večjega zaslužka prišli tisti, ki niso skle- pali pogodb z zadrugo in ki so prodajali mimo nje. Kot vse kaže bo letos zadruga samo pripravila teren za prehod na specializirano proizvodnjo se- menskega krompirja, seveda v kooperaciji. Popolno uveljavitev te proizvodnje pa bodo izpeljali šele drugo leto. — Veste, veliko težav imamo zaradi pomanjkanja strokovnih kadrov, zlasti kmetijskih tehni- kov. Na območju naše občine ■imamo samo enega kmetijskega tehnika pri kmetijskih zadrugah. Pri nas se bo stanje popravilo šele 1962. leta, ko bomo dobili tri absolvente kmetijskih šol, je na- daljeval tov. Glojek. — Prav za- radi tega tudi delo aktiva mla- dih zadružnikov ni pravšno. Niko- gar ni, ki bi mlade ljudi prav vodil. Zato bi bilo več kot korist- no, da bi v občini imeli vsaj ene- ga strokovnjaka, ki bi usmerjal delo mladih zadružnikov. Pri nas imajo dva hektara zemlje. Pri- delujejo nekaj pšenice, večji del pa semenskega krompirja. Mimo tega pomagajo še šolski zadrugi, ki se v glavnem peča z ribezom. Tako se je razvijal pogovor in segel zdaj še med žene zadružnice, ki si bodo letos uredile perišče, pa tja do mladinske organizacije, ki si prizadeva postaviti lepo ši>ortno igrišče in podobno. M. B. NA ROBU ITALIJANSKE ŽITNICE VTISI OKOLI KMETIJSKEGA VELESEJMA V VERONI Na severnem robu italijanske žitmce, srecu med j-.omDarasKo in BenesKo ravnmo. Ki jin namaka- jo Pad, Adiza in riava, je v starodavnem Kulturnem in trgov- skem sreuiscu Veroni bii te dni velesejem poljeaelstva, zootehni- ke in kmetijskega strojništva. Tega velesejma so se v aranžma- ju »KOivii-i^iiA« udeležili tudi nekateri Kmetij ci iz celjskega okraja. Vtis, ki so ga naši obiskovalci velesejma dobili na sejmu in ob vožnji po plodnih pokrajinah se- verovzhodne Italije, so bili zelo koristni. Razumljivo je, da je bi- lo nemogoče v enem dnevu ogle- dati si vse paviljone, ki jih je bilo blizu osemdeset. Velesejem- ski prostor je bil dobesedno na- bit s stroji, kar lahko ugotovite s slike spodaj, ki prikazuje prav- cati gozd elevatorjev. Na sejmu so razstavljale najpomembnejše tvrdke zahodne Evrope mnoštvo kmetijskih strojev z gosenicami in kmetijskih zračnih vozil. Prvi- krat so Italijani na tem sejmu pokazali raziskovalne izsledke uporabe radioaktivnih izotopov na rastlinski in živinski proiz- vodnji. Ta paviljon pa je bil slabo obiskan. To si razlagamo tako, da je bilo obiskovalce strah pred morebitnim žarčenjem — nekako potrdilo italijanske »pre- vidnosti«. Množica italijanskih kmetov na vel esej mu je kazala velilto zani- manje za nove izsledke na pod- ročju modernizacije Kmetijstva. Raznovrstnost, za nase pojme prenatrpanost sejma pa je goiovo posledica težnje industrije, da mehanizacije vajenim kmetoval- cem nudi cimvec novega. »Pokaži vse, kar imas«, je itak nepisano geslo italijanske trgo- vine. Toda, ce človek poleg raz- stave vidi vsaj bežno tudi kme- tijstvo severne Italije, potem se mu ne zdi več tako nerazumljiva vsa tista pompoznost na velesej- mu. Na cesti od Gardskega jezera pa vse do Benetk se nudi popot- niku slika izredno intenzivnega kmetijstva. Žito, sadje in vinska trta, to je vse kar vidiš. Na vsej, več kakor 150 kilometrov dolgi poti, ni bilo videti niti ene žitne njive, kjer bi ne bila posejana »Italijanka«. Nobenega posevka ni bilo, ki bi bil posejan na roko. Ravne vrste že za dobro ped vi- soke rastline so očiten dokaz iz- ključno strojnega dela. Ce k te- mu pripomnim še to, da od Trsta, pa preko Trbiža, Vicence, Vero- ne. Garde, Padove in prek Benetk vse do Trsta nazaj nismo videli štirinožne živali mimo nekaj os- lov, potem je to dokaz, da sever- na Italija ne pozna več vprežnega obdelovanja zemlje in da so stro- ji tisti, ki so ob umnejšem kme- tovanju pomagali Italiji pokriti potrebe po prehrani cele Italije. Samo podatek, da so Italijani po prvi svetovni vojni pridelali ko- maj za tretjino svojih potreb, dandanes pa uvažajo predvsem samo še meso, je dovolj zgovoren dokaz, kaj vse se da narediti z naprednim obdelovanjem celo v prilikah, ko država prepušča kmetijstvo bolj ali manj ekonom- ski stihiji, ko pomoč družbe niti zdaleč ni tako izdatna kakor je na primer pri nas. Zal so vzorno kmetijstvo se- verne Italije videli tisti ljudje, ki že dokaj dobro vedo, kako je treba. Upajmo pa, da bodo ude- leženci z živo besedo lahko našim kmetovalcem posredovali svoje vtise iz dežele, kjer ekonomika kapitalističnega sistema neusmi- ljeno postavlja kmeta pred od- ločitev: Napredna proizvodnja, ali pa neizbežen propad v korist veleposestniških izkoriščevalcev. Gozd kmetijskih strojev na velesej mskem prostoru ... Simbol velesejma je bil Iz iieleznih palic sestavljen stolp po v/oru pariškega Eifla ... O družbeni prehrani Za zdravje in dobro počutje, za odpornost proti bolezn'im in za dvig delovne storilnosti posveča- mo več ,skrbi tudi pravilni pre- hrani in ureditvi obratov druž- bene prehrane. Družbena prehrana je vsako- dnevna prehrana vseh naših lju- di. Prehrana ljudi ni danes samo naiš, temveč tudi svetovni pro- blem. V vseh .prejšnjih političnih sistemih pri nas, ko so se menja- vali razni režimi, ni bil niti eden izmed njih tako progresiven, niti voljan posvečati vso skrb dviga- nju splošne, prosvetne in kultur- ne in higienske ravni delavca- proletarca. Do devetnajstega sto- letja je bila družbena prehrana organizirana izMjiično le za neko skupino ljudi — za najsiromaš- nejše sloje. Pri nas so bile pred vojno razne »ljuds/ke« in ubožne kuhinje za siromake, za zatiran proletariat, ki niso skrbele za zdravo prehrano, še manj pa za kulturno pjostrežbo. Od tod tudi taiko negativna in nasprotna mne- nja o raznih menzah in s!kupnih kuhinjah. V naši socialistični družbeni ureditvi je družbena prehrana ena najvažnejših nalog v občni •skrbi za človeka zaradi tega; — ker mora biti družbena pre- hrana zdrava, to se pravi, da pri vsakem obroku vsebuje vse hra- nilne snovi, ki vplivajo na biolo- ški razvoj in vzdrževanje organi- zma. Zato mora biti raznolika in pravilno pripravljena. — Družbena prehrana mora osvoboditi naše žene vsakodnev- nega kuhanja, da se bodo mogle čimbolj vključevati v aktivno družbeno delo kot proizvajalke in upravljavke in da se bodo mogle izobraževati. — Družbena prehrana mora biti boljša, kakor doma, pa tudi cenejša, predvsem pa dosegljiva delovnim ljudem. Boljša, kakor doma, je lahko zato, ker jo pri- pravlja kvalificirana delovna moč, ki se je izobrazila za ta po- klic. Cenejša pa, ker se priprav- lja Za več ljudi hkrati, v meha- niziranih obratih. Mnenje, da je hrana, priprav- ljena v velikih količinah slabša in manj okusna, ni utemeljeno. To lahko ovrže že vsaka kvalifi- cirana kuharica. Si bomo znali izbrati hrano v samopostrežnih restavracijah obratov družbene prehrane? Mo- rali bomo izpopolnjevati naše znanje na tem področju, namreč spoznavati kemični sestav živil in vplive posameznih živil na naS organizem. Včasih smo odklanjali kakšno hrano, ki je po našem mnenju manjvredna, pa je morda nepogrešljiva za ohranitev zdrav- ja in delovne sFvosobnosti. V obratu družbene prehrane aH ne — Janezu tekne povsjd NEGA ROK Roke so zrcalo negovane žene, kajti po opravljenem delu osta- nejo na njih vedno tudi neljubi znaki, ki jih lahko odstranimo samo s smotrno nego. Pri tem ne mislim, da izpričujejo