Slovenski tednik
za koristi delavnega Ijud-iCva v Ameriki
QUA
V slogi je moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMEBIK.I
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Štev. 15.
Entered ai Second-Clan Matter July gtli, 1W3, »t the Poot-OSo* at Chieago, 111., under Act of March 3rd, 1*7»
Chicago, 111., 11. aprila 1913.
Kdor m mistí svobodno, so i boriti sa svoboda!
Razgled po svetu. Iz Balkana.
Avstro-Ogrsko.
Dunaj. — A' prilog Slovanov so so v Splitu. Dalmaciji, vršile velike demonstracije, ko so se vkrcavale na jug odhajajoče avstrijske trupe. Doneli so živijo klici na kralje Srbije, Bolgarije in Črne gore. Dvajset oseb je 'bilo aretiranih in vse potrebno ee je ukrenilo. da se preprečijo nadaljni nemiri.
Dunaj. — Tukajšnji časniki prinašajo ostre članke radi vedenja i rne gore. Tudi se prikrito nami-gava o stališču, ki ga zavzema neka velesila, kar se lahko ugane, ■da se s teni misli na Rusijo.
Vsi časniki pišejo, ako flotne ■demonstracije ob albanskem o-brežju ne bode pomagale, tedaj bo Avstrija na svojo roko nastopila proti Črni gori.
Pri obleganju Skadra imasti Črna gora in Srbija 2000 mrtvih in haš toliko ranjenih.
Budapešt. — Velikansko pozornost zbu.ja razsodba kasacijskega dvora, po kateri se razveljavlja razsodba v procesu zaradi žalitve časti ogrskega ministrskega predsednika dr. pl. Lukacs proti poslancu Desv. ter odreja dokazilne poizvedbe na najširši podlagi.
Desv je bil zaradi žalitve časti premirja obsojen v en mesečni zapor in 400 kron denarne kazni. Sodni dvor je bil izključil dokaze o zlorabi državnega denarja v svrho volitev, nakar je zagovornik takoj odložil za govorništvo in posTaiiea DesV je bil izjavil, "da mu j- zagovor nemogoč.
Takoj vloženemu prizivu, je kasacijski dvor povsem ugodil.
Nemčija.
Berlin. —- Proračunski odsek nemškega drž. zbora je sprejel resolucijo, v kateri se pozivlje vlada, skrbeti za to, da se napredovanje v diplomatični službi odpre vsem sposobnim možem, brez ozira na premoženje. Ministr za vna-n.ie zadeve G. pl. Jagovv se je. komiteju zahvalil za resolucijo a pri-oomnil. da bo težavno to izvest:.
Rusija.
Petrograd, 6. aprila. — Danes se je tukaj vršila ponovna velikanska demonstracija v prilog Slovanov. Sedaj policija ni nastopila. Demonstracija je dosegla svoj višek, ko je okoli 50,000 glav broječa masa dospela pred Anič-kovvpalačo, stanovanje carice-vdove, in zapela narodno himno ter vihtela zastave, na katerih je bilo zapisano: ‘"Doli z Avstrijo,” — ‘‘Skader za Črno goro” — “Križ nad >v. Zofijo.”
Množica se je na to podala pred katedralo in tudi posetila vojašnice.
Velikabritanija.
London. — Sufražetka Emilija Pankhurst, ki je bila v triletno ječo obsojena, je svojo grožnjo u-resničila in v zaporu takoj priee-•la gladni-štrajk. Vsled prisilnega pitanja je baje zbolela in položaj “mučenice” se označuje za resen.
Mehika.
Nogales, Ariz. — Uradniki državne vlade vstašev, so odločeni s vso silo nadaljevati vojno proti Ojedavim vladnim trupam v Načo. Istočasno nameravajo svoje trape poslati proti Guaymas, da to iztrgajo iz rok Huerta-ve vlade. Ta namera se smatra za težavno: odposlanih je 3000 mož državne trupe iz Hermosillo. glavnega mesta od Sonora, proti Guay-inas.
Vstaši so svoje trupe postavili od državnega glavnega mesta, pod Nogales. Ariz., do severne točke, samo 15 milj od Empalme, ameriške naselbine, nasproti zalivu Guavmas. Begunci, ki se vračajo iz Empalme, pravijo, da od vladne trupe jih veliko pobegne ter gredo k vstašem.
Najnovejša poročila.
Cetinje. — Črna gora se je branila vpoštevati želje velesil, katere je poveljnik mednarodne blokade brzojavno poslal črnogorski vladi, in bo glede Skadra zavzemala svoje nespremenjeno dosedanje stališče.
Cetinje. — Mala kraljevina Črna gora se je oficielno uprla proti šestim velesilam. Ona je zavrnila zahtevo, naj opusti obleganje Skadra in uradno izjavila, da "njeno stališče popolnoma odgovarja dogovoru med zavezniki in s Turčijo se vršečo vojno; tedaj obžaljuje, ker mora vstrajati na svojem stališču.”
Blokada pred Antivari je popolnoma izvršena. Demonstracije so vdeležene:	Nemčija, Avstro-
Ogrska, Italija, Velikabritanija in Francija, ki se je šele v zadnjem trenutku pridružila, nasproti pri-četni nameri. Mednarodna flota sestoji iz štirih avstrijskih bojnih ladij, ene nemške križarke, ene i-talijanske križarke, ena francoske križarke in treh britanskih križark. Rusija ni zastopana po kakšni bojni ladji, je pa pritrdila k blokadi. Blokadi zapoveduje po stopinji najstarejši, poveljnik britanske mornarice.
V	soboto popoldan je angleški admiral črnogorskemu premirju dr. L. pl. Tomanovieu, poslal nastopno brzojavko:
“Imam čast Vaši ekscelenci sporočiti, da je mednarodna flota kot protest zbrana črnogorskem vodovju, ker se niso izpolnile želje velesil. Jaz vodim pozornost Vaše ekscelence na dejstvo, da navzočnost flote ima veljati za dokaz sporazumljenja velesil, in prosim, da se njih želje brez odloga izpolnijo. Prosim Vašo ekscelenco, da mene nemudoma obveščate, se ji črnogorska vlada uda. željam velesil.”
Na brzojavko je črnogorski ministr odgovoril v daljšim dopisu, v katerem izraža obžalovanje svoje vlade nad flotno demonstracijo. ki je v škodo Črne gore smatrati za kršenje nevtralnosti, ka-koršno so velevlasti obljubile pred začetkom vojne. Dopis sklepa:
“Vzlie pritisku, ki se izvršuje vsled navzočnosti flote, se črna-gorška vlada, ne vidi v položaju izspremeniti svoje stališče, ki ga zahteva razmerje med zavezniki in vojno stanje s Turčijo.”
V	avstrijskem pristaniškem mestu Kotar lezoča, infanterijska brigada manovrira ob črnagorski meji. Običajno obveščenje črnogorski vladi je tačas izostalo, vsled česar se a vstro-ogrsko postopanje smatra kot sovražno.
Španija.
Madrid. — Zafra-Huelva želez-nična kompanija je zopet vposlila 8 mož, ki so bili odslovljeni zaradi Bio Tinto minskega trublja. — Vzlie temu je 400 minerjev za-štrajkalo in kakih 22,000 jim bo sledilo. Rečeno je bilo, da so tru-bel povzročili agitatorji, ki so bili plačeni od neke francoske skupine Špekulantov. Governer iz Huelva posreduje med uradniki in minerji. da bi dosegel poravnavo.
Kanada napreduje.
Ottawa, Can. — Po baš izdanem i/vestju vlade dominiona, je Kanada v minulem letu dosegla brez-primerno prosperiteto. Vrednost vsega trgovskega prometa se je povzdignila za $150,000,000 proti lanskem letu na 100 milijonov in prejemki vlade, kateri so znašali $170,000,000. so prekosili lanske za $35,000,000.
Če je res.
Rim. — V primorskem mestu Si-rakuze so preiskovalci starin baje našli ogromno vžigalno zrcalo, ki ga smatrajo za ono, s katerim je Arhimedes leta 212 zažgal rimsko brodovje.
Razne novice.
Vzorna vzgoja.
Joliet, 111. — Paglavec lSletni \Miha Raglan se je hotel oženiti, a ker je obožavana 7 letna Ana Jackson odklonila ženitno ponudbo, je to snubca tako razjadilo, da jo je znožem v prsi zabodel in o-pasno ranih Malopridnež je pobegnil. Pred nekaj dnevi je čikaške časnike prodajal, da zasluži dovolj denarja za “ohcet”.
Sladkor v tarifni predlogi.
Washington, D. C. — Predsednik Wilson se zavzema za svobodni uvoz sladkorja, je pa pripravljen dati gotova privoljenja južnim plantažerjem, če se izkažejo kot neizogibne. V poslednjem slučaju bo priporoča! davek enega centa ria funt sladkorja, a to samo za slučaj, da bo tudi ta varstvena carina v treh letih odpravljena.
Ako se predsedniku posreči, da med južnimi senatorji dobi zadosti glasov za svoj načrt, potem je tudi tarifno vprašanje svobodne volne zagotovljeno. V vseh ostalih točkah vlada sporazumljenje med ¡predsednikom in člani kongresa.
Tatvina svoboden monopol.
Nadškof Mihael Kelly, naj višji rimokatoliški kristjan Avstralije,, je proklamiral pravico tatvine, a-ko je človek v bedi.
Logično je s tem tudi pripozna-na pravica konfiskacije lastnine, ako je človeštvo v bedi.
Električen stol namesto vislic.
Lincoln, Neb. — Governer More-head je podpisal predlogo, ki je bila sprejeta v obeh zbornicah ter določa, da se postavi električen ptol namesto dosedanjih vislic.
¡Senat je ,pravkar odklonil predlogo za odpravo tepenja.
Poraz prohibicionistov.
Denver, Col. — V mestni volitvi se je v poglavitnem šlo za “mokro ali suho.” V večini so bili “Vodopivci” poraženi.
Revolta se pomnožuje.
Washington. — Zasebue brzojavke poročajo, da v provinciji Suerao se vse vojaštvo punta proti Huerta.
“Pojdi tja in stori isto.”
Sv. pisemski,rek-:^‘Pojdi tja in stori isto.” se je v rodbini -Morgan izvrstno obnesel. Ko je ded sedaj umrlega Johna Pierpont Morgan. Jože Morgan v revolucijski vojni zadostil vojaški službi, postal je krčmar in zapustil svojemu sinu, ki se je imenoval John Pierpont, precejšno premoženje, katero je le-ta spravil na $10.000,000. Sedaj umrli finančni kralj je pa podedovano svotico desetih milijonov dolarjev pomnožil na $500,000,000, katere je zapustil svojemu sinu, sedanjemu John Pierpont Morgan ml. in vrhu tega pa še kontrolo nad kapitalom v skupnem znesku $17,-000.000,000. naloženim v železnicah 5000 milj itd.
Ako sedanji dedič Morgan — pravijo, da tudi ni prazne glave — podedovano premoženje takisto pedesetkratno pomnoži, potem bo svojemu sinu ali dedičem zapustil malenkost $25,000,000,-000. — .
Južno-Ameriška zločinstva.
London, 8. aprila. — “Kralj gumija” Julius Časar Arana je moral danes izpovedati pred komisijo, katera preiskuje zlodej-stva, ki so se vršila v Putumayo-gumijevih krajih.
Arana je bil storjen odgovornega za vsa nepopisna zlodejstva, za umore veliko Indijancev in grozne brutalnosti, ki so se dogale.
Arana vstraja pri tem, da ne on i ne angleški ravnatelji niso znali za dogodke. Edino vslužben-ci so odgovorni za vse, kar se je godilo. —
Leto zn.
Škoda vsled povodenj v Ohio.
Washington. — Neki agent rdečega Jrriža v Columbusu, je z največjo marljivostjo sestavil poročilo o žrtvah in škodi povzročeni vsled povodenj v Ohio, ki kaže sledeče številke:
Izguba človeških življenj:	o-
kroglo 460. Razrušene hiše: 4200. Oseb brez strehe 40,500.
Te številke se nanašajo izključno na mesta. Na deželi se baje izventega 9000 rodbin nahaja v bedi.
Po izpovedi agenta, je bilo silno težavno dobiti zanesljive številke.
Washington. — Izvestje pomožnega komiteja ameriške družbe rdečega križa razglaša z ozirom na podporno delavnost sledeče:
“Oskrba z živili in obleko po povodnji prizadetih za silo zadostuje, toda ne zadostuje pa popolnoma za uravnavo poprejšnjih razmer. V mnogih krajih so mali trgovci zgubili vso svojo zalogo, ne da bi bili zavarovani. Ako se tem ljudem izdatno ne pomore, da zopet od kraja pričnejo, ostane njih položaj brezupen. V prvi vrsti se mora vpoštevati vsakega posameznika; ko hitro bo pomagano posamezniku, se ni v splošnem več bati.”
Springfield, 111. — Generalni pobočnik Dickson, se je podal v St. Paul, od koder se z državnim parnikom “Illinois” v Cairo pelje. “Illinois” se bo vporabil za podporo bednih v južnem Illinoi-
su.	Governer je izdal proklamacijo, v kateri pozivlje za splošno vdel.ežho, prihodnji teden v St. Louisu obdržanem narodnem Drainage kongresu.
Shawneetown. 4, aprila. —• V Shawneetown vlada danes prvič po povodnji zopet nada. Vse kaže, da je reka Ohio dosegla svoj višek in bo v prihodnjih dneh brzo padala. Živil je za sedaj zadostno na razpolago in poslopja stoje še vedno, o katerih se je domnevalo da se poderejo zaradi iz-podplovbe.
Reka je danes vjutro narastla za nekaj palcev, a že v par urah se je izpremenilo stanje vode. Močan veter je razburkal vodo do visokih valov, ki so odnesli marsikatero leseno hišico, ki se je doslej vzdržavala.