negovane roke rdeče lakirani nohti, ampak da so negovane roke tiste, ki ni- majo zatrganih kožic okrog noh- tov, niti hrapave in razpokane kože na palcu in kazalcu ter na hrbtni strani roke. Roke, ki ni- majo nalomi j enih ali celo obgri- aenih nohtov. Negovane roke namreč lahko ima vsaka žena, pa čeprav opravlja najtežje in naj- bolj umazano delo. Pred delom si vselej umijmo roke z razstopino glicerina in vode. Raztopino dobimo v lekar- ni. Rok ne umivajmo z navadnim pralnim milom, ker je le-to na- menjeno grobim tkaninam in ne- občutljivi koži na rokah. Po umi- vanju si še vlažne roke namaži- mo z mastno kremo za rake (hand cream). Razpokane dele kože na palcu in kazalcu drgnimo po umir vanju z limono. Ne samo, da tak- šno drgnjenje koži koristi, tudi beli jo. Pri manikiranju up>oštevajmo predvsem to, da so vsi ostri pred- meti rokam bolj v škodo kakor v korist. Nohte oblikujemo in krajšamo samo s pUico, kože krog nohtov ne režemo. Će smo kožico pri nohtih rezale doslej, bomo sčasoma dosegle lepši videz, če bomo vsako jutro po umivanju z brisalko rahlo odrivale kožico. Sčasoma ne bo več rasla ob noh- tu. Večkrat na dan si moramo roke umiti v vroči vodi, še po- sebej pred manikiranjem. Ko si nohte čistimo, uporabljajmo lese- no palico, ovito v bombažno tkanino in namočeno v vodikov prekis. S tem sproti razkužujemo prst pod nohtom, kjer se nabira- jo bakterije, obenem pa tudi be- limo nn-ht (vodikov prekis učin- kuje belikio). Eva 6 CELJSKI TEDNIK - STEV. 12 25. marca 1960 Žreb je določil To pot smo bili tudi mi ra- dovedni, kdo bo izžreban, kajti pisem je bilo več, kot smo pri- čakovali, kar nas še posebej veseli. Tudi vi ste gotovo ugi- bali, kdo bo nagrajen in če se bo sreča spet nasmehnila na- šim starim znancem. Pa se jim ni. Naj vam torej izdamo ime- na nagrajencev: 1. Milenko Strašek iz Pil- štanja je prvi. Naj vas opozo- rimo, da je objavljen tudi nje- gov prispevek »Pojdi prvi!« 2. Metka Praprotnik iz Vran- skega je tudi med nagrajenci. Preberete lahko prispevek »Mu- ca in zajček«, za katerega trdi, da je resničen 3. Končan Darinka iz Pečov- nika bo dobila tretjo nagrado za piavilne odgovore in prispe- vek »Našt srnica«. Nagrajencem iskreno česti- tamo in jih prosimo, da pride- jo v četrtek, dne 31. marca ob 12. uri v »Našo knjigo«, kjer bo vsak dobil dve knjigi (Pre- šernove poezije m še eno — naslovov vam ne povenioj. nii pa bonuj pri.= li sli Kat ir v pri- hodnji šte^MUi niihovo fotogra- fiiu objavih Muca in zajček Nekega dne je bratec našel v gozdu iisto majhnega bolnega divjega zajt'ka. Prinesel ga je domov, mama ga je vzela T naročje in mu po kapljicah vlivala v gobček mleko. To je ponavljala več dni, dokler ni zajček ostal pri nas »za zmeraj«, kot smo mislili. Z domačo mu- co je postal velik prijatelj in je vedno spal le v njenem objemu. Jedla sta iz iste skodelice, igrala sta se in lovila po kuhinji in klopi. Še to vam naj povem, da je bil naš zajček silnio lju- bezniv. Vsakogar, ki ga je vzel v na- ročje, je hotel oblizati. Imel je rad vse, prav tako kot mi vsi njega, najbolj pa se je razumel z mamo — menda zato, ker ga je krmila. Včasih smo ga spustili na dvorišče, pa je kmalu hotel nazaj T kuhinjo. Tako se je navadil na to, da je vsakokrat trkal s prednjimi šapi- cami tako dolgo, dokler mu nismo od- prli. Ponosni smo bili nanj. Pa smo nekega dne ugotovili, da je njegov dom v gozdu, da bo le tam lahko srečen in smo ga zvečer vsi solzni, po- stavili pred vezna vrata. Drugo jutro ga ni bilo več in zaman sva ga z brat- cem klicala. Stemnilo se je. Vsi smo bili doma, ko je nenadoma na vratih nekaj potrkalo ali popraskalo, ne vem, kako naj to imenujem. Planili smo pokonci, odprli vrata in objeli našega ljubega Mlkija, kot smo zajčka imenovali. Mama mu je zopet nalila mleka kot vedno, tudi on je pojedel kot vedno, nato pa je storil nekaj, česar še ni nikoli prej. Potrkal je namreč na vrata, da smo mu odprli. Naslednji dan zvečer smo čakali in ob isti uri tudi dočakali. Naš Miki se je vrnil! Še parkrat je storil tako, pa vedno je bil polj plah, dokler ga ni b;lo nikoli več. Metka Praprotnik, Vransko 4. r. Metka je še pripisala: Zgodbica je popolnoma resnična, zato prosim, da je ne vržete v koš. Precej časa je preteklo, da sem zbrala toliko poguma, da vam pišem. In ker Metki verjamemo, smo sklenili, da zgodbico o zajčku in muci objavimo. Mali bralci vprašujejo in predlagajo- Radi bi luč stanujem na Dobrovi in hodim v šolo na Hudinjo — tri četrt ure daleč. Pot, ki je poleti prav sli- kovita, me vodi med samimi trav- niki in njivami. Lepo je, ko ho- dim med njimi, ko je trava pose- jana z raznobarvnimi cveticami in je tako visoka, da se ne vidim iz nje. Lepo je, ko grem med nji- vami, ko zori žito in valovi ka- kor morje in je vmes skrita ptica prepelica, ki poje svoj pot pedi. Lepo je, če grem sama in lahko opazujem, kako zorijo poljski pri- delki in lepo mi je, da vidim vso to lepoto. Težko pa je, ko prideta jesen in zima. Z njima prihaja deževje, sneg in tema. Poti do šole še niso urejene. Zakaj, ne vem. Ob de- ževnih dneh je pot zelo naporna. Noge komaj vlečem iz blata. Voda stoji na poti in včasih se mi po- sreči, da preskočim lužo, včasih pa ostanem kar sredi nje. Utru- jajo me tudi trije grički, preko katerih moram. Vse to pa še ni tako hudo. Najhuje je, ker poti niso razsvetljene. Teme pa me je tako strah. Iz vsakega grma in iz vsake koruze vidim strah. Zve-' čer pridem večkrat mokra do- mov, pa bolj od strahu, kot za- radi slabe poti. In prav zato si tako srčno želim, kakor tudi vsi drugi otroci, da bi bila ta pot raz- svetljena. Moja pot v šolo ima torej dob- re in slabe strani. Ker pa si želim znanja in ker so tovariši učitelji dobj;-i in ker je šola nova, pa še modema povrhu, kljub vsemu rada hodim v šolo. Mauer Vida, 4. raz. Dobrova Opomba uredništva: Jeseni so na cesto iz Dobrove preko polja na Hudinjo pripeljali precej gra- moza, kupi pa so še sedaj neraz- treseni. Mislimo, da se bo kmalu našel kdo, ki bo poskrbel za to, da bodo naši najmlajši hodili v šolo po boljši poti. ZA NALC BRALCE Reporter Janezek na sledi... Zdajle se boste prav gotovo vpra- šali, koga sem to pot zasledoval. In ko boste izvedeli, da sem se namenil iskat pomlad, boste prav tako pre- senečeni, kot sem bil jaz, ko sem v ponedeljek zjutraj privihral v uredništvo. Torej, kaj se je zgo- dilo? Urednik je zamišljeno hodil sem ter tja in se zame, ko sem se od same naglice na pragu spodbil, niti ni zmenil. Molčal sem tudi jaz in v mislih preletel vse, kar sem prejš- nji teden napravil, kajti bil sem pre- pričan, da se nad mojo glavo zbi- rajo oblaki. No, in potem je izbruh- nilo: »Poslušaj, danes je prvi pomladni dan, ne?« »Točno!« »V redu,« je nadaljeval. »Mislim, da je prav, če napišeš nekaj o pri- hodu pomladi! Samo to in nič več!« Samo to in nič več! sem si mislil, ko sem ves potrt in jezen odhajal. O pomladi naj pišem, so mi naro- čili. Kaj pa naj pišem o pomladi? ... Bil sem razburjen, pa še zeblo m.e je povrhu. Nič pomladi ni bilo v meni in na ulicah. Tako sem vsaj sprva mislil... ^Nato me je pot zanesla iz mesta. Za mano so bile še neosušene ulice in sive hiše, pred menoj pa blatna — nenadoma sem začutil, da je ta- ko — pa tudi prijetna pot. In prvi žarek, ki je predrl megleni zastor in me nežno pobožal po licu, je raz- topil in pregnal moje skrbi. Pogle- dal sem okrog sebe, globoko vd'hni! in v zraku občutil — pomlad. Vem. da ne boste vprašali, kako sem jo začutil, saj ste kaj podobnega do- živeli že sami. Ob poti je rasel zvonček in zdelo se mi je, kot da je prijazno pokimal v pozdrav. Sklo- nil sem se, da bi ga utrgal, pa ga nisem. Nasproti mi je namreč pri- šla ženica, ki je v rokah držala ve- lik šopek zvončkov. Z njenega zgu- banega obraza je dehtela pomlad tako močno in ljubeče, da je pre- vzelo še mene in ko sem se ozrl zanjo, me je presunilo prijetno in toplo, da sem razigrano stopil na- prej in tudi v sebi začutil pomlad. Hodil sem mimo travnikov in nič posebnega nisem doživel. Nič po- sebnega? Saj ni res. Vse, kar sem videl, je bilo nenavadno, kajti vsi smo še v mislih na zimo. Pred hi- šami so se igrali otroci in na mar- sikaterem oknu je stal kozarec z zvončki, podobnimi tistim, ki jih je imela v rokah starka, ki sem jo sre- čal. V njej je vzcvetela pomlad, pre- nesla jo je name, na otroke, ki so se igrali pred hišo, na vas, dragi prijatelji... In ko sem se vračal, se mi ulice niso zdele več tako umazane in stavbe ne tako puste. Nič več mi ni bilo težko pisati o pomladi in vesel sem, da je tu in vesel, ker se je veselite tudi vi. In zdaj, dajmo vsi skupaj slovo starki zimi in obljubimo, da bomo, zdaj ko je pomlad, postali takšni, da bodo vsi tisti, ki jih imamo radi, z nami še bolj zadovoljni. Jaz bom storil tako. Boste tudi vi? Vaš reporter Janezek Pojdi prvi! Blizu Pilštanja stoji velika kam- nita soha žene. Temu kamnu, ki ga je izoblikovala narava, pravijo Aj- dovska žena. Ves prepleten z ze- lenim bršljanom stoji na pobočju, visok in mogočen. Nam, otrokom, je bil ta kamen po- sebno všeč. Sprva smo ga gledali od daleč, kasneje pa smo se upali bliže in od takrat naprej je kamen imel vedno več obiskovalcev. Dan za dnem smo plezali po njem, toda do vrha se dolgo ni nihče povzpel. In vedno je ostalo samo še vpra- šanje: »Kdo bo prvi?« Bilo mi je dvanajst let, ko se je to zgodilo. Nisem bil sam. S prija- telji sem spet stal pred kamnom, ki smo ga z zanimanjem ogledovali in naposled le sklenili: »Naš mora biti, naš bo!« »Pojdi prvi!« mi je rekel tovariš, »bomo videli, kako bo šlo!« Pristo- pil sem. Sprva je bilo plezanje lah- ko, kasneje pa sem se s strahom oziral proti vrhu. Nikamor se nisem mogel oprijeti in z obupom v srcu sem pogledal tovariše pod seboj. Zrli so vame radovedno in pr'čaku- joče. No, in tedaj se je zgodilo... Zamaha! sem z rokami in že sem se videl, kako padam, pa sem se zadnji trenutek ujel za bršljan. Srce mi je burno bilo, roke so se mi tresle, toda samo nekaj korakov sem še napravil in stal sem na vrhu. Bil sem nepopisno vesel kljub stra- hu. Potem sem se spustil po kamnu navzdol. Tudi pot nazaj je bila tež- ka, toda hujše je bilo za mano. Ko sem stopil' na trdna tla in sem bil spet varen, sem prav iz srca vzklik- nil: »Nikoli več.« Besedo sem tudi držal. Milenko Strašek, Pilštanj 15 D. Lesično Tudi na trgu je pomlad Obiskati so nas pevci iz Varaždina Zvedeli smo. da nas bodo obiskali Varaždinci. Vsi smo nestrpno pri- čakovali dneva, ko se borno no dol- gem času spet videli s prijatelji. Ko smo ta d^.n ko'-čno dočakali, je bilo ob štirih popoldne pred osn. šolo že precej ljudi. Kaza'ci na uri so se pomikali silno počasi in mi- nute so se nam zdele neskončno dolge. Ob petih se je na ovinku po- kazal avtobus, obstal je pred ne- strpno množico in trenutek nato so varaždinski gostje že stopili na celj- ska tla. Takoj smo poiskali prijate- lje in si pr srčno segli v roke. Prišla sta še dva avtobusa, v zadnjem tamburaši in dirigent tov. Zuber. Skoraj na vseh obrazih sem vi- del radosten nasmeh. Žalostni so bili le tisti, ki so ponudili prenoči- šča, kajti pevcev je bilo premalo. Nato smo se razšli in se šesta" šele zvečer na koncertu, ki ga j ohč'nstvo navdušeno pozdravilo ir dirigenta nagradilo s številnim' šopki. Drugi dan so priredili kon cert za našo mladino. Kar prehitro smo se morali ločit' Pevce smo spremljali na postaio. O' slovesu ni bilo več toliko živahnos'' kljub temu, da nam je dirigent tov Zuber zaklical: »Nasvidenje v Varaždinu!« »Nasvidenje!«, smo mu odgovoril tudi mi v želji, da bi kmalu prišf dan, ko bo naš mladinski pevsk zbor Franceta Prešerna vrnil Varaž dincem obisk. Anton Aškerc, dijak III. osn. šolr Šlandrov trg 6/II Rejenček Pred tremi leti je bilo, ko smo se doma domenili, da vzamemo v rejo majhno punčko ali fantka. Vedeli smo, da bo nov član dru- žine prinesel v naš dom še več tf'p'o'e in domačnosti. Tako je prišel k nam 14 mesecev star Vili. Dva dii za tem dogodkom mi je postal tako ljub, kot da bi bil pri nas že od rojstva. Kar ruismjo 9i mogli misliti, da bi bili brez fijega. Zdaj je že tri leta pri nas in iz dneva v dan smo bolj nave- zani nanj in iz dneva v dan nas ima tudi on bolj rad. V vseh treh letih ga je njegova mama ob'&kala le enkrat. Morda nima časa; naj bo kakor koli, le- po pa ni. Mi pa upamo, da bo ostal pri nas, da bo pri nas do- rasel in se izšolal, kakor bo sam hotel. Amšek Jožica, Leskovec 35, Skof j a vas Haša stkita Nekega jutra — bilo je zgodaj spo- mladi — je potrkal sosed na vrata. Ma- mica je odprla in prav zač\ideno pogle- dala majhno, nebogljeno srnico, ki jo je nosil v naročju. Povedal je, da jo je našel v gostem grmovju popolnoma samo brez mamice. Seveda smo bili hitro vsi pokonci in brž pripravili ležišče za ma- lega »doje^ka«. Poiskali smo dudiko, v majhno stekleničko nalili mleko in ga ponudili mali srnici. Tako je srnica ostala pri nas, hitro rasla in se igrala z nami. Veselja pa je bilo prekmalu konec. Nekega večera je očka prišel domov in rekel, da bo naša srnica, ki je med tem postala že velika in lepa srna, morala od hiše. Drugo jutro je prišel lovec — očkov prijatelj in z avtomobilom odpeljal našo ljubo srnico. Imeli smo solzne oči in ni me sram tega priznati. Še danes je ne morem pozabiti in sklenila sem, da jo grem obiskat na Ljubečno, kjer veselo skače v lepem Sodinovem vrtu. Končan Darinka, Pečovnik 46, Celje Nagradna vprašanja Današnja nagradna uganka bo nekaj za športnike. In ker smo prepričani, da se s špor- tom ukvarjate, vsi, lahko priča- kujemo veliko pravilnih odgo- vorov. Najprej k uganki, po- tem pa vam povemo, kdo je prispeval nagrade. Odgovoriti morate na tri vprašanja in ne pozabite priložiti prispevka za rubriko. 1. Kdo je športnik, ki ga ka- že slika? 2. V kateri disciplini se je najbolj uveljavil? 3. Katero društvo zastopa? 4. Zraven odgovorov na ta vprašanja, priložite še lasten prispevek. Vse to pa nam pošljite naj- pozneje do sobote, 2. aprila. Vsem tistim, ki bodo pravil- no odgovorili in poslali res dobre prispevke, je AD »Kladi- var« pripravil prijetno presene- čenje. Radi bi vam ga pove- dali, pa ne smemo. Potrpite! > Celjski trg^ Krompir 24 (ai-IO), čebula 2?