Wausau, Wis. — Močno sneženje je konec storilo naraščaju rek; voda vpada, in če se vreme ne spreobrne in prinese ponovno deževje, je vsa nevarnost pri kraju.
Evansville, Ind. — V polumeru devetdesetih milj okoli Mount Vernon, Ind., je baje 30,000 oseb v bedi. K tem pride še, da se v nevarnosti nahaja čreda od 50,000 do 70,000 glav živine, če se jo nemudoma ne spravi na varno.
Požar v Stock Yardu.
Chicago, HL, 7. aprila. — V podjetju Amour and Co. je danes zjutraj vsled samovnetja izbruhnil požar, ki je povzročil škode za $500,000. Zaradi slabega pritiska vode. se je požar hitro razširil in povzročil eksplozije raznih amo-nijakovih posod, kar je bilo silno nevarno za ognjogasilce in gašenje oviralo. Poslopje je bilo napolnjeno z mesom, maščobo, oljem in mesnimi izdelki, kateri so hitro gorljivi in toliko vročino razširjali, da požarna hramba ni mogla blizo. Štirje brambovci so smrtno ranjeni.
Dva nova društva.
Iz Madišona, Pa. nam poročajo, da so ustanovili podporno penzij-sko društvo, ki šteje okoli 20 članov. Dobili smo tudi glas iz Yale, Kans., da so tudi tam ustanovili podporno penzijsko društvo s ravno toliko elani. Naraščaj članov In društev pri S. D. P. in P. D. jasno kaže, da penzija ima privlačno moč in da če kedaj pride do tega, da bi se slov. napredne organizacije združile, bo treba upoštevati oddelek za penzijo.
Delavske novice.
Štrajk v Denverju.
Iz Danverja se nam poroča, da so delavci v Globe Smelterju za-stavkali. V tej topilnici je delalo veliko naših rojakov.
Policisti streljajo na štrajkarje.
Auburn, N. Y. — Dne 4. t. m. je
, policija streljala v množico stav karjev, ki so stali pred podjetjem .Columbia Rope Co. Šest oseb je bi , lo ranjenih, dve smrtnouevarno. Zlovolja proti policistom je postala tako obširna, da so župana prosili za pomoč. Le-ta je poklical lokalno milico in požarno hrambo.
100,000	ljudi brez dela.
Pittsburg. — V industrielnem o-kraju je vsled povodenj 300,000 mož,brez dela.
Mesto je deloma preplovijeno. Na Point Bridge se je dognala vodna visočina 26.čevljev, in reke še vedno naraščajo. V Sharonu so utonili mati in pet njenih otrok, ko se je njena hiša prevrnila v Shenango reko. V Beaver Falls, New Brighton, Rochester in Wood-lawu vlada tema. V Westmoreland. Washington in Green okrajih so zaprti vsi premogovniki.
Štrajk stavbenih delavcev.
Nelson, B. C. — Vsi člani Federal Labor Union in Trades Labor Union so prenehali delati ker se jim ni pripoznal 8 urni delavni
čas.
Grozna nesreča.
Rim. — Dvesto' delavcev in ma-šinistov, kateri so vposleni v Eu-reka-prelazu z vrtanjem predora blizo Demodessola onostran planin, je bilo 4. t. m. zasutih od sneženih plazov. Nekateri so že podlegli groznemu mrazu in je malo nade, da rešijo ostale, ker so dohodi zablokani z velikansko maso snega.
Železnice in kurjači.
New York. — Pred razsodiščem, ki ima po določbah Erdma-novega zakona poravnati spor med vzhodnimi železnicami in 34.000 strojnimi kurjači, so bile 4. t. m. zaslišane zadnje priče. Za zagovore so vsaki stranki določeni trije dnovi. in razsodišče mora 24. a-prila razglasiti razsodbo.
Usoda delavcev.
Pittsburg, Pa., 5. aprila. — V podjetju “United States' Steel Co.” se je danes vjutro ob 7. uri prigodila eksplozija, pri kateri so bili trije delavci ubiti dva pa ranjena in ne bodeta si rešila življenje.
Štrajk pouličnih železničarjev.
Buffalo, N. Y., 6. aprila. — Danes so tukaj zastavkali vslužben-ci “International Railway Co.”, ki oskrbuje pouličen promet v Buffalo, Niagara Falls, Lockport in drugih malih krajih. Promet je docela vstavljen. Štrajkarji zahtevajo višjo plačo in boljše delavne razmere.
Volitev v Milwaukee.
Milwaukee. — Pri tukajšnji volitvi je bilo oddanih okoli 30,000 glasov. Glasovanje je bilo izjemoma slabo, a za socialiste je bila volitev vspešna. Vzlie ¡združenja starih strank, pod pretvezo nepristranskega tiketa, sta bila dva socialista voljena v šolsko oblast in sicer Henry C. Raasch z 16,762 glasov za 61etni trmin in Pavl J. Ramstack. z 11,799 glasov za dopolnilni trmin. Soproga Victor L. Bergerja je že v šolskem uradu, tedaj so 3 socialisti v tem uradu, ki šteje 16 elanov.
Po ameriškem vzorcu.
Washington. -—- Država Uruguay je poljedelski oddelek v Wash-ingtonu obvestila, da dr. Washington Eseudora z delegacijo dne 35. aprila pride v Zdr. države; da še ponče o načinu poljedelstva.
Zopet nesreča na železnici vsled zanikemosti uprave.
Toledo, O. 5. aprila. — Vlak št. 6 Baltimore and Ohio železnice, je včeraj večer ob pol 12. uri pri Hoytville z veliko brzino zavozil v odprto ogibališee, podrl postajno poslopje in se potem prevrnil. Kurjač Jackson iz Garretta je bil usmrčen. Grant Mason iz Hoytville, kateri se je nahajal v poslopju in veliko število popotnikov je ranjenih, med temi pet smrtno.
Vlak je vozil z brzino 60 milj na uro. Sedem osebnih vozov je bilo prevrnjenih. Na postaji ni bilo ne premikača, ne rdeče svarilne luči. Kakor se govori, je osob-je nekega lokalnega tovornega vlaka odprlo premikač, a ga pozabilo zapreti.
North Baltimore, 5. aprila. — Zeleznična nesreča, ki se je pripetila minulo noč malo pred 12. uro pri Hoytville, prištevajo na o-kolnost, da je vlak vozil na postranskem tiru. ker so glavno progo popravljali in je nameraval pri postaji kreniti na isto, a je zavozil v ogibališče. Težka lokomotiva je takoj skočila iz tira in se od vlaka odtrgala ter tri osobne vozove zaseboj potegni vsi zavozila v postajno poslopje, ki se je podrlo. Šele v nekoliko oddaljenosti so se lokomotiva in vozovi prevrnili.
Kurjač Jackson je bil usmrčen od izpuhteče pare in takisto je smrtno oparjen strojnik Kost.
Ranjene popotnike so spravili v bolnišnico v Garrett, kje; »travniki dvomijo da okrevajo.
Darrow proces zopet odgoden.
Los Angeles, Cal. — Tretji proces proti odvetniku Clarence S. /Darrow, zaradi podmite porotnikov v McNamara-dinamitnem procesu je odgoden do 16. junija t. 1. Vse kaže, da ta proces sploh nepri-de več do razprave.
Razprava je bila odgođena potem, ko je Darrow osebno prišel do predsedujočega sodnika Willis Superior Court. Darrow se je izjavil, da preložitev mu .pride prav, ker namerava v Chicago iti da u-redi neke zadeve in ker se nekaj njegovih1 prič nahaja izven države.
Distriktni pravdnik Fredericks je takoj prišel in izjavil, da nima nič proti preložitvi razprave. Med tozadevno razpravo, se je dogodil sledeči zanimiv dogodek.
“Jaz sem pripravljen razpravo odgoditi do 31. aprila,” je rekel distriktni pravdnik Friderieks.
“Ste Vi tudi pri volji, da se termin na 31. aprila določi?” je sodnik Darrowa vprašal.
“Nobeden dan mi ne bi bil pri-kladnejši,” odvrne Darrow, “kot 30. februar.”
Vsi so se srčno smejali. Fride-ricks je Darrowu podal roko in rekel : “Good bye, Darrow, ako Vas več ne vidim.”
Peticija sufražetk.
Washington, D. C. — Po mnogoštevilnem zborovanju, se je kakih 500 sufražetk formiralo v parado ter se s svojo peticijo predstavile kongresu. Na vznožju ka-pitolja so se razdelile v dva dela, eden se je podal v prostore senata in drugi pa v zbornico.
DENARJE V STARO DOMOVINO
polil) zrnu:
SA $ 10.30................   50	¿(ion,
SA *	20.40	  100	krcn,
SA $ 40.80 ................ 200	kron,
ža ® 81.10 ................ 400	kron,
SA « 102.00 ............... 500	kron,
sa $ 203.50 .............. 1000	kron,
sa ® 406 00 .............  2000	kron,
sa *1015 00 .............. 5000	kron-
Poštarina je »šteta pri teh avotah. Doma se nakazane srote popolnoma izplačajo bre* vinarja odbitka. Naš« denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilifine je do #50.00 v gotovini v priporočenem al i registriranem pismu, večje zneske po Domestic PostalMoney Order ali pa New York Bank Draft:
PRANK SAK8ER OO.
8S OMttiand St, Maw York MUMkk An., *. 1.	OlsvataaS, OSii





OD PLUGA DO KRONE
ZGODOVINSKI ROMAN. SKISAL JAKOB BEDENEK.
DRUGI DEL.
XIII.
(Nadaljevanje.)
“To ni res, in kdor tako govori, lie ve, kaj trdi, ker ne pozna notranjega življenja po samostanih,’ zagovarja Matej vedno gorečneje svojo trditev. “Moliti in se zajedno baviti z vsakovrstno učenostjo od zgodnjega jutra do pozne noči, ne pravi se lenobe pasti. Odkod si torej gospoda izvaja pravico zatirati take samostane in o-grebati njih premoženje? Ničesar bi ne rekel, ako hi si 'bili samostalni pridobili imenje po hudodelstvih, kakor svoje dni vitezi — razbojniki, ki so imeli svoje gradove na nepristopnih vrhovih zidane, s katerih so napadali potujoče trgovce na cesti. Ali samostani so si pridobili imenje popolnoma po pravici, nekoliko, ker ga jim je prinesla ta ali ona oseba, vstopivši v red, nekoliko pa, ker ga jim je zopet druga volila na smrtni postelj. Kaj bi rekel, na primer, ako bi bil danes učen in bogat gospod, ki bi imel v Podpeči lep grad, katerega si podedoval po očetu, in bi se ondu bavil jedino z vednostjo, pa bi prišel k tebi cesarski komisar, rekoč: ‘Janez, ti živiš le zase, in ljudstvo ima od tvoje učenosti in tvoje imovine ničesar, zato ti vzamemo premoženje, knjige pa prodamo, da pride oboje med narod.’ Ali mi ne odgovarjaš ničesar? Vidiš, taka krivica se je zgodila tudi samostanom, katerim so pobrali premoženje in prodali knjižnice. Lepo te prosim, kam bi prišli po tem poti?”
Janez ni vedel kaj odgovoriti u-čenemu beraču. Ravno o pravem času je prišla vrsta nanj, da. so mu godci na čast sv. Šentjanža zagodi} in zapeli:
Ena ptička priletela
Je ’z dežele Indije,
Prelepo nam je zapela
Od žlahtne vinske trtice.
Matej je šepal zopet iz hiše na dvorišče med berače gledat, kje je še treba tega ali onega.
INa veselicah, zlasti na svatbah, čas hitro mine. Predno bi si mislil, jelo se je mračiti; z mrakom vred je pa začelo tudi silno deževati. — Cedilo je, 'kakor če bi se bile odprle vse zatvornice na inebu, in Ljubljanica je jela od ure do ure naraščati. Drugi dan je stalo močvirje, podobno velikemu jezeru, že čez in čez pod vodo. Opoldne so se hoteli svatje s čolni vrniti v Podpeč, toda Janez ni bil še pri volji, češ: “¡Saj imamo še časa dovolj, in predno bode noč, lahko smo še doma. Sicer pa inič ne de, če se tudi nekoliko vozimo ponoči. Tem lepše bode, ker mislim, da se popoldne dež poleže, ako ne laže veter, ki se je ravnokar izprevr-gel.”
Tako je določil Janez in tako je tudi ostalo. Stari in izkušeni Selan je sicer odločno odsvetoval ponočno vožnjo, ker se pa Anica ni branila, zato se je končno mož nejevoljen udal. Godci so jo veselo rezali še do mraka in uganjali burke; zlasti, ko je prišla pogača na mizo, šal ni bilo ne konca ne kraja. Janez je bil jako veselje volje in je praznil kozarec za kozarcem, ne tako pa nevesta Anica, ki si je često brisala šolane oči. — Toda kaj to, kdo se meni na ženi-tovanji za nevestine solze. Te morajo biti, in slovenska ma.ti še menda ni porodila neveste, ki bi »e ne jokala na dan poroke. Kaj je Aniei sililo solze v oči, to maj si prijazni bralec sam raztolmači, kakor mu bolje kaze.
Janez je ugenil, da se bode do večera vreme presukalo. Veter je razpodil deževne megle in pri Sv. Jakobu je ravno zvonilo Marijo, ko so svatje ob prižganih plamenicah stopili v čolne ter so takoj po prijaznem slovesi od ljubljanskih nevestinih svatov zaporedoma odrjnili po Ljubljanici gori proti Podpeči.
“Matej, ki tako rad bredeš po svetu, pa se še pri nas kaj oglasi, bodeš vsaj videl, kako se bode go-
dilo mladi gospodinji,” zavpije končno Janez iz poslednjega čolna za poslovilo Koprivi, stoječemu na pristanišči.
“Bom že, če Bog da, prav kmalu! Le srečno se vozite!” obljubi Matej.