-5i (50-60), česen 120-150 (160-200), visok fižol 115 (90—110), nizek fižol 10» (60—90), solata 100 (100—120), cvetača 100 (-). špinača 150 (150-250), radič 12» (150—300), motovileč - (250-300), reg- rad - (100-250), peteršilj 60-20» (120-200), koleraba - (40-60), por 40—68 (60—80), belo glavnato zelje 80—90 (—), rdeče glavnato zelje 58 (—), ribano zelje 50 (50—60), ribana repa 38—40 (40), pomaranče 190 (—), banane 270 (-), jabolka 60 (40-80), mleko - (36), skuta — (160), smetana — (24«), jajca 17 (13—16). Trg je bil, zlasti zadnje dni bolje preskrbljen s povrtnino in sadjem. Kazno je, da po jabolkah ni povpraše- vanja, da pa gospodinje kupujejo pre- cej pomaranč, limon in banan. Ponudba jajc je bila v zadnjem tednu spet ilabša. Kronika nesreč PRI PODIRANJU DREVJA se je Franc Močnik iz Jarmovca pri Dramljah s sekiro usekal ▼ levo stra« pleč. STRUP JE PIL V. J. iz Medloga iz neznanega vzrok«. Prepeljali so ga v bolnišnico. S KROPOM SE JE OPEKLA Marija Kokot, gospodinja iz Pijavcer pri Šmarju. Zdravi se v bolnišnici. TEŽKA NESREČA se je pripetila v Malkah pri Prebold«. Osemletna HeleriT Pintar je prišla mimo hlevskih vrat, ko je nekdo izmetaval gnoj. Z vilami jo je zabodel v glavo. Takoj so jo prepeljali v celjske bolniš- nico, od tam pa v kliniko v Ljubljaii. NESREČNI PADCI Franc Pinter iz Konjic je padel i ko- lesom. Pretresel si je možgane in po- škodoval glavo. — Uršula Olup iz Celja si je pri padcu poškodovala ključnico. — Neža Lipovšek iz Pečovnika si je pri pndcu zlomila nogo. — Nogo sta si zlo- mili tudi Marija Trateški iz Pernek« pri Rogaški Slatini in Frančiška Ram- šak iz Celja. — Ana Pezdevšek iz Stranj pa S! je zlomila ključnico. POŠKODBE ZARADI PRETEPOV Jožeta Golčmana, posestnika iz Dr«- melj, je v pretepu nekdo sunil s čev- ljem v trebuh. — Petra Gregorca je v Gorenjem K^kdo z nožem zabodel v levo stran prsnega koša. Obležal je neza- vesten. — V roko so zabrdli Staneta Založnika iz Arclina. — Jože Vodeb, traktorist iz Slivnice in Adnlf Selič it Paridola sta se stepla. Vodeba je Seli? zabodel z nožem v roko, ga udaril z boksarjem po glavi, Seliča pa je Vodeb udaril s steklenico po glavi. Vsi prete- pači se zdravijo v celjski bolnišnici. Gibanje prebivalstvi v času od 12. do 19. marca 1966 je bili rojenih: 30 dečkov in 24 deklic. Poročili so se: Rudolf Gorenjak iz Slov. Konjic it Marija Kovač, uslužbenka iz Blata. Mi- lan Lukman, strojni ključavničar in Ma- rija Mravljak, nameščenka, oba iz Ve- lenja. Vid Vuga, učitelj iz Vrtojbe i" Viktorija Prvinšek, učiteljica iz Trbo- velj. Albert Kaučič, soboslikar in Gab- rijela Ažman. delavka, oba iz Celja. Jožef Slatič, gradbeni delovodja iz Nov« vasi in Jožefa Zmaher, delavka iz Ce Ija. Jožef Plemenitaš, trgovski poslo- vodja iz Nove vasi pri Šentjurju i» Amalija ArzenSek, knjigovodkinja '}' Šentjurja. Ivan Podgoršek, električar i« Jožefa Obreza, nameščenka, oba iz Celj« Jožef Gobec, elektromehanik iz Laši" vasi in Terezija Soline, nameščenka i' Podgorja. Vilim Strok, kovač iz Trn« velj pri Celju in Zora FIstrič, dclavlj' iz Celja. Ladislav Lorenc, čevljar Ivana StiplovSek, delavka, oba iz Celj," Matija Perkovič, delavec iz Celja Ruža Žeravica, gospodinjska pomočnic' iz Luga. Jožef Zibert, računovodja Marija Mravlje, uslužbenka, oba iz C* Ija. Bogdan Rančan, avtoličar iz Trn'' velj pri Celju in Ivana Bajt, delavka Ceija. Janez Jager, upokojenec in AloJ zija Ušen, bolniška strežnica, ob« Migojnic. Umrli: Franja Drakulič, upokojenka iz CclJ' stara 91 let. Ivan Šuštar, ključavničarf* pomočnik iz Celja, star 19 let. Karol|» Blažič, gospodinja iz Žalca, stara 55 I Ivan Camloh. otrok iz Gaberja, star , mesece. Maks Jezernik, mizarski n>"j ster iz Celja, star 57 let. Alojzija Lip» šek. otrok iz Celja, stara 3 leta. Edv»^ Kladnik, otrok iz Vrhovega pri K?" čab. star 6 mesecev. Ivan Belak, m'*) Iz Završ, star 39 let. Zlata Bakan, otr^ iz Dola p. Ilrastn'ku, stara 3 l"ta. '^^^ Delakorda, upokojenec iz Celja, »j, 83 let. Vincenc Jurhar, posestnik Medloga, star 55 let. Samoupravljanje tudi v šoli Spis s takim-le nasJovom najn je poslal Zohar Ivan iz Latkove vasi. Le preberite ga in videli boste, da učenci preboldske osemletke pametno mislijo. Torej: tako-le nam piše: Učenci naših šol porabijo med letom precej denarja in neredko- kdaj ga starši težko potem po- grešajo. Da bi temu napravili ko- nec, smo učenci osemletke Pre- bold na pobudo učiteljev začeli z akcijo. Zbiramo ves odpadni material po naših podstrešjih — tudi tovarna Prebold nam je pri- skočila na pomoč — iai kasneje bomo ta denar pametno porabili. Nekoč so šolarji za izlet izbrali najbližjo izletniško točko. Danes pa s tem nismo več zadovoljni, saj šola od nas zahteva vedno več. Da bi si širili obzorje, hoče- mo na izlet v čimbolj znamenit kraj, za to pa rabimo seveda več denarja. Zbiramo torej za »Od- pad«, akcija lepo uspeva, v učen- cih pa raste isimisel za »samo- upravljanje«, kar nam ho v živ- ljenju gotovo koristilo. CELJSKI TEDNIK ?>1E\'. 12 - 25. marca 1960 7 Uclii mata, harai goshi in fantje v kimonah Uchi mata! Ste že čuli kdaj za ta iz- raz?! Ali pa harai goshi, de ashi barai? Ilogoče kakšni nazivi najnovejših ver- jljih sekt španskih mistikov ali pa po- zabljene predvojne pomade koelnske parfumerijske industrije? Le kdo naj j,i to vedel? Pa vendar — uchi mata, harai goshi, kaj neki se za temi, nam tujimi besedami skriva? Da ne bi preveč ugibali — vprašajte fante, ki se dvakrat tedensko t večernih urah borijo na bla- 2inah T mali dvorani OF doma in ki bi skoraj dušo dali ravno za kak lep, bor- ben harai goshi. Harai gohi — desno nogo priključimo nasprotnikovi desni, se obrnemo in po- tegnemo z vso silo lastnega telesa na- sprotnika nase, sledi silen zamah desne noge in — partner odleti v velikem loku preko tebe na tla. Da, to je harai goshi. jii enostavno, niti lahko vreči človeka preko sebe na tla, zlasti ker se ta temu z vso silo ujiira. Potrebno je mno- go vaje, truda in borbe, da ve telo iz- brati pravi trenutek namestitve meta, «i osvoji potrebno gibčnost in moč ter tako vlada nasprotniku. O jada teče beseda, to ste že uganili. In ti izrazi? Kot ima vsak človek svoje ime, vsak cvet svojega, tako ima tudi v judu vsak met svoje ime in ker je pač judo japonska borilna umetnost, so tudi ustrezna imena metov japonska. Stara borilna umetnost je judo na Ja- ponskem, danes ga goji povprečno vsak osemdeseti Japonec. V Sloveniji smo z judom šele prav začeli, saj še ni sedem let minilo, kar so se pojavili prvi naši borci v belih kimonah na blazinah. Sedem let ni mnogo; pa vendar vključuje danes ta naša najmlajša športna zveza — Judo zveza Slovenije — že kar štirinajst judo klubov tja do Kobarida pa do Lendave. In najboljše borce vseh teh klubov bo- n\o imeli v kratkem — 2. in 3. aprila — priliko videti v Celju, ko se bodo v treh kategorijah borili za naslov najboljših judoistov Slovenije. To bo pač edinstven dogodek za vse celjske ljubitelje športa, katerega ne gre zamuditi, saj bodo na- stopili vsi naši najboljši borci, pri ka- terih bomo občudovali takorekoč abso- lutno vladanje svojega in nasprotniko- vega telesa, veliko napadalnost in bor- beno nepopustljivost, dovršeno tehniko metov, ko bo telo nenadoma poletelo, ko da bi bilo brez vsake teže. Večkratni državni in republiški prvaki, mojstri juda Maček. Maraeol, .Škraba, Pogačnik, mladi Gale, Mulec idr. bodo brez dvoma vložili vse sile za čim boljše mesto. Tudi Celjani bodo nastopili z manj- šim številom borcev. Ne pričakujmo, niti ne zahtevajmo preveč od njih — judo zahteva dolga leta treningov in nasto- pov, teh pa celjskim fantom občutno primanjkuje, saj še ne stoje vsi dobro niti eno leto na blazinah. Pa vendar želimo mojstru juda ing. Rcyi, ter mla- dim bcrcem Ratcju, Kralju, Selesu, Dro- feniku in drugim ob tej priliki kak zma- goviti Uchi mata, Harai goshi in končno čim boljši plasman 2. in 3. aprila v telo- vadnici Partizana Celje-mesto na re- publiškem članskem prvenstvu v judu. POL TOČKE - USPEH V nedeljo se je začel spomladanski del prvenstvenega tekmovanja v slo- venski conski ligi. Kladivar je nastopil v Ljubljani, kjer je v dvoboju z Gra- fičarjem izsilil neodločen izid in tako prinesel domov dragoceno točko. Do- mačini so bili boljši, zlasti v drugem polčasu. Častni in hkrati rešilni gol za Kladivarja je v zadnji minuti igre do- segel Marko Hočevar. DRAVA : CELJE 4:1 Tudi povratna prijateljska tekma med ptujsko Dravo in domačim Celjem se je končala z zasluženo zmago gostov. Celj- ski železničarji so igrali slabo. Častni gol je dosegel Lctner. CELJANI NA BALKANSKEM KROSU V nedeljo je bilo v Bukapešti tekmovanje v Balkanskem krosu. V moški in ženski jugoslovanski reprezentanci so nastopili tudi člani AD Kladivarja. Tako se je Važič v moški konkurenci uve- ljavil na 16. mesto, pri ženskah pa je bila najboljša Slamnik- Gradišnikova s sedmim; Belajeva je zasedla enajsto mesto. v nedeljo dopoldne je bil redni občni zbor okrajne zveze Partizan, n'a kate- rem je predsednik okrajnega odbora SZDL tov. Jože Marolt razglasil rezul- tate tekmovanja za pokal tega foruma. Na sliki: predsednik najboljšega društva TVD Žalec sprejema pokal zmagovalca. Več o skupščini bomo pisali prihodnjič. Boljši od Zagrebčanov v soboto popoldne je bil pri Mozirski koči tradicionalni smu- čarski dvoboj mestnih reprezen- tanc Celja in Zagreba. Proga za veleslalom je merila 800 metrov ter je imela pri 200 metrih višin- ske razlike 29 vratic. Vreme je bilo lepo, snežni pogoji pa na- ravnost idealni. Med posamezniki je zasluženo zmagal Janko Cetina s 50.5 se- kimde. Ostala mesta so zasedli: 2. Markulin 50.7, 3. dr. Roth (oba Z) 51.9, 4. Požun 53.8, 5. Pestot- nik 55.0, 6. Pavel Cater, 7. P. Cetina (vsi Celje), 8. Silovič, 9. Bmoič (oba Z), 10. Peter Cater itd. V ocenjevanju ekip so Celjani premagaili Zagreb. Medtem, ko je bil skupni čas zmagovalnega mo- štva 9:21.1, so Zagrebčani potre- bovali xa isto progo 10:14.3 mi- nute. Istočasno je potekal še dvoboj mladinskih vrst smučarskega društva Celja in zagrebškega Grafičar j a. Tudi pri tem srečanju so Celjani dosegli zasluženo zma- go, saj so zasiedli šest prvih mest. V skupnem času pa so bili hitrej- ši od tekmecev za kar 1:13.1 mi- nuto. ŠPOT V KRATKEM NAMIZNI TENIS. Na pobudo občin- vkega sindikalnega sveta je bilo tudi letos organiziirano tekmovanje moštev celjskih podjetij in ustanov v namiznem tenisu. Tik pred zaključkom tekmovanja je v vodstvu »Celjski tisk«, ki bo ver- jetno to mesto obdržal tudi na koncu. Borba za drugo mesto se bo odvijala med ekipo tovarne tehtnic in Idra. Na- slednja mesta pa zavzemajo: Elektro, Ljudski magazin. Tovarna emajlirane posode. Klima, Metka itd. ŠAH. V torek se je začelo pri šahov- skem klubu v Celju mladinsko prven- stvo. Na turnirju igra 12 mladih šahi- stov. Gimnazijo zastopa sedem igralcev. (-tv) Rokomet ZMAGA IN PORAZ Mlada ekipa rokometašev Partizana Celje-mesto je v nedeljo v Trbovljah igrala dve prijateljski tekmi. V prvi je izgubila srečanje z domačim Rudarjem s 34:11, v drugi pa je premagala Radeče s 19:17. Med Celjani sta bila najboljša Ratej in Orač. KLADIVAR : RUDAR T drugem kolu spomladanskega dela prvenstva se bo celjski ligaš na doma- čem igrišču spoprijel s Jtrboveljskim Rudarjem. To bo težak in zanimiv ob- račun, zlasti še spričo poraza (8:1) ki .so ga Celjani utrpeli preteklo jesen v Trbovljah. Tekma bo v nedeljo, 27. tega meseca aa Glaziji ob 15. uri. TRGOVSKO PODJETJE »SAVINJSKI MAGAZINt ŽALEC sprejme: TRI TRGOVSKE POMOCNIKE-CE, špecerijske stroke. Pismene ponlidbe poslati na upravo podjetja do 10. aprila 19M. OBVESTILO BRALCEM »CELJSKEGA TEDNIKA«. Naslove za oglase, ki so pod šifro, NE IZDAJAMO, oziroma NE PO- ŠILTAMO Za te oglase vložite PISMENE PONUDBE na upravo lista. Za ostale oglase, za katere se naslovi in inlormacje dajlj^o v upravi lista, bomo pismeno odgovarjali le če bodo prosilci v svojih p.smih priložili "«amko za 30 dm. Spreje- manj^e oglasov in objav zaključujemo vsako sredo ob 12. uri. Uprava Celjskega tednika. Trg V. kongresa 3. Q^J,Ayl OBJAVA REDNI LETNI TEHNIČNI PREGLEDI MOTORNIH VOZIL Oddelek za notranje zadeve obvešča vse lastnike in uporabnike motornih vozil, da se redni tehnični pregled mo- tornih vozil vrši od 1. 4. do 7. 5. po na- slednjem razporedu: Za občino ŽALEC pred kolodvorom: 1. 4. 1960 od 7. do 19. ure; 2. 4. 1950 od 7. do 19. ure; 4. 4. 1960 od 7. do 19. ure; 5. 4. 1960 od 7. do 19. ure; Za občino MOZIRJE pri občini na dvo- rišču: 6. 4. 1950 od 7. do 18. ure: 7. 4. 1950 od 7. do 18. ure; 8. 4. 1960 od 7. do 18. ure; Za občino Šoštanj pri postaji LM: 9. 4. 1960 od 7. do 18. ure; 11. 4. 1960 od 7. do 18. ure; 12. 4. 1950 od 7. do 18. ure; Za občino SLOVENSKE KONJICE pri gradbenem podjetju pri kolodvoru: 13. 4. 1960 od 7. do 18. ure; 14. 4. 1950 od 7. do 18. ure; Za občino ŠMARJE PRI JELŠAH pri občini: 15. 4. 1960 od 7. do 18. ure; 16. 4. 1960 od 7. do 18. ure; Za občino ŠENTJUR pred občino: 18. 4. 1960 od 7. do 18. ure; 19. 4. 1950 od 7. do 18. ure; Za občino LAŠKO pred občino: 20. 4. 1960 od 7. do 18. ure; 21. 4. 1960 od 7. do 18. ure; Za občino CELJE pri avtobusnih gara- žah, Kersnikova ulica: Dne 22. 4., 23. 4., 25. 4., 26. 4., 27. 4., 28. 4., 29. 4., 30. 4., 4. 5., 5. 5., 6. 5., in 7. 5. 1950 cd 7. do 19. ure. Vozila naj bodo dobro očjiščena in na- mazana. Prijave za potrditev prometnega dovoljenja za letno registracijo se do- bijo pri vratarju OLO Celje, pri ob- činskih odsekih za notranje zadeve in pri krajevnih matičarjih. Gospodarske organizacije morajo pri registraciji pred- ložiti potrdilo DOZ, da je vozilo za to leto zavarovano. Po 8. maju 1960 ne bo smelo biti v javnem cestnem prometu nobeno vozilo, ki ni bilo tehnično pre- gledano in letna potrditev ni bila vpi- sana v prometnem dovoljenju. Evidenč- ne tablice vozil, ki ne bodo pripeljana na registracijo, prinesite na Oddelek za notranje zadeve Celje do 8. 4. 1960. Lastnike motornih vozil opozarjamo, da se držijo razporeda datumov. Vojaški obvezniki naj prinesejo s seboj vojaško knjižico. Iz pisarne Oddelka za notranje zadeve Celje STANOVANJA STAREJŠA ženska išče stanovanje. Po- magala bi pri gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. MLADA ZAKONCA brez otrok iščeta sobo. Žena pomaga v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. VISOKO NAGRADO nudim tistemu, ki mi preskrbi enosobno stanovanje s pritiklinami kjerkoli v bližini Celja. Naslov v upravi lista. ENOSOBNO SONČNO STANOVANJE s pritiklinami zamenjam za enako. Po- goj: Zaposlenost v Tovarni emajlirane posode. Naslov v upravi lista. IŠCEIM opremljeno sobo, pomagala bi v gospodinjstvu. Delam izmenično. Na- slov v upravi lista. ENOSOBNO stanovanje 40 m', s kopal- nico in mehanizirano pralnico v Ma- riboru, zamen,jam za enosobno v Celju. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zamenjava«. IŠČEM prazno sobo. Dam nagrado! Na- slov v upravi lista. RAZNO RIBICI CELJSKE DRUŽINE! Opozarjamo vse člane, da je v času od 1. do 30. aprila prepovedan lov VSEH VRST RIB v vodah naše družine. Upoštevajte, da je april drstna doba mnogih na- ših rib in je zaščita zato nujna! NIZKE VRTNICE v vseh barvah dobite pri JAMNIKAR - Teharje. IŠCEM TOVARIŠA, ki je 4. 