Veselo petje se razlega po Ljubljanici gori iz čolnov, za katerimi gledajo nevestini svatje, dokler jih ne vzame temna inoč. Le krva-vo-rdeče plamenice so še videti, drugega nič.
¡Nevestini svatje gredo zopet v hišo, kajti vsega je še dosti. Matej je imel zopet polno posla z berači, katere je stari Selan sedaj povabil v vežo in jih posadil okolo mize, kjer so prej sedeli godci. Zajedno je ukazal jim na mizo nanositi jedi in pijače, kolikor je ie gori šlo. Vse je bilo zopet dobre volje, le starega Selana je jelo čim dalje tem huje boleti srce. Milo se mu je storilo, da je ostal mož sam na stara leta; šel je za inekaj trenutkov v svojo spalnico, kjer ga ni nihče videl, in tu se. je mož čez dolgo, dolgo let zopet razjokal kakor otrok.
Od Trsta sem so se jele v tem čudovito hitro gnati nove gruče črnih oblakov, iz katerih se je polagoma oglašal grom. Bliski so se jeli križati, česar pa svatje v hiši niti opazili niso. Zunaj se je vlila ploha.
“'Sveti križ božji!” viknejo prestrašene ženske, ko se vse križem kar rmetno-zelenkasto zabliska, zajedno pa zagrmi, kakor bi se ljubljanski Grad podiral.
“Treščilo je nekje blizu,” pravi Matej in stopi pred hišo gledat, ali se morda kje posveti. Ničesar ni videti. “Bog jih varuj nesreče, ki so na vodi!” mrmra Matej in gre zopet v hišo, kjer jamejo veseli godci pospravljati godala in pihala, svatje se pa tudi odpravljajo domov. Prvo se poizgubi ženstvo, ker jih plaši huda. ura. Moški se obirajo le bolj počasi, kajti obilo izbornega vina je še na mizah. Tako zopet poteče nekaj časa, kar stopi ves zasopljen jedan Janezovih svatov, moker, da se kar cedi od njega, med odhajajoče svate in omahne na prvo prazno klop.
“Moj Bog, kaj se je zgodilo?” vzklikng stari Selan, ki je le nekaj trenutkov prej zopet prišel med odhajajoče svate.
'“‘Oče, grozna nesreča, pomagajte!” diha mokri svat in globoko sope. “Treščilo je v čoln, kjer smo sedeli z Jaln e z om in Anico. Sam ne vem, kako je prišlo: blisk, grom in prevrnjeni čoln v kalnih valovih nad Prulami je bilo vse zajedno l Kolikor sem opazil, to sem jedini, ki se je rešil. Zaostali smo nekoliko za prvimi štirimi čolni in tako ni bilo človeka pri rokah, ki bi nam bil pomagal iz deroče vode. Tekel sem, kar so me nosile taoge, da, greste pomagat, če se da še sploh kaj rešiti.”
Svatje hite iz hiše, ali zdajci srečajo ostale svate, ki so se vozili v Janezovem čolnu, do kože premočene.
“Kje sta ženin in nevesta?” vzkliknejo Ljubljančanje.
“Btag ve, kje,” odgovore žalostno Podpečanje. “V temni taoči skoro da nismo videli drug drugega, pač pa, smo vsi slišali preplašen vzklik nevestin: ‘Janez, Janez, pomagaj!’ — ‘Tukaj-le za rame se me primi,’ zavpil je Janez, potem pa nismo slišali ničesar. — Vsak je imel zadosti posla sa.;m s seboj, da se je rešil iz deročih valov. INa bregu šele smo se našli, in se povpraševali po ženinu in nevesti. Nihče ju ni videl.”
“Moj Bog, moj Bog, možje, hitro nazaj po plamenice in na vodo, morda ju vendar še rešimo,” tarna Stari Selan in hiti kar more proti domu, svatje pa za njim. Do polnoči so iskali in z drogovi izti-kali po Ljubljanici. Od strele razklani čoln so našli na dniu vode, mladih poročencev pa ne.
Za dva dni je voda vsehnila in je blizu Fužin pod Ljubljano spustila dva vtopljenca na breg. Ženska se je držala moškega okolo vratu. Bila sta Janez in Anica.
Spomladi je kukavica pobrala tudi starega Selana. Matej Kopriva je pa zopet odšel po svetu, od koder se ni nikdar več vrnil' v domovino. Kje je ostal in odkod se je preselil v boljšo domovino, nisem mogel zvedeti.
(Dalje prihodnjič.)
DOPIS.
Gary, Ind.
Mesto Gary je bilo do sedaj v Ameriški javnosti skoraj nepoznano, vsaj za nae Slovence. Drugače stoji stvar danes. Sedaj se že zamoremo oglasiti tu pa tam, da se malo bližej seznanimo z rojaki širne republike. Ozrimo se toraj malo v zgodovino naše naselbine. Leta 1906 ni bilo tukaj še nikake-ga sledu o kakej naselbini. V i-stem letu je pa Illinois Steel družba pričela graditi svoje velikanske jeklarne, v kojih je danes zaposleno do 9000 ljudi. Leto pozneje ko je bilo treba za delavce tudi stanovanja, se je pomalem začelo graditi poslopja in se po načrtu razpeljale lepe prostrane ulice. — Napredovalo je vse rapidno. Nadalje je American Steel and Tin plate družba postavila ogromne tovarne; v kojih navadno kruh služi okoli 4000 delavcev. Za tem je zopet leta 1911 postavila moderno tovarno American Bridge Works družba. Tam tudi obratuje 2’ do 3 tisoč ljudi. Tej je še sledila v minulem letu, takozvana “Balcov-na” posluje s preko tisoč močmi. Tam delajo tudi ženske. Razun tega je še tudi več druzih malih podjetij.
V vseh teh tovarnah se dela s polno paro in tudi dobro zasluži. Seveda dela so tudi različna.
Danes toraj v teku sedmih let, stoji 26 milj vzhodno od milijonskega mesta Chicago, lepo razvito, s prostranimi cestami na obali Michiganskega jezera mestece Gary, s štirideset tisoč prebivalci.
¡Slovencev nas je tukaj okolu 12 družin in tudi nekaj samcev, tako da bi število mogoče vseh skupaj znašalo 50—'60 oseb. Vzlic malemu število so pa Slovenci tukaj zelo podjetni. Imamo namreč 5 slovenskih gostilen, eno prodajalno, železnine in tudi godca na meh.
Vsi ti obrtniki imajo tudi lastne domove.
Kar je najbolj potrebno, imamo tudi slovensko podporno društvo, spadajoče k S. D. P. Z. v Cone maugh, Pa. Društvo “Napredni Slovenci” št. 61 S. D. P. Z. je sicer še majhno, ali dobro napreduje ter mu je obstanek zagotovljen, ker se vedno nove moči priseljujejo.
Dne 29. marca je omenjeno društvo imelo svojo prvo veselico, ali zabaven večer, koja se je prav povoljno obnesla, ter tudi nekaj gmotno pomagala dr. blagajni iz suše. Gostilničar in sobrat g. John Ivanich nam je dal svojo dvorano zastonj, za kar mu gre vsa hvala. .Na tem mestu gre priznanje tudi g. Frank Praprotnik-u, gostilničarju in predsedniku društva. On nam daje od vstanovitve istega zastonj svoje prostore za društvene seje, kjer je vselej po končanih sejah tudi obilo zabave.
Kot član in delegatu prihodnje konvencije S. D. P. Z. naj mi bo dovoljeno tudi malo omeniti radi iste. Ker nimamo več pravega glasila, se člani kakor tudi gl. odbor poslužujejo raznih slov. listov. — Jaz si dovoljujem Glas Svobode.
Jaz nočem nikogar blatiti niti krivega delati sedanjih komedij in nepotrebnih stroškov, vsaj bode vsak sam odgovarjal za svoje po slovanje. Omeniti imam samo nekaj glede konvencije, kar zna biti še smešno.
Po sedanjih pravilih se ima konvencija vršiti v Clevelandu, O. Društvo “Skala” v Pittsburgu, Pa. za isto svari, da se lahko pride do morebitnih sitnosti, ker je v enih državah zborovanje zakonito prepovedano, baje v to spada tudi Ohio. V to svrho je omenjeno društvo razposlalo okrožnico glasovnico na vsa podrejena društva, da bi se konvencija vršila v Pittsburgu, Pa. Pričakovati je še, da bode z nami tako, kakor je bilo par let nazaj z neko katoliško jed-noto, da so eni delegati šli v Joliet, 111. drugi pa v Chicago. Res smešno!
BI	®
I Kaj je nečista kri? 1
1	jg
gg	Nečista kri je ti sta, katera je obložena z nečistimi ali strupenimi	mi snovmi, katere bi pravzaprav morali odstraniti razni orga-	as
Hj	ni. Ogrce, črvnavke, pahki, kožne bolen i bule, otekline, žive
{g	rane, splošna slabost so navadmi znaki nečiste krvi.
13»
Severov Kričistilec .
a
a
a
(SEVERA’S BLOOD PURIFIER)
je zanesljivo in hvaleredno zdravilo, ki zelo uspešno učinkuje v takih slučajih.	Cena $1.00 steklenica-
Naprodaj v vseli lekarnah. Ne vzemite druzega.
Vprašajte za 'Severova Zdravila. Ako ih Vaš lekarnar nima, pišite na :
m
m
a
a
a
a
m
m
a
a
m
m
T»	|	SLOVENCI, KI HOČETE BITI POŠTENO POSTREŽENI:	jgP
¿■s»	“"*•	obračajte se do
Jfaspar Državne Danke
1
C
«h	boljši
Taj«	ladjo
1mm
mm»
Zanesljiv bančni zavod, pod DRŽAVNIM nadzorstvom.
Sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega' denarja. Denar se vzdigne brez odpovedi. Slov. Narodna Podp. Jednota vrši svoj denarni promet potom Kaspar Državne Banke.
VSAKA IZGUBA NEMOGOČA!
Kaspar Državna Banka pošilja DENARJE V STARO DOMOVINO. Ravnotako drafte na vse dele sveta po kur-znih cenah. Denar izplačan najhitreje. K. D. Ban'ka stoji v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini.
Na milijone kron je bilo poslanih v Avstro-Ogrsko monarhijo in v druge dele sveta potom te banke, in nihče ne more reči, da se mu je cent izgubil. Varnost, točnost in hitrost je naše geslo.
Na denarne pošiljatve izven Chicage se polaga največjo pozornost, in je denar tisti dan odposlan, ko ga mi prejmemo. Vse izven Chicage poslane denarje se naj 'pošilja skozi “Post Money Order” ali skozi zanesljive'banke. MENJALNICA TUJEZEMSKEGA DENARJA.
KASPAR DRŽAVNA BANKA PRODAJA parobrodne listke za vse najboljše premorske družbe po kompanijskih cenah.
Pišite v slovenskem jeziku. Potniki, ki potujejo potom Kaspar Državne Banke so v najboljših rokah, V New Yorku pričakuje potnike zanesljiv bančni zastopnik in sipreme ljudi na ladjo in poskrbi za prtljago, s čemur se potnikom odvzame velika skrb in delo.
1900
STATE -B-A-ITK:
BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL..
MLADI NIOZl
STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Val tl možja morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju,
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljanje krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne v moči,nočni gubltek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
50,000
KNJIŽIC
ZASTONJ MOŽEM
Tisoče mož je že z ¿dobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragoceue knjižice. Zaloga znano* sti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezak za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Ana. 301. 22 FIFTH A VE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
Na svidenje toraj na konvenciji, toda kje?!
Koncem dopisa pozdravljam zavedne rojake in rojakinje širom Amerike. Tebi vrli list pa želim veliko naročnikov predplačnikov, da hi se vendar enkrat želje vres-ničile, ter list dvakrat na teden izhajal !	___________Fi\ Tomažič.
Književnost.
Sliko o krvavi drami v miljo-narski hiši na Dunaju, kjer je u-
strelil odpuščeni knjigovodja Alt-manin svoje 3 svake Bergerjeve, priobčuje ta teden “Slovenski Ilu-strovani Tednik”. Nadalje še priobčuje 19 slik in sicer: Najmlajši avstrijski prestolonaslednik, ar-nautako orožje, prva nemška, sodnica E. Wilkenconova; kolajne na zmagoslavje balkanskih narodov, zimski šport v 'Bohinju (3 slike), dolina reks Strume v Macedoniji; dirka letala z avtomobilom; uma-
zano perilo “viteških” Madžarov (3 slike); nova poveljnik avstrij ske mornarice Hans; Staroda ver kip, ki je vreden 3 miljone; lesn semen na Cetinju; srbski nar. o kraški; revolucija v Mehiki; zmr zla ekspedicija pri Spitzbergih. — Kakor je že iz tega razvidno je vsebina zelo raznovrstna in je Sl Uustrovani Tednik zelo zanimiv. 'Razširjajte ga.
(T	=======X
Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Qlavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Globe, Arizona, Box S03.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Axe., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Axe., Milwaukee, Wi». ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland, Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridge, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 4144 W. 16. St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. St.. Chicago, 111.
FRANK GODINA. 1441 FullertonSt.. Chicago, 111.
MOHOR MLADIČ, 2603 Lawndale ave., Chicago, lil.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika los Benko, 11250 Indiana Are., Chicago, lil. Denarne (odpošiljatve) pa na J.hn Kalan, 341—6th St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja zadno sredo v mesecu, x Welfcy-evi dvorani, 1805 Blue Ieland ave.
Novo pristopla društva.
K dr. št. 115, Kenihvorth, Utah: S. 'Kavalar, cert. št. 4271; F. Dolinski, 4272; J. Padar, 4273; J. Brezovar, 4274; A. Komposh. 4275; J. Makovec, 4276; I. Erlah, 4277.