3. 1960. nad mestnim parkom igral gramofon in vi- del prizor, ko je pes napadel 2 fanta. Prosim, da se oglasi proti nagradi na naslov v upravi lista. Sadna drevesa (jablane, hruške, bre- skve, slive, kutine, višnje, češnje) pr- vovrstna, za vrl iu' nasade ter sadike črnega ribeza izbranih sort si lahko po ugodnih cenah preskrbite v Sadni dre- vesnici »Mirosan« Petrovce. Telefon Pe- trovce 13. PRODAM TROSOBNO KOMFORTNO STANOVA- NJE, prodam. Naslov v upravi lista. TROSOBNO komfortno stanovanje v vi- sokem pritličju — center Celja, kre- denco, voziček-gare in marmor ploščo 70 X 120 prodam. Vprašati: Celje, Jen- kova 18 (podstrešje). SLADKO SENO (sušeno v kozolcu) 60 centov, prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO KOLO »NSU MAX« 250 ccm prodam. Naslov v upravi lista. SADOVNJAK Z VINOGRADOM prodam. Informacije pri CULK Franc, Pariž- Ije 7, Braslovče. SLADKO SENO IN VOZ, nosilnosti 600 kg, plug-brano prodam. Zagrad 105, Celje. NOVO VSELJIVO HIŠICO s hlevom in malo zemlje prodam v bližini Crnolice, 15 minut od avtobusne postaje. Naslov v upravi lista. SADONOSNIK IN MALI VINOGRAD z zidanim poslopjem 20 minut od Celja, prodam. Naslov v upravi lista. HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM v zelo dobrem stanju — vseljivo takoj in 3 ha zemlje vseh kultur naprodaj. Petrovce 48. OLVMPIO 53, prvi stroj, 55.000 km, gu- me 80 odstotne, prodam najboljšemu ponudniku. Laznik, Zabukovca, Griže. DVE postelji, 2 nočni omarici, psiho, mizo in 4 stole ugodno prodam. Meško Franc, Celje, Aškerčeva 1/lH. OLVMPIO 52 — neregistrirano prodam za 719.000 din. Muršec, Šentjur pri Celju 36. ZARADI SELITVE prodam skoraj novo kuhinjsko pohištvo, tudi posamezne dele. Celje, Teharska cesta 45. POSESTVO 8 ha (hiša, gospodarsko po- slopje) na Mariborski cesti, 45 minut iz Celja prodam. Naslov v upravi lista. VSELJIVO HIŠICO, 15 minut od postaje Grobelno prodam. Cena 530.000 din. Informacije v gostilni pri Stanetu — Grobelno ali v krojaštvu »Kroj« Celje. VILO Z VRTOM v centru Celja z dve- ma komfortnima stanovanjema, takoj vseljivo, prodam. Pogoj: zamenjava za 2 sobno komfortno stanovanje. Po- nudbe pod šifro »TAKOJ«. MALO, UREJENO POSESTVO V Dram- ljah prodam. Vprašati pri Kolenc, Celje, Aškerčeva ulica. HMELJSKO SUŠILNICO 6 m', dobro ohranjeno in leseno uto 4 X 10 m' kri- to z opeko prodam. Šošter Janko, Pe- trovce. CRNO MOŠKO OBLEKO za srednjo po- stavo — skoraj novo ugodno prodam. Naslov v upravi lista. SENO, SLADKO, 2000 kg prodam. KO- VAČ Ivan, Zagrad 68, Celje. KOMBINIRAN, zelo lepo ohranjen vo- ziček prodam. Naslov v upravi lista. MOTORNO KOLO 4 taktni NSU v od- ličnem stanju prodam. (190.000). Na- slov v upravi lista. ' KUPIM VSELJIVO MANSARDO kupim takoj. Ponudbe pod šifro »Plačljivo takoj«. DVOSOBNO komfortno stanovanje v Celju kupim. Za uslugo nudim poso- jilo. Ponudbe pod šifro »Vseljivo«. RABLJEN ŠIVALNI STROJ kupim. Na- slov v upravi lista. OBVESTILA OBVESTILO Obveščamo vse voznike motornih in drugih vozil, da bo most preko Savinje, Čopova ulica. Lisce do nadaljnjega zaprt. OBVESTILO Okrajni odbor Združenja absolventov delovodskih in mojstrskih šol za okraj Celje obvešča vse absolvente imeno- vanih šol, da ima Združenje svoj stalni sedež v Tovarni pohištva, Kersnikova cesta 21. Absolventi, ki želijo dobiti informacije ali se včlaniti v Združenje, naj se obračajo na sedež Združenja, te- lefon 26-09. Odbor OBVESTILO Direkcija cest okraja Celje obvešč;«, da bo zaradi gradnje cevnega propusta v km 4.200 na cesti Arclin—Prosen[iško 111/1721 cesta zaprta za ves vozni pro- met v soboto dne 26. tega meseca. OBVESTILO Zo komisijsko prodajalno potrebujemo otroške športne vozičke, kolesa, šivalne stroje, harmonike, pisalne stroje in po- hištvo. Priporočamo se za cenjene poiVudbel Nadalje prosimo komitente, da dvig- nejo vse blago, ki je v prodaji nad tri mesece, predvsem pa nesezonska — zimska — oblačila in obutev. Opozar- jamo na občutno ležarino. »Posrednik« Celje OBVESTILO DRUŠTVO STENOGRAFOV IN STRO- JEPISCEV V CELJU vabi na predavanje: POKLIC STENODAKTILOGRAFKE V DOBI AVTOMATIZACIJE. Govoril bo prof. RUDOLF RAKUŠA iz Maribora v sredo, 50. marca 1960 ob 19.30 v dvorani Okrajne zadružne zveze, v Vodnikovi ulici v Celju. OBVESTILO Posredniška pisarna Celje, Tomšičev trg 12, telefon 25-90 prodaja naslednje: Vseljivo dvosobno stanovanje z nekaj vrta — cena 1,550.000 din. Novo hišo s štirisobnim stanovanjem — komfort — 2,000.000 din. Dvostanovanjsko hišo z dvema manj- šima lokaloma v centru Celja — vseljivo ^ 2,500.000 din. Gozd, 14 ha v Zgornji Savinjski dolini - 1,000.000 din. Vintograd s kletjo (soba in kuhinja) v okolici Poljčan — 500.000 din. Razne gradbene parcele v okolici in bližini Celja. Stroje, traktorje in avtomobile. Za vse informacije glede prodaje ali nakupa premičnin in neprimičnin se obrnite na Posredniško pisarno, Celje, Tomšičev trg 12. KONGERTi Sreda, 30. marca: Koncert akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič« — di- rigent Janez Bole. Sobota, 2. aprila: Revija mladinskik zborov občine Celie. Nedelja, 3. aprila: ob 15.30: Revija mla- dinskih zborov občine Celje. Sreda, 13. aprila: Koncert pianista Kea- dalla Taylora (London). SLUŽBE SPREJMEM gospodinjsko pomočnico za v bližino Celja. Nastop službe takoj. Naslov v upravi lista. ORODNI ključavničarski mojster želi spremeniti službeno mesto. Ponudbe na upravo lista pod šifro »V Celju«. ZA VARSTVO otroka sprejmem upoko- jenko. Naslov v upravi lista. SPREJMEM starejšo gospodinjsko po- močnico k štiričlanski družini. Plača dobra. Naslov v upravi lista. SPREJMEM gospodinjsko pomočlnfico ali mlajšo upokojenko k malemu otrok«. Naslov v upravi lista. SAMOSTOJNEGA finančnega knjigo- vodjo sprejme trg. podjetje »Center«, Celje, GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 25. marca ob 20. uri — Shakes- peare: Beneški trgovec — premiera premierski abonma in izven. Vstop- nice so v prodaji. Sobota, 25. marca ob 15. uri — Levstik- Griin: Kastelka — Izven po globoke znižanih cenah. Vstopnice so v pro- daji. ob 20. uri — Shakespare: Beneški tr- govec — sobotni abonma in izven. Vstopnice so v prodaji. Nedelja, 27. marca ob 10. uri — Gol- doni: Prebrisana vdova — II. nedeljski dopoldanski abonma in izven, ob 15.30 uri — Shakespeare: Beneški trgovec — nedljski popoldanski abon- ma in izven. Vstopnice so v prodaji. Četrtek, 31. marca ob 20. uri — Rose in Budjuhn: Dvanajst porotnikov — Gostovanje v Vojniku. Petek. 1 aprila ob 20. uri - Srečko Ko- sovel: Simfonija smrti — Izvaja gled. igralec Marjan Dolinar — Izven. Vstopnice so v prodaji. »MALI ODER. SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Torek, 29. marca ob 15. in 20. uri — Ervin S.vlvanus: Korczak in otroci — Gostovanje v Sarajevu na »Festivala malih scena Jugoslavije«. Četrtek, 31. marca ob 1». uri - Milan Begovič: Brez tretjeea -- /nkljiičena prdestava za gimnazijo. KINO KINO UNION Od 25.-?8. 3. 1950 »NOCl IN JUTRA«, jugoslovanski film Od 29.-2. 4. 1960 »AIDA«, ilalij. film KINO METROPOL Od 26.-29. 3. 1960 »MED LOVCI NA ČLOVEŠKE GLAVE«, angl. barvni tiim Od 30.-2. 4. 1960 »OKNO NA LUNA- PARK«, italijanski film MATINEJA Dne 20. 3. 1960 »LAŽNI KAPETAN«, nemški barvni film MLADINSKI KINO Dne 19. in 20. 3. 1950 »GLASBA Z MARSA«, češki film Predstave vsako soboto ob 15. ta 17. uri in vsako nedeljo ob 15. ia 17. nri. KINO »SVOBODA« ŠEMPETER. Od 26.-27. 3. 1960 »ČLOVEK, KI^GA NI BILO«, ameriški film Csc Od 30.- 31. 3. 1950 »LJUBEZEN JE VPRAŠANJE«, francoski film Cenjene naročnike prosimo, da ob spremembi naslova javijo poleg novega tudi svoj stari naslov. Novi naročniki, ki potoB nakazila po položnici naročijo naš list naj isto označijo z besedo »NOV«, ker nam bo to omogočilo hitrejše in natanfaćjic poslovanje. NASLOVI NAJ BODO NAPISANI ČITLJIVO! Uprav« CeLi«keg« tednika. Trg V. kongresa 3. ""ejn« »A L P O S«, tovarna aluminijastih izdelkov — Šentjur pri Celju (prej Tovarna poljedelskih strojev) razprodoja po 50 % znižani ceni — kombinirane mlatilnice na motorni pogon, — žitne mline, — luščilnice za detelje, — nadomestne dele (bobni za mlatilnice, stranice, zobje za mlatilnice, rozete, jermenice in razni leseni deli ter kamni za mline). KMETOVALCI! POSLUŽITE SE UGODNOSTI PRI NAKUPU! POHITITE! »ALPOS«, Šentjur pri Celju KOMISIJA ZA USLU2BENSKE ZADEVE PRI OKRAJNEM LJUDSKEM ODBORU CELJE razpisuje naslednja delovna mesta V Zavodu za statistiko OLO: 1. referenta za statistiko trgovine; 2. referenta za statistiko gostinstva in turizma; 3. referenta za publikacije in statistično dokumentacijo. Pogoj: srednja ali višja strokovna izobrazba. V posredovalnici za delo OLO: 4. pisarniškega uslužbenca. Pogoj: nižja strokovna izobrazba. Interesenti naj vložijo pismene ponudbe z navedbo kvalifikacije in dosedanje zaposlitve v 15 dneh po objavi na Urad tajnika pri Okrajnem ljudskem odboru Celje. UredništTo: Celje, TitOT trg 3 — poštni predal 16 — telefon 29-23 »■ 24-23 — uprava: Celje, Trg ~- kongresa 3 — poštni predal 192 - telefon 23-79 in 20-89 — Tek*« f**un pri Komunalni banki Celje ••3-70-1-656 — izhaja o petkih — letna naročnina 500, polletna 29f, *«trtletna 129 din — posamezna "•Vilka 19 din — rokopisav ne vračamo. Poitnina plačana v gotovini. Zidarstvo remont, Celje, Šlandrov trg 1 sprejme: GRADBENEGA TEHNIKA 2 PLESKARJA 4 TEŽAKE 4 ZIDARJE Nastop službe takoj ali po do- govoru. 50.000 let zgodovine človeka skrčenih na 50 let Cas, odkar se je človek pojavil kot umsko bitje na našem planetu, cenijo na približno 50.000 let. To je pa presnelo dolga doba, ki si jo malokdo zna prav predstavjati. Se bolj pa se stvari zapletejo, če začne- mo zasledovati obdobja postopnega človekovega razvoja, oziroma člo- vekovega napg?dka zlasti v kulturi in tehniki. Da bi si laže predstav- ljali obdobja človekovega razvoja, bomo s temi 50.000 leti storili ta- ko, kakor delajo računarji, če imajo opraviti s številkami, ki imajo veli- ko ničel. Enostavno bomo črtali tri Ne samo v preteklosti, tudi seda- njost loči ljudi na svetu s tisočlet- nim razvojem. Dekle iz primitivnega plemena nekje na Borneu (Tihi ocean) n. pr. ne pozna niti žlice... ničle od zadaj An spremenili 50.000 let v 50 let. Pa zdaj poglejmo človekov raz- voj v časovnem zaporedju: — Pred petdesetimi leti je človek, naveličan vlažnih skalnih votlin, pod vedrim nebom zgradil prve ko- če iz kamenja, blata in lesa. Lov je bil še vedno glavni vir prehrane, toda začel je tudi rahljati zemljo in sejati. — Pred kakimi petimi leti je člo- vek, takrat že zelo spreten risar, ugotovil, da je mogoče svoje misli prenesti z raznimi znaki na kos lubja, kože ali lesa. Iznašel je prve oblike pisave. — Od rodovne skupnosti je člo- veštvo razvilo državne oblike skup- nega življenja. Stare kulture so za- cvetele pred dvema letoma ob Neu- fratu v Mezopotamiji, Egiptu, Gr- čiji, Apeninskem polotoku in še marsikje. Naše štetje se je torej za- čelo pred dvema letoma. — Komaj pred petnajstimi tedni je mojster Gutenberg iznašel način tiskanja knjig, ki so jih dotlej pre- pisovali na roko in so bile zelo red- ke. To je bil važen mejnik v raz- voju človekove civilizacije. V tem obdobju je človek ustvarjal velike umetnine in živel sredi temnega srednjega veka. — Komaj deset tednov pa je pre- teklo od dneva, ko je človek iznašel elektriko, ki je prinesla revolucijo v razvoju tehnike. Domala istočasno je bila odkrita skrivnost parnega, nekoliko kasneje bencinskega stroja. — Kaj mislite, po kolikem času se je uresničila človekova želja, da bi varno poletel pod sinje nebo? Po našem skrajšanem računanju ko- maj včerajšnji dan. Letalo je torej znano šele od včeraj. — Včeraj zvečer je človek izna- šel način, kako je mogoče brez žice poslati glas v velike daljave. Roj- stvo radia pripada včerajšnjemu sončnemu zatonu. — Komaj je človek prespal noč. že je poleg glasu videl tudi slike na velike daljave. V ranem jutru zad- njega od petdesetih let se je »ro- dila« televizija. — Zdaj moramo biti še bolj na- tančni. Ce berete ta sestavek zjutraj pred zajtrkom, potem je bil reaktiv- ni avion izdelan minuto preden je vaša kava zavrela, prvi satelit pa je poletel v vsemirje v trenutku ko ste odložili skodelico na krožnik in svečano zaključili naših petdeset let človekove zgodovine. Kakor vidite so se najbolj čudo- vite stvari zgodile šele zadnjih pet minut. Od takrat, ko je jamski člo- vek prvič zaslutil, da s svojimi mož- gani lahko nekaj počne, se je po- sledica njegove pameti nenehno stopnjevala. Tako daleč celo, da je človek na tem, da lahko v tisočinki sekunde po našem skrajšanem času uniči vse kar je v petdesetih letih razvoja dosegel. James Watt je pred 200 leti izna- šel parni stroj, pred tremi leti pa je prvi sovjetski »sputnik« šinil v ne- slutene višave. Se zdaj zavedamo pomembnosti konice v piramidi člo- vekovega napredka? -k ... medtem pa se ameriški poizkusni pilot že leto dni pripravlja na polet v umetnem satelitu okoli zemlje STROŠKI MORNARICE IN GOSPODINJSTVA Komandanta ameriške mornarice admirala Bureka so nekoč vprašali, koliko denarja bi ameriška morna- rica resnično potrebovala. To je bi- lo ob neki živčni razpravi o rastočih stroških mornarice na račun ame- riškega proračuna. Pa se je admiral odrezal: — To je tako, kot če bi jaz vpra- šal ženo, koliko denarja rabi za go- spodinjstvo . .. Potrebuje vedno več kot ji morem dati. — ŠKOT — NEKADILEC Vprašali so škotskega pastorja zakaj ne kadi. Odgovoril je: — Ce bi bil tobak, ki bi ga kadil v pipi moj, bi se mi smilil moj žep, če bi bil koga drugega, bi si pipo tako natlačil, da bi ne vlekla. Srečanje Morda ni bilo naključje, mor- da pa le. Mnogokrat se mu je zgodilo že kaj podobnega, mnogokrat so se dogodki po- navljali v prav isti obliki, to- da prizadevanja so bila vedno zaman. Govoril jim je o živ- ljenju, o zvezdah, nekaj o sre- či .. . Tokrat je bilo povsem dru- gače. Vsaj on je mislil, da je tako. Ko sta s prijateljem vstopila, je bil v mislih drugje. Bila je sama in pretakala vino. »Da, vino,« ga je presunilo in se je spomnil na nekaj dal- njega. Takoj nato je zaslišal robat prijateljev glas: »Zdravo Meri! Pripeljal sem ti ženina.