K dr. št. 116, Manor, Pa.: . Raspotnik, 4375; M. Vervega, 4376; V, Maner, 4377; J. Božič, 4378; J. Trbovec, 4379; Marija Ograj e|n-šek, 4380; F. Demshar, 4381; E. Ograjenšek, 4382.
K dr. št. 117, Eveleth, Minn.: A. Starin, 4383; M. Kobal, 4384; J. Mohor, J. Bazil, 4386; J. Kaplja, 4387; F. ¡Valentinčič, 4388; J. Pogačnik, 4389; A. Završnik, 4390; T. Prelovšek, 4391; J. Grahek, 4392.
K dr. št. 118, Beadling, Pa.: L. Sujarich, 4393; J. Cetinski, 4394; A. Horvat, 4395; J. Saffer, 4396; J. Lux, 4398; M. Kuna, 4399; J. Goršič, 440; M. Klarič, 4401; A. Saifer, 4402; J. Kazala, 4403; J. Skiuder, 4404; A. Goršič, 4405.
K dr. št. 119, Bridgepert, Ohio: F. Kukec, 4406; M. Gradišer, 4407; F. 'Vočko, 4408; Rozalija Gradišer, 4409; B. Cene, 4410; A. Z^vle, 4411; J. Žumer, 4412; L, Gross, 4413; V. Gercher, 4414; J. Vovko, 4415; A. Gorenc, 4416.
Novo pristopli člani in članice.
K dr. št. 3: J. Strupič, 4238.—K dr. št. 6: J. Zupančič, 4279; S. Esič, 4280.—K dr. št. 11: M. Ljubi, 4281,—K dr. št. 16 : M. Primožič, 4282.—K dr. št. 17: Ivana Rožanc, 4283.—K -dr. št. 19: F. Tršar, 4284; Julia Tieol, 4285.—K dr. št. 20: A. Turšič, 4286; F. Ivančič. 4287; F. Gabrijel, 4288; J. Žerjav, 4289; J. Rosa, 4290; F. Somrak, 4291; J. Škabar, 4292; Ivana Cimperman, 4293; A. Hrovatič, 4294.—K dr. št. 24: J. Kapuša,r, 4295; F. Jaula, 4296.—K dr. št. 27: J. Zupančič, 4297; F. Šinkovec, 4298,—K dr. št. 28: F. 'Drvenko, 4299; J. Jurkovič, 4300; A. Jershmovič, 4301; I. Hutli, 4302.—K dr. št. 31: S. Pingat, 4303; T. Kristofek, 4304; J. Špehar, 4305; V. Pas-tušek, 4306; T. Slat, 4307; M. Milošič, 4308; V. Sviršič, 4309; G. Gorok, 4310.—K dr. št. 32: IS. Luzički, 4311,—K dr. št. 35: J. Prašnikar, 4312—K dr. št. 37: A. Šimec, 4313; M. Moran, 4314.—K dr. št. 38: O. Zupan, 4315;.A. Trček, 4316.—K dr. št. 44: J. Kolar, 4317; J. Blaznik, 4318; M; Železnikar, 4319.—K dr. št. 50: Marija Glná-dar, 4320; Elizabete Sedmak, 4321.—K dr. št. 52: J. Marinko, 4322. —K dr. št. 55": J. Frank, 4323; K. Jurkošek, 4324; M. 'Salos, 4325; M. Jurkošek, 4326.—K dr. št. 58: Marija Bačar, 4327; J. Moravec, 4328; F. Primožič, 4329; M. Frelih, 4330.—¡K dr. št. 59: J. Culkar, 4331; I. Groznik, 4332; A. Makše, 4333.—K dr. št. 62: J. Lampe, 4334; Annie Lampe, 4335.—K dr. št. 67: E. Petrovič, 4336.—K dr. št 68: M. Kramer, 4337,—K dr. št. 70: J. Ileršič, 4338,—K dr. št. 71:
J.	Kovač, 4339; Frančiška Muren, 4340; Katerina, Milanieh, 4341;
K.	Guma, 4342; M. Strniša, 4343.—K dr. št. 72: P. Blažič, 4345; An i Janžekovič, 4346.—K dr. št. 76: F. Roznie, 3934.—K dr. št. 79: J. Bradaško, 4347; J. Dagarfn, 4348.—-K dr. št. 82: F. Tomšič, 4349.— K dr. št. 85: A. Grošelj, 4350.—K dr. št. 86: H. Blaška, 4351; F. 0-selj, 4352;selj, 4352; J. Trčelj, 4353; J. Rojc, 4354; A. Ferjančič, 4355; J. Celar, 4356.—K dr. št. 90: F. Gantar. 4357,—K dr. št. 94: J. Štefe, 4358; P. Perko, 4359.—K dr. št. 97: J. Grdene, 4362.—K dr. št. 101: F. Štefan, 4363; J. Baudek, 4364; A. Gorše, 4365; J. Penca, 4366; J. Klančar, 4367.-JK dr. št. 103: J. Eržen, 4368; F. Omejec. 4369,—K dr. št. 104: F. Zavrl, 4370.—K dr. št, 106: J. Ocepek, 4371; A. Lunder, 4372.^K dr. št. 112: A. Potokar, 4373; J. Lenček, 4374.
Opomba: L. Kovalar, 4271 dr. št. 115.—J. Strupič, 4278 dr. št.
3—St. Pingat, 4303 dr. št. 31,—J. Kolar, 4317 od dr. št. 44.—M. Bačar, 4372 od dr. št. 58,—J. Bradaško, 4347, od dr. št. 79.—F. Gantar, 4357 od dr. št. 90,—Fr. Štefan, 4363; J. Bandek, 4364 od dr. št. 101,—-F. Ocepek, 4371 od dr. št. 106.— F. Raspotnik, 4375; M. Dr-vega, 4376 od dr. št. 118.—L. iSujarič, 4393; J. Setinski, 4394; A. Horvatiln, 4395 od dr. št. 118 se morajo izkazati z kako verodostojno listino glede njihove starosti, ker drugače glavni urad jih ne more sprejeti za stalne člane.
Črtan zopet sprejet:
Od dr. št. 9: J. Novak, cert. št. 236.
Potni člani in članice:
Od dr. št, 2: J. (Brvan, 3255.—Od dr. št. 4: J. Blatnik, 342; F. Kračnik 633; M. Močfnik, 3082,—Od dr. št. 6: J. Pistotnik, 149; A. Kamnikar, 697; M. Kos, 1882,—(Od dr. št. 7: L. Povše, 398; J. Flore, 848; J. Šinkovec, 1808,—¡Od dr. št. 8: J. Freilich, 177; L. Pegón, 1831 J ¡Zupančič, 2924; J. Čudas, 186,—Od dr. št. 9: M. Mesojedec, 213: F. Česnik, 310; L. Jenko. 897 ; J. Požar, 1472; J. Pojzdar, 2420; V. Štich, 2477,-Od dr. št. 10: F. Slabe, 552; A. Stanovnik, 256; L.
Vesel, 1618.—Od dr. št. 16: I. Baran, 453.—Od dr. št. 19: A. Avčin, *1910.—Od dr. št. 20: V. Kandoni, 506; J. Kvas, 1423; F. Pavlič, 1591.—Od dr. št. 21: A. Jančar, 214.—Od dr. št. 27 : J. Matičič, 3575. ---Od dr. št. 291 M. Slebir, 286.—Od dr št. 30: I. Žabkar, 855; G. Reven, 1922,—Od dr. št. 33: K. Izlakar, 782.—Od dr. št. 38: J. Lovše, 859; M. Fabjajni, 868; J. Jermen, 1932; J. Klančnik, 2868,—Od dr. št, 39: J. Cettin, 4126,—(Od dr. št. 46: J. Mavern, 1192,—Od dr. št. 48: F. Klopčič, 3918.—Od dr. št. 51: A. Kral, 1512.—Od dr. št. 52: I. Dolenc, 925; F. Majnik, 1735; M. Kotar, 1854; J. More, 2116; F. Sedlar, 2502; M. Vadnal, 3590; I. Čeligoj, 3600; V, Kotar, 1288.— Od dr. št. 54: J. Tomažin, 2740.—(Od dr. št. 55: J. Reven, 1348.—Od dr. št. 59: F. Krištof 2170; M Kovačevič, 2384—Od dr št. 66: K. Pe-rušek, 1643.—Od dr. št. 70: F. Kočevar, 1782.—Od dr. št. 72: I. Bezek, 3397,—¡Od dr. št. 75: L. Rihtar, 2076; M. Lušin, 2130,—Od dr. št, 76: I. Ravnikar, 742,—Od dr. št. 78: J. Ostrin, 2307; F. Seljak, 2309.—Od dr. št. 83: F. Razem, 2778.—Od dr. št. 90: F. Sternišek, 3040,—Od dr. št. 92: J. Petkovšek, 3118; P. Goyan, 3124,—Od dr. št. 98: J. Konda, 3503.-Od dr. št. 106: J. Godina, 3775; J. Novak,
mrla nasledna člana: Od dr. št. 3, De Pne, lil., Ibr. Matevž Jeras, cert. št. 631, in od dr. št, 81, Bi-wabik, Minn., br. Jakob Benčina, cert. št. 2602. Oba sta bila ponesrečena. Poročilo se vzame z izrazom sožalja na znanje.
Br. tajnik poroča, da so se prijavila sledeča nova društva za u-stop v S. S. P. Z.: Pod št. 116 dr. v Kenihvorth, Utah z 8 člani; pod št, 116, dr. v Manor, Pa., z 8 člani ; pod št. 117, dr. v Eveleth, Minn., z 10 elani; pod št. 118, dr. v Reading, Pa., z 13 člani in pod št. 119, dr. v Bridgeport, O., z 11 člani; 'k raznim posameznim dru-štvam se je pa prijavilo za vstop skupno 9i2 članov in 8 članic. Na
DENAR POŠIJAMO V DOMOVINO.
Po sledečih cenah:
Za $ 10.35 ...... Kron 50
Za	$ 20.50 ...... Kron	100
Za	$ 30.85 ...... Kron	150
Za	$ 41.00 ..... Kron.	200
Za	$ 61.50 ...... Kron	300
Za	$102.50 ...... Kron	500
Za	$204.50 ...... Kron	1000
Za $1020.00 ...... Kron	5000
Poštnina je všteta pri teh svotah.
V tej banki se menja, kupuje in prodaja inozemski denar. Austro-OgrSkii denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
3778.
Prestopli člani in članice :
Od dr. št. 2: J. Balah, 625 k dr. št. 107,—Od dr. št. 4: J. Urleb, 2923 k dr. št. 68; M. Močnik, 3082 k dr. št. 38.—Od dr. št. 5: M. Brunet, 134 k dr. št. 108; J. Copy, 370 k dr. št. 71; A. Mlekuš, 524 k dr. št. 112.—Od dr. 6 : A. Vidmar, 303 ; F. Pražen, 1883 k dr. št. 115; F. Burja, 2515 k dr. št. 55.—Od dr. št. 7 : P. Grom, 176 k dr. št, 107.—Od dr. št. 8 : A. Ambrožič, 1985 k dr. št. 98 ; J. Frelih, 177 ; J. Čudar, 186; L. Pagon, 183; J Juh, 528; A. iŠubee 1676; J. Zupančič, 2824 k dr. št. 109.—Od dr. št. 10 : G. Gantar, 520 k dr. št. 89.—Od dr. št. 13 : A. Kolenc, 2842 k dr. št. 99 ; F Grili, 1814 k dr. št. 105.—Od dr. št. št. 14: M. Wenišnik, 1988 k dr. št. 35; M. Imperl, 1903 k dr. št. 48.—Od dr. št. 19: F. Kuhelj, 24; J. Fritz, 492 k dr. št. 100.—(Od dr. št. 20 : I. Marn, 1914 k dr. št. 48 ; A. Kužnik, 501 k dr. št. 26.—Od dr. št. 33: F. Deželak, 779 'k dr. št. 108.—Od dr. št. 34: A. Potočnik, 1832 k dr. št. 56,—Od dr. št. 33: M. Škoda, 831 j dr. št. 119; M. Jerman, 2546 k dr. št. 107 ; M. Mavrič, 838 k dr. št. 107.—Od dr. št. 38 : J. Kosmatin, 1933 k dr. št. 92.—Od dr. št. 42 :
S.	Troja|novič, 981 k dr. št. 90.—Od dr. št. 51 : F. Mavrič, 1274 k dr. št. 62.—Od dr. št. 55: B. Godec, 1340 k dr. št. 113.—Od dr. št. 67; J. Štucin, 3731 k dr. št. 55; B. Jare, 3424 k dr. št. 105.—Od dr. št. 86 N. Schittenkoptf, 836 ; J. Murgelj, 686 k dr. št. 107.
Suspendirani člani in članice :
Od dr. št. 4: J. Klopeš, 357.—Od dr. št. 9: J. Pleich, 2474.—Od dr. št. 10: J. Hočevar, 500; J. Kunc, 1583.—Od dr. št. 14: A. Gajšek, 1951; F. Remih, 2230; V. Sum, 3032; M. Respet, 3544; J. Peternel, 4093,—Od dr. št. 15: J. Čejka, 2142.-^Od dr. št, 16: J. Barran, 2532. —Od idr. št. 19: T. Vrbič, 1692,—Od dr. št. 20: A. Turk, 1169; J. Požun, 2945; A. Mihelčič, 2949; F. Boštjančič, 3281; M. Košnik, 3709; A. Jankovič, 3711.—Od dr. št, 26: I. Ifntihar, 3986.—Od dr. št. 27 : J. Bregar, 1337 ; J. Černpre, 3576.—Od dr. št. 29 : J. Papsanszkv, 1702 ; A. Span, 2321 ; Zofija Mriglet, 2438.—Od dr. št. 31 : M. Mahan, 1106; I. Schepah, 1257 ; Prokop Stasak, 2729; S. Karambašič, 3144.— Od dr. št. 35 : G. Verhaver, 2844,—Od dr. št. 36 : J. Sveglie, 1260,— Od dr. št. 38: J. Ocepek, 3301,—Od dr. št. 39: A. Turk, 2418,—¡Od dr. št. 48 : F. Šetinc, 1121 ; J. Hadalin, 1625 ; F. Lepey, 2454.—Od dr. št, 50: J. Peret, 1215.—¡Od dr. št. 59: I. Kapusta, 2664; M. Orlič, 2669.—Od dr. št. 68: G. Ivanieh, 2764; M. Gornik, 2294; J. Jur-glič, 2884.—Od dr. št. 81 : A, Burja, 2605,—Od dr. št. 82 : J. Juhant, 2698; Golob J. Nikolieh, 2463.—-Od dr. št. 91: Frančiška Slajnik, 2337—Od dr. št. 92: N. Trbovioh, 3469—Od dr. št. 97: A. Bcljan, 3476 ; P. Dušic, 3492.
Odstopli člani in članice:
Od dr. št, 20: F. Maran, 1914.—Od dr. št. 29: F. Beniger, 1799. —Od dr. št. 93: J. Južič, 3185; J. Jereinovič,, 3189.
Črtani člani in članice:
Od dr. št. 4: F. Bizovšek, 1093,—Od dr. št. 20: M. Kosnik, 3709. —Od dr. št. 21 : J. Trebeč, 3235.'—Od dr. št. 22 : A. Dugar, 1245.— Od dr. št. 26 : F. Ulle, 2862.—Od dr. št. 33 : J. Vidič, 2157,—Od dr. št. 39: L. Smrdel, 3589.—Od dr. št. 54: M. Gasperich, 3313.—Od dr. št. 67 : B. Bance, 1657 ; J. Stefančič, 1658.—Od dr. št. 72: F. Veber, 778—Od’ dr. št. 81 : J. Sarič, 2612—Od dr. št. 82: J. Vukotič, 3464. —Od dr. št. 85: M. Zupančič, 2805.—Od dr. št. 87 : A. Naglič, 2897. - Od dr. št. 104: J. Murovič, 3685.
Umrli člani:
Od dr. št, 2 Claridga, Pa.: Matevž Jeras, cert. št. 631, umrl due
19.	feb. 1913.—Od dr. št. 81 Bhvabiek, Minn.: Jakob Benčina, cert, št 2602, umrl dne 12. feb. 1913.
JOS. BENKO, glavni tajnik.
IZ URADA ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE.
Zvleček iz 27. redne seje gl. odbora.
Seja se vrši v navadnih prostorih dne 26. marca t. 1.; začetek ob 8. uri zvečer. Na'Vzoči na seji so bratje: A. Mladič, Jos. Benko, W. Rus, John Kalan, 'Ferd. Glojek, A. Duller, M. V. Konda, A. Slogar, J. Tisol, J. Jereb in Fr. Godina.
'Zapisnik zadne seje se prečita in s par malimi popravki sprejme in podpiše.
Društ. št. 1 Ohieago, 111.: Poslano resolucijo se prečita in sprejme, ter objednem preloži na nedoločen čas.
Dr. št. 33 Livinigston, 111.: Prečita se društ. poročilo, z katerem se br. De'želak-u dovoli izplačati ustavljeno bolniško podporo vso — raz ven 14 dni. Za to postopanje se navaja, da zadno poročilo ni popolnoma odgovarjalo resnici, kot se je še-le pozneje pronašlo in zategadel se mu je tudi podpora prepoznala. — Prečita se nato še osdbno poročilo br. Deželak-a, kateri poroča podrobnosti o zadevi in objednim prosi za izplačitev še o-menjenih 14 dni podpore katero mu je društvo odvzelo, po njega
mnenju brez povoda. — Sklene ee ravnati po društvenem sklepu z dodatkom, da se podpora tudi za odvzetih 14 dni izplača, ako jo društvo privoli izplačati.
Dopis br. Ang. Kužnika se prečita in vzame na znanje.
Dr. št. 119. Bridgeport, O.: Ni-koigar se ne more sprejeti za elana te organizacije, kdor ni pri popolnem zdravju oziroma kdor nima zdravih vseh udov telesa,
Gd glav. odbora 'Slov. Nar. P. Jednote se prejme vabilo na skupni sestanek v mesecu januarju prehodnega leta, na katerem naj bi se razpravljalo o mogoči spojitvi organizacij. Ohjednim se prosi prijavitve zastopnikov. — Vabilo se vzame na znanje. Ker je pa konvencija pred durmi se isti prepušča nadaljme ukrepe in volitev zastopnikov za skupni sestanek 'z dodatkom, da ako bi bilo potrebno imeti pa pred istim časom kak sestanek se istemu gl. odbor S. S. P. Z. rade volje odzove.
Brat Benko poroča o zadevi pokoj. br. Krankota od dr. št. 98, Oak View, Colo. in sicer, da se bode dala listina oziroma poroštvo varuha registrirati v tukaj-šni državi, nakar se bode usmrt-nina po želji izplačala,
Brat tajnik naznani, da sta u-
podpiran predlog se vsi sprejmo.
Nadalje se sprejme razne predložene račune.
Tajnik br. Benko prosi nato za. pomočnika, ker pravi, da mu je samemu nemogoče upravljati 119 društev, katero število se pa bode v kratkem še pomnožilo; ter objednem pripomni, da ako se mu ne ustreže, da je primoran odstopiti od urada.
Po dalj časa trajajoči debati se potrebo pripozna, sosebno na o-pazko nadzornega odbora, kateri se izrazi, da je delo precej zaostalo in vkljub tega se dovoli, da si sme od 1. aprila nadalje dobiti pomočnika za katerega se dovoli $40.00 mesečne plače, on se pa zaveže z obljubo, da bode poslovanje točno.
Bratu blagajniku se pa na njega prošnjo dovoli nabaviti stroj za pritiskovanje številk.
Seja zaključena ob 11 in 45 minut zvečer.
Wm. Rus, zapisnikar. PRIPOROČILO !
Če kupujete zemljo, kupite jo tam, kjer se lahko prepričate, da je v resnici dobra in rodovitna, zdrav in čist zrak, dobro in ugodno podnebje, blizu mesta kamor se lahko vse pridelke proda in blizu železniške postaje. Ne iščite zemlje v puščavah in neobljudenih krajih, dokler zamorete kupiti dobro iu rodovitno zemljo blizo mesta in železniške postaje kjer Vam je bodočnost sigurna in vspeh zagotovljen.
¡Poleg cvetočega, in prijaznega mesta Wausaukee, Wisconsin v Marinette Co. imam okoli deset tisoč akrov jako dobre in rodovitne zemlje naprodaj, ki je prav lahko za čistiti in obdelovati na kateri rastejo vsakovrstni poljški pridelki, kakor tudi raznovrstno sadje in trta prav dobro obrodi. Tu je mnogo studencev, več prijaznih jezerov in tekoča voda teče skozi zemljišče, katero imam naprodaj, tudi so dve železniške proge skoz speljane. Mesto, poleg katerega i-mam zemljo naprodaj vam nudi vse ugodnosti, ki jih kod farmer potrebujete, kajti razven mnogih privatnih poslopji in stavb je tam železniška postaja dveh različnih železnic, na katerih se križa dnevno 6 osebnih vlakov in ima jako dobro zvezo s sosednimi večjimi mesti in trgi kamor se tudi vsaki čas in prav lahko vse pridelke po-proda. Dalje so dve cerkve, ljudska in višja šola, več hotelov in večjih trgovin, mlekarna, žaga, livery, banka, mirovno sodišče in mnogo drugih industrijelnih podjetij, ki vam nudijo vse ugodnosti kakor jih le malokje drugod dobiti zamorete.
Ako tora.j želite imeti kos dobre in rodovitne zemlje v lepem, prijaznem in zdravem kraju poleg cvetočega mesta, kjer Vam je u-speh in bodočnost zasigurana in kjer se Vam po zimi nudi delo in postranski zaslužek, ko ni ravno posebnega dela na farmi Vam priporočam, da pridete in se o vsem na lastne oči prepričate, ker vem da bodete tako zadovoljni kot vsi oni, ki so si ta v resnici dober in prijazen kraj ogledali in tudi zemljo kupili. Kupcem se vožnja povrne, oziroma k dobrem pripiše. Zemlja je vsa v enem kosu skupaj, tako da bode dobil vsakdo rojaka za soseda. Kdor prej pride, ta ima več na izbero in prednost lepši kraj si odbrali. Ako priđete v Chicago, pokličite me na tele fon štev. 1800 Franklin, da pridem na postajo po vas. Ako pa želite natančnejega pojasnila pridite ali pišite na
A. MANTEL,
133 W. Washington St. Room 519	Chicago, 111,
NAJEMNIK k TANA,
Izdelovalca ■odovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1406
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec 2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Î Telefon Lawndale 5616	^
Ž	»m
Tel. Canal 376
RUDOLF SMRČEK
Edina slovenska knjigoveznica v Chicagi
1623 BLUE ISLAND AVENUE Se priporoča rojakom.
•* Najnižje cene. tN
Teleion: Canal 3014
NAZDARl
S A L O O N
s kegljiščem
kjer točim vedno sveže pivo in druge raznovrst' ne pijače. Domače vino. Unijske cigare.
Potniki dobe pri meni čedna preno Č185&. Potrežem vsakemu točno in izborno.
MARTIN rOTOKAR
1625 So. Center Ave., Chicago, UL
“The Roosevelt Saloon”
ROCK SPRINGS, WYO. s A. Justin, lastnik
In trgovec z vinom, cigarami, mršite pivom Itd. — Se priporoča Slovence»t
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohcmio”
kjer se toči izborno impor ti ratio plzensko, Aaheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepul
Izvrstna kuhinj«. Fias vlas la stuodk*.
Ta obilen poseč se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop.
L omnia Str. v neposredni Milni Blue Island Av. In zap. 18. ni.
Znanje m skušnja.
Za izdelanje slik je treba poleg kamere in lense tudi tehničnega znanja in umetniške ¡skušnje.
Jaz imam tehnično znanje in moji odjemalci ¡pravijo, da imam tudi umetniško skušnjo.
Fotograf
1439 W. 18. St.
vogal Albert St.
Ali ste že poslali naročnino za “Glas Svobode”? Ako ne, blago-volite to storiti takoj.
~r_____———————______________
‘•Glas Svobode”
This Voice of Libebtt)
weekly
Published by M V. HONDA (& CO 3622 W. 26 Street t.i»icago, Illinois
Subscription $2. 00 per year.
A-dverbisenients on agreement
Prvi svobodomiselni list ^ za slovenski narod v Ameriki.____________________
qr as Svobode’ izhaja vsaki petek
____________in velja----------------
BA AMERIKO:
Za celo leto..........*?■00
xa pol leta...........11.00
«AKVROPO:
Za celo leto:.........*- ?0
za pol leta...........tl.25
Niit-OV ZA DOPIS* IS FOllLiATT* J*
GLAS SVOBODE SS22 W. 2.6 STR.	CHICAGO, ILL
Pri spremembi blvali&ča prosimo naročnik ia nam natančno naznanijo poleg Notesa tud Štabi naslov.
»»Sl
ZA VSE JE PROSTORA NA SVETU.
Cene živil so šle kvišku in dobršen del tistega, kar so delavci in vsiužbemci v minulih dvajsetih letih na njih dohodkih pridobili, je vsled pođra'žeuja živil in potrebščin zopet zginilo. Pod sedanjimi razmerami tudi ni najmanjšega jamstva za to, da ne bi to tako naprej šlo in da ne bi tisto, kar si bodo delavci v boju s podjetniki morebiti izbojevali, se zopet zgubilo vsled še višje idočih cen.
Sedaj imamo demokratičen kongres, oziroma demokratično zbornico, ki sc ima s tem baviti, da potom znižanja carin, izsili znižanje cen. Toda dobro in prav storimo, ako na te, nam da n e obljube, ne polagamo preveč nade. Pred vsem ne bodo demokrati prav nič radikalnega podvzeli in potem se gre bistveno za industrielne proizvode, katere pridejo pri masi v po^ štev še le v drugi ali četrti vrsti. Najprvo pridejo živila, potem bržkone pri mnogih najemščina, in še le to. kar morebiti preostaja, pride deloma vporabo za industriel-ne proizvode. To pa gotovo ne znaša 20 odstotkov dohodnine. Ako tedaj demokrati še dosti radikalno postopajo in carino polovico znižajo (kar ne bodo storili), potem je posledek deset odstotkov od dohodka, najbrže pa niti pet, — ako sploh kaj. Tem nasprotno pa so po uradnem izvestju cene živil poskočile od leta 1900 za 22 odstotkov.
'To je tedaj jasno, da na ta način sploh nemore biti pomagano. Rešitev tega vprašanja sploh ne leži na poljiu trgovske politike, marveč na polju produkcije. V zadnji stopinji so šla živila v ceni kviško, ker njih proizvajanje ni korakalo s povprašanjem. Mogoče. da poslednje pride deloma od tod, da ljudje bolje živijo, toda poglavitnost je pa pripisati po-mnOženju prebivalstva. V takoi-menovano civiliziranih deželah narašča prebivalstvo hitreje kot proizvajanje živil. In vrh tega nimajo kmetje nobenega interesa nad tem, da bi trg prenapolnili. Kjer jih ne tlači zemljiščni dohodek, ne gredo k povečanju pridelka in v novih deželah, severna- in ju'žna- Amerika in Avstralija, je ta pritisk še prav neznaten.
Omenili smo že na tem mestu, da človeška družba bo postavljena pred povsem novi problem, katerega meščanska drulžba ne bo rešila, ako svet ne vzame v posest. Toda v civiliziranih deželah z njenimi razkosanimi posestvi je to zasedaj nerešljiv problem, kajti milijone posestnikov se ne more razlastiti.