« Gotovo se je šalil. Rahlo je zardela in ponudila roko. V sti- sku je bilo nekaj, kar ga je či- sto rahlo, pa vendar dovolj močno, presenetilo. Bilo je to zanj nekaj novega, neznanega in prav zato morda velikega. In ko je spet hotel sprego- voriti o življenju, o zvezdah, nekaj o sreči, ni spravil bese- de iz ust. Zakaj je bilo tako, zakaj ni storil tako kot ved- no? Morda zato, ker mu je njen stisk dal misliti. Morda zato, ker je nenadoma začutil, kaj je ljubezen. Ali pa zato, ker je bilo naključje, morda tudi ne .. Vedno dobrodošli med Celjani Pretekli teden so celjski ljubi- telji lahke glasbe spet prišli na svoj račun in to s pomočjo trgov- s:kega podjetja »Volna«, ki je že večkrat doslej ipovabilo pred celj- sko občinstvo priznani ansambel plesnega orkestra Radio televizije Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča s pevkama Marjano Deržaj in Beti Jurkovič. Kaj bi sploh komplicirali — Celjani smo bili z obema 'kon- certoma, kakor vedno, nadvse za- dovoljni. Zdaj pa o tem, kar so nam za vas povedali trije asi, Marjana, Beti in Bojan: Bojan Adamič: Naš program je sestavljen po prmcipih, ki jih imajo vsi modemi plesni ansam- bli po svetu za koncerte. Razli- kuje se samo po tem, da ni v enotnem stilu. (Kar je boljše in pestrejše — op. pisca). Povprašu- jete po največjem uspehu našega ansambla. Mislim, da je bilo to ob gostovanjih po Madžarski in Poljski, kjer smo morali še celo uro po preteku programa igrati za nameček. Moj največji osebni uspeh je, da sem po vsem tem, kar delam, ostal še živ. Moj ko- njiček je šport, toda iz tega ni nič, ker kdor je v službi pri ra- diju, ne sme imeti konjička. Zelje pa so: Rad bi z orkestrom naredil večjo turnejo po Evropi, toda ra- dio nam ne da toliko dopusta. Rad bi tudi napisal skladbo, ki bi bila ljudem všeč (se vam ne zdi, da je Bojan preveč skromen? — op. pisca) in kritiki. Marjana Deržaj: Peti sem za- čela leta 1956 v študentski menzi v ljubljanskem naselju in se kma- lu potem znašla v ansamblu moj- stra Adamiča. Največji uspeh je bil zame, da sem pela vojakom OZN na Sinaju. Gostovala sem v Moskvi, Bruxellesu, na Dunaju, v Trstu, Diisseldorfu in v Egiptu. Moj konjiček je gledališče, zlasti ljubljanska Drama. Seveda kot gledalka, da ne bo pomote. Beti Jurkovič: V Celju sem bila že lani. Celjani so z^ne čudovita publika. Za uspeh si štejem dva- kratno gostovanje na Poljskem — enkrat v družbi naših fantov, drugič na povabilo orkestra radia Varšava. Želimo orkestru, mojstru Ada- miču in pevkama še obilo uspe- hov ter izpolnitev vseh želja. Ne- koliko pa smo v dvomih za kriti- ko, zaradi kritikov namreč, ker moderna plesna glasba ni edirio področje umetnosti, ki ima težave z njimi. Kritiki pač nočejo s pie- destaia na nivo navdušenih mno- žic. Marjana in Beti: Celjani ste čudovita publika... S »KOMPASOM« PO SEVERNI ITALIJI Palme ob ledeniškem jezeru 1. TURISTIČNI VTISI ... Pravijo, da Italija izravnava svojo proračunsko bilanco z dohodki od turizma. Poleg marsičesa me je tudi to vleklo na potovanje, ki ga je or- ganiziralo podjetje »Kompas« z lastnim avtobusom, s katerim smo »objadrali« severovzhodno Italijo in glavni cilj — mednarodni kmetijski velesejem v Veroni. Sredi marca v Italiji še ni sezona pač pa je vsa dežela v pričakovanju turistov, ki bodo sprva posamič, v maju pa trumoma vdrli čez Alpe v deželo sonca. Eleganten »Kompa- sov« TAM je na poti vzbujal dva- kratno pozornost. Prvič zato, ker je bil jugoslovanski, drugič zato, ker je vozil prve »turistične lastovke«. Zdaj bom dal duška svojim turi- stičnim vtisom. Ker je že naslov tak, moram za- četi z Gardskim jezerom. Lago di Garda je največje italijansko jezero s 370 površinskimi kilometri vodne gladine. Ledeniški iz"or tega jezera bi dal slutiti značilnost alpskega je- zera. Pa ni res. Ne samo, da se tu mešata sredozemsko in alpsko pod- nebje, tudi italijanski turistični ustvarjalci so imeli svoje spretne prste vmes. Severnjaki ne hodijo v Italijo, da bi uživali nad krasotami alpskega okolja. Zato jim je treba ob vznožju dvatisočakov pričarati južnjaški ambient. To se jim je po- srečilo do te mere, da se mimo ljudi pustijo zapeljati tudi galebi, ki se v jatah spreletavajo nad jezerom, ki tudi poleti požene kurjo polt čez te- lesa kopalcev. Toda okoli jezera ra- slo palme, južno drevje. Pobočja po- krivajo nasadi oljk, obala in skal- nato grmičevje okoli jezera pa je poraščeno s cipresami — kakor na Capriju. Da, videz spremeni dejan- ske okoliščine. Tudi v mrzli sobi po- stane navidezno topleje, če zapla- pola majhen plamenček ... Garda, eno izmed številnih mestec ob jezerski obali, se s svojimi 2300 prebivalci preživlja skoraj izključno od turizma. Razmeroma hladno zersko vodo in pogosto deževje zna- jo tu nadomestiti z zabavnim živ- ljenjem. Od maja do oktobra je ob Gardskem jezeru vse polno prire- ditev, festivalov, športnih in kultur- nih. Vse to je temu turističnemu področju zagotovilo stalne in še mnogo več prehodnih gostov. Po le- pih cestah je tri ure vožnje od mor- skih kopališč. Bližina zgodovinskih, kulturnih in trgovskih središč Ve- rone. Padove, Benetk in Milana da- je kraju tudi lepo število gostov, da ne izpustimo onih, ki nekako »mo- rajo« mimo Gardskega jezera na poti iz severnih dežel na jug. Hoteli ob jezeru, vsaj v Gardi sa- mi, so zgrajeni za poletni čas. To smo ob hladnem vremenu pošteno občutili. Toda čemu bi gradili stav- be z močno toplotno izolacijo, če pozimi ni gostov? Nisem videl ho- tela, ki bi bil bolj luksuzen od na- ših, zlasti po ureditvi gostinskih prostorov. Pač pa imajo vse sobe tuše, bideje in za Italijo neizogibne balkone. Italijani so mojstri v ure- Ob ledeniškem jezeru Lago di CarJa rasto palme, olive in ciprese... jevanju okolja. Parki, poti, spreha- jalne steze, vse to je obdano z le- potičnim drevjem. Poleti mora člo- veka zaboleli glava od mnoštva cvetja. Italijani se krepko zavedajo po- mena turizma za njihovo nacional- no gospodarstvo. Le nekaj primerov njihovega odnosa do turistov: % V Veroni sem se težko znašel ko sem se odločil za ogled na lastno pest. Ko sem iskal znamenit del mesta z Julijino rojstno hišo, Dan- tejevim spomenikom, grobnicami ve- ronskih plemičev in podobnimi zgo- dovinskimi znamenitostmi, mi je iz zadrege pomagal meščan, ki me je prijazno in brezplačno pripeljal prav na cilj. — Nikakor, vi ste naš gost in škoda bi bila, če bi ne videli veron- skih znamenitosti. — Tako mi je dejal, ko sem ga v zahvalo hotel povabiti na čašico... 9 V Benetkah smo bili »Kompa- sovci« poleg grupe Američanov in peščice Japoncev (ter nekaj dijaških italijanskih skupin) bržčas edini tujci v teh neprijazno hladnih mar- čevskih dneh. Toda čeprav so bili golobi na Markovem trgu v sto- kratni premoči, je na sredi trga med praznimi mizami naenkrat za- čela igrati godba in redkim gostom pričarala vsaj desetino tistega, kar utegne biti sredi poletja v mestu na stoterih otočkih in koleh. % Italijani so kot gostitelji (na- ravno predvsem zaradi denarja) vendarle nepristransko prijazni in ustrežljivi. »Kranjci« se težko pri- vadimo dejstvu, da ni potrebna no- bena zadrega, če si pustiš na pri- mer pokazati pol trgovine in niče- sar ne kupiš, kar pri naših trgov- skih ljudeh pomeni za neodpustljivo neotesanost. Ko sem držal v rojii prekrasno delo beneških steklarjev in skoraj omedlel ob ceni, mi je prodajalec prijazno rekel: — O, saj tudi jaz ne zmorem ta- kega izdatka. Pa bi morda tole va- zico? Lepa je in dostopne cene... Ali pa morda ob prihodnji priliki? — No, pa o potovanju po severo- vzhodni Italiji tudi ob prihodnji priliki še kaj... -ček