Tedaj preostaja samo ponačrtna zaposedba deviških zemljišč v svr-ho izkoriščanja za. poljedelski primanjkljaj. To je ena tistih gonilnih sil imperializma, ki pa tudi v tem prav nepovoljno učinkuje, i-stotabo, ker mn je na poti zasebna lastnina, ki nima zanimanja na nizkih cenah, marveč na visokih.
Pojmovno motreno, je draginja ’dandanes velikanski zločin nad človeštvom. Sedaj je okoli 2000 milijonov ljudi na zemlji. Njeno zemljiščno površje meri 50 milijonov štirjaških milj. Tedaj pride približajo 4-0 na miljo. Ako ;ae jemljemo v poštev gore, puščave in z ledom pokrito zemljo, tedaj mora najmanje 30 milijonov štirjaških milj preostajati za kmetijstvo- in živinorejo. Belgija, kjer je zemlja najbolj izkoriščana izmed
vseh dežela, ima 650 prebivalcev na štiraško miljo. Taka goščava ljudstva bi dala. 20,000 milijonov ljudi za vso‘zemljo; toda da pa le deseti del, in pa je še veliko rodo-vitnejših dežel, kot je Belgija. Samo v Amazonski dolini v južni A-meriki, se bi znalo pridelati dovolj živil za vso človeštvo. Danes dobavlja skoraj nič. Istotako Ori-noko-dolina in' baš tako osrednja Azija, kjer ¡bi se z umetnim namakanjem ogromna zemljišča odprla kmetijstvu.
Sredstva v to svrho? Takozvane civilizirane države izdajo sedaj vsako leto najmanje tri milijarde dolarjev, da se druga proti drugi vojaško “zavaruje”, pri čem pa vsaka zatrjuje, da niti ne misli na kakšen napad, mora se pa zaradi dražih oboroževati in oborožeuje še povečati. Take nezaslišane ¡norčavosti še ni bilo «in naše daleč napredujoče se mislječe človeštvo se obnaša kot tropa bedakov napram življenskemu vprašanju. Nadalje se najmanje tri milijone ljudi odtegne koristnemu delu ter se jih še pridržuje, na druge paziti, da kateri kaj ne napelje. Višek budalasti! Le-ti trije milijoni ne le nič ne pridelajo, marveč je še potrebno najmanje deset milijonov, da nje vzdržujejo in pa merilno o-rodje. Tedaj izguba leto za letom delavske moči trinajstih milijonov ljudi v najboljši delavni dobi. Ako pomislimo tedaj le-te oborožene z najnovejšo pridobitvijo mehanike, kemije in fizike, tako sledi taka o-gromna sila na močeh kot na sredstvih. da bi premišljeno, socializirano izkoriščanje zemlje v malo letih ustvarilo prave čudeže.
Meščanska družba morda tega ne zna ali pa noče — a toliko slabše zanjo. To bo najmočnejši klin za njeno rakev, kajti prišlo bode, 1« r mora, in če ona, na zasebni posesti kapitala ustanovljena družba to ne more storiti ali noče, zmagujoči delavski razred bo to znal in tudi storil.
UMORJEN KRALJ.
Drški kralj je bil v Solunu u-morjen. B*il je 68 let star in gluh. Njegov sin je že prevzel kraljevi posel.	i; t. :	1
Kadar dojde tako poročilo, se o tem vedno dela veliko hrupa po časnikih. Naravno, kaj takega se ne pripeti vsaki dan. Toda, da kakšen zavirač na želznici konec stori, to je vsakdanji dogodek in časniki zabilježijo nezgodo s tremi vrsticami, čeprav je zavirač veliko koristnejši človek, kot kakšen kralj, to zna vsaki.
Kdo je kralja umoril in zakaj, se za sedaj še ne ve, na kar pa tudi ne pride. V tistih krajih je u-smrtitev potentatov, nekakšna deželna navada. V sedanji generaciji so enega turškega sultana s škarjami zakljali in enega srbskega kneza ustrelili. Kralja srbskega in njegovo ženo so častniki umorili ter trupla iz palače skozi okno na cesto pometali. Nekaj potentatov onih krajev je bolje opravilo, bili so samo izgnani in ne umorjeni, kot Cusa iz Rumunije, Otto iz Grškega, Aleksander- iz Bolgarije, Milan iz .Srbije in Abdul Ha mi d, sultan Turčije. Takorekoč, naravni konec pri teh ljudeh je tako redek kot pri zajcih.
A vpdno se še najdejo ljudje, ki radi prevzamejo nevarnost kraljevega posla. Baš sedaj se jih nekoliko prepira za prestoleek Albanije, če prav se bi znalo skoraj strup na to vzeti, da bo imejitelj prestolčka v svojih škornjih konec storil.
Juri, kralj Grški, ki sedaj leži na mrtvaškem odru, bil je tudi im-portiran. Njegova mati, kraljica Danska, je ‘bila znana kot “stara mati Evrope”. Kot ženitna posredovalka svojih otrok je bila nedosegljiva. Eno hčer je naredila za carico Rusije, drago za kraljico Anglije, enega sina za kralja Grške, baš tega Jur ja, v grščini Geor-gius. Imel je sicer pred očmi strašno priliko, ker je bil njegov prednik, Otto Bavarski pregnan, o katerem se nemore govoriti nič slabega., kot da je hrepenjenje po Izri večkrat zapil v rjavi pijači svoje domovine, toda vzgled je bil zgubljen pri Jur ju. Seveda, kraljevi posel je še le sprejel, ko mu je bila na Angleškem zagotovljena subvencija in pa penzija za slučaj
več ali manje primoranega odho da.
Naravno j,e našel Juri, potem ko je postal Georgios, da njegova dosedanja vera, lutrovska, ni bila prava in postal je grški-katoličan. Istotako je njegova sestra,- ko ni bila več Marija, princezinja Danska, marveč Dagmar, carica Rusije, odložila svojo vero in ime; isto je storila Lotta, sestra nemškega cesarja, katera je sedaj grška kraljica. Vse to sliši k businessu.
Georgios je vladal slabo in pravo, kako je to razumel, nima veliko pomena, kajti na Grškem obstoji točno konstitucijonelen sistem, oblažen tampatam po diktaturi častniškega kora. Kot ženit-vanjsko darilo je prinesel seboj iz Anglije jonske otoke, 'bil je, ko se je nepremišljeno podal v vojno s Turčijo, grozno tepen, iti baš sedaj je bil pripravljen žeti, kjer ni ničesar sejal. Mesto .Solun si je pravzaprav njegova hrabra armada pritihotapila takorekoč. Srbi in Bolgari so premagali in uničili turško armado na zapadnjem Balkanu in so s tem osvobodili pot v Solun, kamur so pobegnili demoralizirani in za boj nesposobni Turči-ni. Plemeniti potomci Lacedae-tnoncev so se tedaj polagoma splazili skozi .med Srbi in Bolgari ter zasedli mesto, katero se ni branilo. Radi te nizkotnosti, ukrasti plen, razlutili so se Bolgari in Srbi zelo. in dokler ne pridejo nadaljna poročila, se zna vzeti, da je eden ali njih več zaradi tega Georgiosa pihnil.
Kakor že je utegnilo biti, mnogo nima na sebi. Ostali potentati se bodo nad tem “memento mori” nekoliko vznemirjali in obžalovali, ko se njim dandanes ne pripozna izključna pravica za moritev in ko je vse spoštovanje pred veličanstvom šlo k vragu, Ali nobenemu ne bo prišlo v glavo, da bi sam z dobrim zgledom na čelu korakal in da bi že enkrat nehali z moritvijo ljudi. In tako brškone ne bo Georgios poslednji, nad katerim se bo uresničil sv. pisemski rek: “Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan.”
JEZUITI IN NEPLOMBIRANI KRAVJI REP.
V Valkenburgu na južnem Holandskem imajo jezuiti veliko naselbino. Pobožni patri in fratri ¿e pečajo s poljedelstvom, imajo konvikt in seminar, tako da je v samostanu več sto oseb. Mesarji v Valkenburgu so že dalj časa mislili iu razmejevali, odkod dobivajo pobožni jezuiti potrebno meso. Videli so pač, da se pase skoro vedno isto število krav, volov in bikov po samostanskih pašnikih, vendar pa se jim je čudno zdelo, da se to število ne zviša. Seveda niso morda v samostanu pobijali živine —- tako so trdili jezuiti. Meso so dobivali iz raznih drugih oddaljenih krajev. Na Holandskem se mora od vsake zaklane goveje živine plačati davek in sicer pet odstotkov vrednosti. Kdor zakolje vola ali kravo, mora to prej naznaniti davčni oblasti ter označiti vrednost zaklane živine. Davčna oblast ima pravico, da kupi o-zliačeno živino za navedeno ceno in da jo zakolje na svoj račun. Če je živina, obdačena, tedaj se to potrdi s plombo, ki se pritrdi na rep. Ta plomba se ne sme odstraniti, dokler ni meso popolnoma razprodano, oziroma porabljeno. Kdor ne naznani prave vrednosti, mora. plačati petkratni davek. Razente-ga je pa še drugače kaznovan. — Davčna oblast je že dolgo sumila jezuite, da neopravičeno koljejo, vendar pa jim ni mogla tega dokazati. Če so prišli davčni uradniki kontrolirati, tedaj so jih pod raznimi pretvezami toliko časa motili in zadrževali, da je bilo vse pospravljeno. Navadno so pobožni bratje molili. Uradnik je čakal, da so bratje opravili svojo pobožnost. Med tem časom so ti jezuitski poštenjaki dobra poskrili meso in kože ter delali prav pobožne obraze, ko je davčni uradnik zastonj iskal dokazov. 'Toda uradniki so se že naveličali teh pobožnih sleparij. In nekega dne je zopet sedel davčni uradnik pri vratarju ter potrpežljivo čakal, da so jezuiti o-pravili svojo — pobožnost. Med tem časom pa so drugi uradniki
zlezli čez vrtni zid ter gledali, kako so bratje mesarili. Videli so, kako so vlačili v potu svojega obraza kože in meso. Nič več niso mogli tajiti. Uradniki so prijeli pobožne brate in flagranti ter jih odvedli v davčni urad. Klerikalci so napeli seveda vse sile, da rešijo uboge jezuite, ki so osleparili državo za več tisoč goldinarjev. Vprašanje pa je, kje bo dobila država davek in pa kazni, ki znašajo par sto tisoč goldinarjev. Jezuiti namreč trdijo, da nimajo nikakega premoženja. .
UČENEC VON DER GOLTZ-PAŠE.
V časopisu “Januš” priobčuje dr. Fran Lipp tede epizode iz vojne :
Pri Bunar-Hisari so Turki prevarili Bolgare z zobešenjem bele zastave. Ko so bulgarski oficirji stopili pred fronto, da se pogovorijo s turškimi oficirji, so začeli turški vojaki streljati na nje in u-ničili so skoro povsem dva bolgarska bataljona in njihove oficirje. Bulgarski general je radi tega zlo-dejstva zapovedal, da smejo bulgarski vojaki v bodoče brez usmiljenja postreljati turške ranjence.
Neki bulgarski oficir je pripovedoval dr. Evgenu Garinu to-le epizoda: Jahajoč z oddelkom, ¡ta določeno mesto, sem naletel na nekega turškega oficirja, ki je bil ranjen na kolenu in ni mogel naprej. Potegnil sem revolver. Ranjenec me je nagovoril v francoskem jeziku rekoč: Imam pri sebi večjo denarno svoto, briljantni prstan, zlato uro . . .
Ne smem nič tega sprejeti pod smrtno kaznijo — mu je odvrnil Bulgar.
Vem — pravi ranjenec —- vi ste oficir in ni treba Vam, da bi si pridržali te vrednosti, ampak dajte jih konzulu moje domovine v Sofiji ob jednem s pismom na mojo rodbino. Jaz nisem Turek . . .
To se mi je zdelo — odvrne Bolgar — vi ste Prus iz turške vojne šole von der Goltz-paše, in Vi, sin visoko civiliziranega nemškega naboda se borite za denar proti kri-stijanom, ki hočejo osvoboditi svoje brate iz groznega robstva in barbarstva. J n j az na j bodem li-stonoša takemu plačanemu človeku?
Odpet bulgarski revolver je prinesel smrt učencu von der Goltz-paše. Na mestu je obležal mrtev.
EVANGELJSKA SODBA O NOVODOBNIH KLERIKALCIH.
(Mat. XXIII. pogl.). Tedaj re če Jezus ljudstvu iu učencem svojim in pravi: Na Mojzesov stol so se vsedli pismarji in farizeji. Zatorej karkoli vam vele izpolnjevati, izpolnjujte in delajte. Ampak po njih delih ne delajte; ker govore, pa ne delajo. Zakaj težke in neznosne butare spletajo in jih nakladajo ljudem na pleča; a s svojim prstom nočejo ganiti. Vsa svoja dela opravljajo tako, da jih vidijo ljudi, zakaj široke si delajo napise in velike robove oblačilom svojim. In ljubijo prve prostore na gostijah in prve stole po svetiščih in pozdrave po ulicah in da jih ljudje imenujejo: Rabi! Rabi!
. . . . Kdor se pa povišuje, bo ponižan ; in kdor se sam ponižuje, bo povišan. Ampak gorje vam, pisma r.ji in farizeji, hinavci: nebeško kraljestvo zapirate pred ljudmi; sami ne greste vanj in tudi onih, kateri hočejo, ne puščate noter. — Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci : vdovam požirate hiše moleči dolge molitve ; ostro sodbo boste prejeli. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: morje prehodite in zemljo, da pridobite enega, kateri se požidi; in ko se je požidil, napravite iz njega sinu peklenskega, dvakrat hujšega od sebe. Gorje vam, slepi vodniki, kateri pravite: če priseže kdo pri tempelj-nu, to ni nič, če pa priseže kdo pri tempe'ljnovem ¡zlatu, je kriv. Bebci in slepci: kaj pa je več — zlato ali tempelj, kateri posvečuje zlato? Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: desetino dajete od mete, kopra in kumine, zanemarjate pa, kar je najvažnejše v postavi: sodbo in milost in vero. To je bilo treba 'storiti in onega ne opustiti. Slepi vodniki, kateri precejate mu-
šice in požirate kamelo. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci: zunaj čistite steklenico in skledo,1 znotraj ste pa polni ropa in nepoštenosti. Slepi farizej, očedi najprej steklenicQ in skledo znotraj, da boš tudi zunaj čist. Gorje vam, pismarij in farizeji, hinavci: pobeljenim grobovom ste podobni, kateri se zde zunaj lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in gnilobe. Tako se kažete tudi vi ljudem zunaj pravične, znotraj ste pa polni hinavstva in hudobije. Gorje vam, pismarji in farizeji, hinavci : prerokom zidate grobove in lepšate pravičnim spomenike in pravite : Da smo bili v dneh očetov svojih, ne bi bili z njimi deležni pri krvi prerokov; tako pričate sami zoper sebe, da ste sisovi teh, ki so pomorili preroke. In vi ste napolnili mero očetov svojih. Kačja in gadja zalega! Kako boste ubežali sodbi peklenskega ognja?
500 dni odpustka.
Te dni smo čitali v raznih angleških časopisih, da so “sveti očetje” na 1087 Lexington Ave.. v New Yorku začeli izdajati nek mesečnik za propagando sv. katoliške vere; ta mesečnik stane na leto en cel dolar in kdor se na. istega naroči, dobi eno izmed sledečih daril:
500 dni odpustka; “čudežno” svetinjico ali pa —•
Od kod so dobili ti gosp o d,j e'to moč, ne vemo ali sploh ne maramo vedeti, verno pa toliko, da ti
odpustki so samo nekaka pretveza, pod katero lovijo iaKkomišljene ljudi.
Tudi mi bi razpisali, ne samo 500. dnij odpustkov vsakemu našemu naročniku in mu dali tako svetinjico, ki. stane komaj eno desetino centa, ko bi iste komu kaj pomagale, zato pa rajše resnično in odprto povemo,,da tisti odpustki so navaden humbug. ki nese rimsko katoliški hierarhiji neznanske svote denarja, ob enem pa pomaga držati verne mase v prazno-verstvu. Glas Svobode je svobodomiseln list, ki se bori prot: praznoverju. zato nam ni treba deliti nobenih odpustkov, da bi dobili nove naročnike. Cena Glas Svobode je $2.00 za. celo leto'in $1.00 .zapo] leta ; če pa že kateri hoče imeti kake odpustke, pa si jih naj sam pripiše kolikor hoče. Mi nimamo nič proti temu, ako si jih toliko napiše ali pripiše, da bo kar gorak zletel v deveta nebesa.
Kdor je pravičen, ljribi svojega bližnjega in pomaga potrebnim, ne rabi nobenih odpustkov.
Stari znanci.
Na Dunaju od krščanskega socialista ustreljeni socialdemokrat Schohmeier je prišel v nebesa tor se tam sestal -z bivšim dunajskim županom Luegerjem (kršč. socialistom). — “No, no,” se le-ta čudi, “kako pa Ti sem prideš?” — “Da,” odvrne Schuhmeier, “to tudi jaz ne vem, toda Tvoja.stranka me je sem poslala !”
lil
LEI
LEI
15]
LEJ
(Et
LEJ
tEJ
®
D
®
®
®
®
®
®
®
®
®
®
m
®
si
Sl
®
®
: ®®3®®®®@ fï®®®®®®®@ H &
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
t Ljubljani, Prešernova ni. 3. Kranjsko
je največja in najvarnejša slovenska hranilnica.
Prometa, koncem leta 1912 660 milijonov kron Stanje hranilnih vlog
42 milijonov kron.
Rezervni zaklad
1 milijon 300 tisoč kron.
Mstsrotil 4U%BP.EZ0151154
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 milijonov kron. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Denar pošiljajte po pošt? ali kaki zaHtSljivi banki Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na ‘‘Mestno tlfsnil-nleo ljubljansko v Ljubljani" ¡n re t kako drugo manivarno "špar-kaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASI.O V NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO.
\ Pijte najboljše pivo
Š Peter Schoenhofen Brewing Do. »
------------ W
CHICAGO, ILL.
PHONE: CANAL 9
I
î
G\>s scy°B°û^
3622 W. 26. Street, Chicago. 111. OBVESTILO!
Vsem društvam, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in orade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtVena pravila in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
"Glas Svobode"
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštne znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
GLAS svofíOT)E


Slovenska Delavska Podporna io Penzijska Družba
Ustanov.
21. nov. 1909
Inkorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENASYLVAIMA
GLAVNI ODBOR:
PREDSEDNIK: Martin Jager, L. Box 102, Conemaugh, Pa. PODPREDSEDNIK: J. Zakrajšek, R. R. 3 Box 57 Columbus, Kans. TAJNIK: Jos. Hauptman, Box 110, ¡Darragh, Pa.
ZAPISNIKAR: Jos. Mostar. Box 120, Adamsburg, Pa.
BLAGAJNIK: John Gantar, Box 286, North Chicago, 111.
NADZORNI ODBOR:
ALOJZ FLERE, predsednik, Box 121, Adamsburg, Pa MATH PETR,ICH, I , Box 183, Cliff Mine, Pa.
HENRY LAMUTH, II., Box 114, Marianna, Pa.
POROTNI ODBOR:
JOHN LEKŠE, predsednik, Box 94, Mulberry, Breezy Hill Sta. Kan. ALBERT ŠVAJGAR, n. Box 146, Livingston, 111.
JOHN' GOMILAR, III., R. F. D. No. 3 Box 144A, Johnstown, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
MARTIN HORVAT, Box 140, Darragh, Pa.
ALOJZ ŽAGAR, Herminie, Pa.
MARTTIN PUMPE, Box 130 Adamsburg, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. Geo.Boehm, Arona, Pa.
Glasilo je “Glas Svobode.”
Vsem društvam oziroma dr. uradnikom na znanje, da v poslej pošiljajo denar na sedanjega blagajnika.
GIORDANO BRUNO.
. . . O, ti modri svet!
Križ je tvoj grmadam rabil za podnet!
A v imenu tvojem kurili grmade
njega dni so razni slavni Torquemade.
In v plamenih zgorel mnog je živ svetnik,
mnog svobodne misli hraber mučenik . . .
A. Aškerc: Ahasver pod križem.
Bilo je dne 17. svečana 1600. Na trgu “Čampo dei Fiori’ v Rimu je bila pripravljena grmada,. Vseokrog se je trlo ljudstvo, ki je hotelo videti, kako se izvrši sodba nad “krivovercem”. Pripeljali so moža, dominikanca. Pred grmado mu je rabelj s kleščami izpulil jezik. Potem so ga postavili na grmado, zanetili jo, živega svetnika, svobodne misli hrabrega mučenika .. .
Daleč tam v jutranji deželi je hodil nekdaj sin mizarja Josipa, Jezus, od mesta do mesta in oznanjeval ljudem svoj nauk, nauk ljubezni, ki ne pozna sovraštva, ne maščevanja, ne kaznovanja. — Dotlej je veljal starotestainentar-ni zakop: Oko za oko, zob za zob. Jezus pa je romal okrog in podiral svet, ki je stal na tleh tega o-krutnega nazora . . . Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe ... Ljubite svoje sovražnike ... Ne sodite, da ne boste sojeni — je govoril. In s svojo krvjo je na križu zapečatil mučeniški pogum svojega vzvišenega nauka.
Leta in stoletja so pretekla, malo številce nekdanjih Nazarenče-vih pristašev je ogromno naraslo, iz njegovega nauka je nastala vera z zakoni in obredi, nad njegovim grobom se je dvignila cerkev z bogatim kinčem in lišpom, v kateri so neštevilni služabniki, razdeljeni kakor armada po stopnjah, od 'bosonogega samostanskega fratra gor do sijajnega, v blišču vladajočega vidnega namestnika nevidnega Boga delovali na to, da osvoje ves svet.
Ali besede Križanega so izgubile praktično veljavo. Cerkev je postala bojevita, in v zasledovanju svojih ciljev je rabila tisto o-rožje, od katerega je upala uspeha. Smoter je posvečeval sredstva. Rimsko-katoliška cerkev je hotela neomejeno vladati in kdor se ni u-dal absolutni volji njene hijerarhije, se je moral vdati njeni sodbi, moral je, če se ji je zdelo potrebno, izginiti. Cerkev je imela' moč, ter jo je rabila brez drugih pomislekov, kakor da si hoče ohraniti moč za vsako ceno. Takrat so plamtele neštevilne grmade, takrat je tekla kri v potokih “ad maiorem dei gloriam”, umor v znamenju cerkve je bil na dnevnem redu. Cerkev je ustanovila v ta ¡namen poseben “sveti oficij ’, “sveto” inkvizicijo, da so se u-morstva vršila po stalnem sistemu. Kdor se je drznil misliti s svojo glavo, je bil spoznan za “kri-
voverca”, in smrt je bila kazen za to hudodelstvo. Cerkvene sodbe pa je- izvrševala svetovna moč. ki je bila cerkveni popolnoma vdana in od nje odvisna. IVI nogo največjih mislecev, največjih dobrotnikov ljudstva je moralo na ta u.i-včm žrtvovati življenje za svobodo ¡svojega prepričanja. V sami Španiji je bilo od leta 1483 do 1808 'obsojenih 49,071 na smrt na grmadi : 17,659 jih je pobeglo, 31,912 ! jih je inkvizicija sežgala. Duševni velikani kakor Hus, Savonarola so postali žrtve dogme.
In tudi Giordano Bruno.
Kadar se štejejo na j večji misleci tega sveta, ni mogoče pozabiti tega imena.
Na podlagi Kopernikovega nau-j ka, ki ga je cerkev zavrgla kot grešnega, a ki ga danes priznava ves svet, ki ga je morala pozneje priznati tudi cerkev sama, na podlagi tega nauka o svetu, je Giordano Bruno sestavil svojo filozofijo. Za Kopernikov sistem, ki je zavrgel staro mnenje, da je zemlja središče sveta in se okrog nje vrti solnce in zvezde, ki so nalašč ra'di človeka prižgane lučice, je Giordano Bruno podal mnogo do-' kazov in ves sistem je še bolj razvil. Dejal je: “Mi imamo en neomejen svetovni prostor, po katerem sc vse giblje in vrti; vsa svetovna telesa so vstala iz iste snovi kakor naša zemlja, ali ta snov razvije iz sebe lahko neskončno veliko oblik in položajev. Ker se nahaja v večni struji razvoja v • večnem gibanju, so tudi svetovi in svetovni sistemi vedno spremenljivi in vsled tega tudi izginejo; ali večna ostane eneržija, ki jim je podlaga, večna začetna moč, ki prebiva v vsakem najmanjšem a-tomu, samo sestava se spreminja.” Ker mu je bila narava vse, je i-skal tudi Boga v njej, in kako krasna in vzvišena je bila njegova ideja o svetu, dokazuje sledeči stavek: “Bog ni nič driuzega, kakor edinstvo neskončne vesoljno-sti, ki je potrjena- v vsakem naravnem zakonu, vesoljstvo pa zopet ni nič druzega, kakor en neskončno razdeljeni Bog.” Prav tako krasen je bil njegov nauk o duši; njeno neumrjočnost je izvajal iz neustvarjenosti in nerazrušl ji vesti vsake ¡individualne eneržije. — Dr. Kuhlenbek tolmači to teorijo tako, da je vsako individualnu bitje plod neskončne vrste prejšnjih razvojev in da sledi tudi v bodočnosti neskončnemu razvoju.
Rimu niso mogli ugajati ti nauki, ki so podirali vse njegove sisteme. Papinstvo je besno planilo po konci, ko je spoznalo pravo veličino in pomen tega sijajnega duha, Ko mu je bilo 15 let, je Giordano Bruno prišel med dominikance. Tem redovnikom so takrat dejali “domini canes” — gospodovi psi — ker so opravljali na.j-vdaoejše službe inkviziciji, in iz njihovih vrst so izšli tuldi nekateri najbolj krvoločni veliki inkvizitorji, med njimi Torquemada in Diego Deza, Že v tistih letih so ga
i mnogi smatrali za krivoverca, ker
v	•	1
je neaoč opozoril nekega redovni-I škega brata na stare cerkvene o-| čete, katerih knjige so mu bolj u-! ga jale kakor “sedem radosti de-i vice Marije”. Ko mu je bilo 24 let, je bil posvečen za duhovnika in takoj je dobil obtožbo s 130 točkami. Giordano Bruno je vedel, kaj to pomeni. Zbežal je iz Italije, da bi se rešil progonov. Njegovo življenje je bilo poslej večno potovanje. Kamor je prišel, je poučeval in se udeleževal javnih diskusij. Šolski učenjaki so prišli cesto v zadrego, in kadar niso mogli dokazati, so si pomagali z neotesanostjo. Ali tudi za to je imel Bruno pravi odgovor. Napisal je satiričen dialog: “Obed na. pepelnično sredo”, s katerim je razodel plitkost, zasu-kanost in domišljavost tedanjih “učenih glav”.
Rim je v tem neprenehoma prežal, da bi ga dobil v svoje kremplje, in ker ni bilo drugače mogoče, ga je skušal z zvijačo vjeti v svojo past. Neki Moeenigo ga je zvabil iz iFrankobroda v Benetke, tukaj so ga pa biriči inkvizicije takoj pograbili in vrgli v ječo. 7. januarja 1593 so ga kot moža, ki je “v naj večji meri krivoveren”, izročili “njegovi svetosti” papežu Klementu VEH. v Rimu.
Sedem dolgih let je nesrečnež prebil y teminah in trohnobi ječe. Neprenehoma so ga silili, naj prekliče svoje “zmote”. Ali vpričo vse veličastne rabeljske družbe je ostal Bruno trden; “vas je strah, izreči sodbo" — je dejal — “mene ne, slišati jo.” Izjavil je, da ni učil' nobenih zmot, da noče in ne more zatajiti resnice, da ne mara prositi milosti in da nima ničesar preklicati . . . Ko so se prepričali, da ga z nobenimi duševnimi in telesnimi mučili ne morejo prisiliti, da bi zataijil svoje prepričanje, so odločili, da mora umreti. Obsodili so ga nasmrt na grmadi, prej pa mu je moral rabelj izpuliti jezik.
. . . Ne sodite, da ne boste sojeni . . . Kdor z mečem sodi, pogine od meča — je govoril Jezus. Pa.peži in njih služabniki trdijo, da so zastopniki istega Jezusa, ki je razglašal take miroljubne besede . . .
Na trgu dei Fiori v Rimu se dviguje sedaj spomenik dominikanca, ki drži prekrižani roki nad križem, pogled uprt v Vatikan, v prebivališče rimskih papežev. Ali večje cene nego visoki spomenik, ¡je novi duh, duh velikega mučenika, ki veje zmagovalno po svetu, ki budi in dviguje umove, duh duševne svobode, za katero je Giordano Bruno umrl. Njegovo truplo so sežgali, ali v tem, ko je izginila inkvizicija, ki ga je obsodila, ni izginila visoka njegova ideja, ki si v svetem, nekrvavem boju osvaja svet . . . “Zarja”.
embriologije na ehikaški univerzi: Charles B. Davenport iz “Department of Experiment Evolution, C a ni egi e Institute” v Wash-ingtonu. D. C. Vsi ti učenjaki so se soglasno izjavili, da je razvojna teorija že davno rešena stvar in da edino vprašanje, s katerim se znanstveni svet danes še bavi, je, kako evolucija deluje. Vsi se strinjajo s tem, da je človek nastal fz ene same celice in da se je tekom miljonov in miljonov let razvijal preko nebrojnih živalskih form in končno preko anthropoi-dičnih opic do svoje današnje o-blike. Toda razvoja še ni konec; človek se razvija naprej in kdo ve, kakšno obliko bo zavzel bodo či človek čez miljone in miljone let. — Najkrajši in najznačilnejši odgovor je dal Charles B. Davenport: “Na ¡Vaše vprašanje lahko odgovorim z enim samim stavkom: jaz ne poznam moderno izobraženega človeka, kateri bi ne priznal evolucije.” Profesor Mathews je bil seveda skoro presenečen vsled teh odgovorov in v svoji reviji “The Biblical World” piše, da bodo morali krščanski faktorji prilagoditi sveto pismo Darwinovi teoriji in sicer čimpre-je temibolje.	“Zarja”
Iz Lincolnove zgodovine.
Jezu viti so skušali ustanoviti rimsko katoliško monarhijo v Mehiki in postaviti avstrijskega Maksimilijana za cesarja. Dne 9. beruarja 1865 je predsednik Lincoln sporočil jezuvitom, da ta vlada kaj takega že ne bo dovolila-in da bo poslala v Mehiko svojo močno armado, da njihovo namero s silo prepreči.
Dne 6. marca istega leta se je začela rimsko katoliška zarota proti Lincolnu in njegovi vladi. Lincoln je bil zavratno ustreljen in njegov tajnik Seward pa nevarno ranjen dne 14. aprila 1865.
In kakor zgleda rimske inkvizi-lii.je in jezuvitskih spletkarij še ni konec:
ÂVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
JL


PARNIKI PLUTE to IZ NEW YORKA:
■^ce...........10. maja
Martha Washington, . .3. maja
Kaiser Franz Joseph I. 14. maja Oceania, .......... 25 aprila
Paraiki odplujejo redno ob »relin ob l. o-i pjpoidne i* pn»taniSča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koacu 5 ne ceste r South Brooklvnu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
SUVKI
ZA8TOW
ZA
AMERIK«
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
K. H. Kempt glsvni zsst. na zapadu 120 N. La Salle St. Chlcsge
POKOLENJE ČLOVEKA IN ZNANOST.
Dočim je, v kulturnem svetu svetopisemska pripovedka o stvarjenju sveta in o Adamu in Evi že davno odigrala, velja med Slovenci biološki evolucionizem, t. j. nauk, da so se višja živa bitja v teku dolgih dob razvila iz nižjih, za smrtni greh. ki ga rimski kaplani goreče pobijajo. Ravnatelj chikaške univerze, Shailer Mathews, kateri se še drži svetopisemskih naborov in izdaja, revijo “The Biblical World’”, je pred kratkim pismeno vprašal vse znamenitejše učenjake, ki so na glasu kot strokovnjaki ene ali druge znanstvene profesije, dali verujejo v evolucijo in kaj mislijo o nji. Do sedaj je dobil trinajst odgovorov, in sicer od sledečih znanstvenikov :	William
Patten, profesor biologije in zoologije na Darmouth učilišču; Jacques Loeb iz Rockefellerjevega zavoda za zdravilsko raziskava-nje v 'Novem Jorkn; Henry F. Osborn, predsednik “American Museum of Natural History” v Novem Jorku; Ray Moulton, profesor astronomije na ehikaški u-niverz;, T. P. .Mali, profesor anatomije na John Hopkins Medical učilišču ; S. W. Wilston, profesor paleontologije na ehikaški univerzi; E. G. Conklin, profesor biologije na Princeton univerzi ; John M. Coulter, profesor botanike na ehikaški univerzi ; C. M. Child, profesor zoologije na ehikaški u-niverzi ; Frank R. Lillie, profesor
Fraudulentno oglaševanje.
Tekom zadnjih dveh let je fraudulentno oglaševanje zdravil postalo tako številno, da je moralo več držav upeljati zakon, ki to prepoveduje. Oglaševatelj mora jamčiti za istinitost svojega oglasa. Mi smo bili vedno mnenja, da naših ljudi se ne sme prevariti. — Veliko zdravil je katere odobrava ljudstvo samo kakor Trinerjevo Ameriško zdravilno grenko vino, o katerem priča nešteto priporočilnih pisem in katero zdravilo ličinku-j e, kakor je oglaševano. Mi ponavljamo, da isto je napravljeno iz čistega, rdečega kalifornijskega vina in števila medicinskih zelišč, znanih radi njihovega, ličinka na telo, posebno pri boleznih v hranilnem sistemu, za, zgubo teka, telesno slabost, zaprtje in vse bolečine, izvirajoče vsled istega. V lekarnah. -Tos. Triner. 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Poskusite Trillerjev Liniment, katerega bodete pohvalili kot najboljše zdravilo za, bolečine in otekline.	(Advertisement)
CLEVELAND.
Slovenska ameriška metropola se živahno razvija. Poleg starih društev se ustanavljajo nova in v vseh vlada veselo delavno razpoloženje. Narod se je pričel zavedati, da le organiziran si more zboljšati svoj bedni položaj. Tu kjer se narod združuje, napreduje tudi gospodarsko in danes i-mamo pač lepo število slovenskih trgovin. Marsikateri slovenski o-brtnik si je pridobil sicer skromno, toda samostojno eksistenco. Sledeč nasvetu prijateljev in znancu sem otvoril tudi jaz kro-jačnico in čistilnico oblek v zavesti, da bodejo moji številni znanci in prijatelji privoščili tudi meni grižlej kruha. Izdelujem raznovrstne obleke. Čistim in likam moške,, kakor tudi ženske o-bleke. Ako imate zanemarjeno o-bleko, ne zavrzite jo, temveč prinesite jo k nam in mi ¡valm jo za male novce popravimo. Nobeno delo ne ide iz naših rok, dokler ¡nismo zujim zadovoljni mi, kakor tudi vi. Ali nas obiščete?
IGNAC SMUK,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
Nasa nova|spoiu]adira in letna zaloga obleke, klobukov in spodnjega perila za vas in vašega sina je tu.
Znurne cere za ifi er ako.
V naši veliki zalogi d< bite vsr. Mi vas v vsem zaoc voliiu c.
Jšt/O - "
HIN<3@
JELINEK in MAYER, Imitelja
toga! Blue Island be in IE cesta
m
M. A. WEISSKOPF, M. D.
B
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1. —3. ur« popoludne in	ed 4.—8. popoludne.
«d 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma iu to le izjemoma v piav nujnih slnčejih,
DB. WEIS8KOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist
ATLAS BREWING CO.
TJ
sinje na dobrem glasa, kajti «na pridelaj« najbolj* piv« iz čeekega hmelja in izbranega ječmena.
LAOER j MAGNET | GRANAT |
Razvaža piro v steklenicah na vse krajo.
Kadar otvoris gostilno, ns žabi se oberniti do nas. kajti mi te bodemo zadovoljili.
Cl
Compagnie Générale Transatlantique
U New York ▼ Avstrijo ¿na Havre Basel.
Potniki tretjega razreda de birale brezplačno brano na parnikih dnlks, snažne postelje, rino Ja rasna aus» jedila.
Pristanišče 57 North River vznožje 15th St., New Y#rt CitV
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjutraj« S. S. France nor dvovijak)	8. S. La Presence
8. S. La Lorraine	S. S. La Savoie
Najboljše udobnosti v III. razredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
S. S. Rocbaiabeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicafc
S. S. Niagara	S. S. La Tomiabw
Glavaizatop na 19 State St., New Y jr a.	MAURICE W. KOZ,
glavni zastopnik za zapadu. 139 N. Dearborn St. Chicaga,
1.
LA.AA AAAA AAA,
A.A

A A A A i»
ZDRAVI ZOBJE
CLEVELAND	CLEVELAND
so prvi pogoj veselemu razpoloženju. Vsako pokvarjenost zobov zatrite v korenini in prihranite si mnogo bolečin kakor tudi stroškov. Mi smo si po večletnem delova ju pridobili simpatije vsih tukajšnth Slovencev. Ne zaupajte svojega zdravja ljudem, katere ne poznate, pridite v domač urad, kjer vam postreženo z slovensko žensko postrežba. Vprašajte svojega soseda!
DR. A. A. KALBFLEISCH
6426 St, Clair Are.
CLEVELAND	CLEVELAND
Odprto od 8 zjuraj do 8 zvečer
■y«»1	'ZTT ««s*11
T ▼'
W W’W» ▼	▼ T 9
GLAS svobode
DOPIdl
Chisholm, Minn.
V prigihu Vam pošiljam naročnino od 8 naročnikov,^ katere sem dobil takoj ko sem začel zastopati naš delavski list Gl. .Sv. Ob jed-nem naj Vam sporočim, kako se mi je godilo že od kar Vam se nisem oglasil -z nobenim naročnikom iz Ely, Minn. Meseca januarja zadela me je bolezen, radi katere nisem mogel delati skoro 1 mesec. Ravno pred ozdravljenjem pošlje mi moj boss (iSlove nec in celo društveni sobrat) po imenu Anton Kaplan poročilo, da za me ni več dela. Zakaj, tega g. boss ni naznanil, kajti radi bolezni gotovo ni mogoče delavca odsloviti. Menda zato, da bi bil slab delavec tudi ne, ker bi gotovo ne čakal celih 20 mesecev. 20 mesecev sem že delal pod tem gospodom. Vzrok je bil toraj nekaj dražega Žal ko se dobijo se tudi med Slovenci ljudje, ki klečeplazijo okrog svojih bossov, kupujejo jim pijačo, dobre smotke in makari tudi kaj okroglega stisnejo v roke. In ravno gori omenjeni je eden izmed istih bossov, ki se ne brani piti in kaditi cigar na račun svojega poddelavca. Edino veselje kar ga ima. ta človek je, da podpira vogale okrog saloonov in ogovarja svoje delavce: “Hello Joe” itd. In če mož za ta “Hello” ne pomoči gospodu suho grlo, kupi dišeče smotke, potem pa “look out”. Joe, Janez ali kar si že ; delal bodeš, da se ti bodo grešne kosti lomile, in ko bode prvi “chance”, bodo te gospod gotovo kvitali. Jednak slučaj zgodil se je tudi z nekim Tonetom, s katerim sta ga pošteno “žingala”, in še nekaj druzega kar povedati ne smem na vogalu 6. ave. in (Sheridan !St., in ko je mož “zažingal” z g. bossom Kaplanom, rekli so g. boss: “Sedaj Tony pa hurry-uip!” — Jednakih slučajev dobi se še veliko in se bodo ponavljali, dokler ne postane delavstvo zavedno, da se bode organiziralo v delavske .organizacije, ter s tem prekrižalo krivične račune svojih delodajalcev. Delavstvo moralo bi citati dobre delavske, časopise, iz katerih bi gotovo izprevideli, kaj jé za delavce in kaj ne!
Dokler pa bodo delavci tožili svojega sodelavca pred bossom, zgolj radi tega da se mu sam prikupi, do tedaj bode joj, in delavci si bodo sami krivi svoje bede!!
Pozdravljam vse naročnike in čitatelje Gl. Sv., Tebi list pa obilo uspeha.	Ivan Judnich.
Slovenščini, tedaj pač nima nika-koršnje. Seveda bo kdo temu oporekal, toda jaz to lahko dokažem,
če je potreba.--------'Zato pa še
ponovno povem, da vsako žito morajo plevice opleti in uničiti plevel, in baš tako je treba tudi pri S. D. P. Z. opleti, potem bo organizacija zapet rodila dober sad.
Pozdrav vsem članom in članicam S. D. P. Z. Andrej Repar, čl. dr. “Ljubljana” št. 37.
slučaju nesreče ali bolezni lepo in točno podporo.
Tukaj delamo še precej dobro, ali zaslužek je majhen; komaj da se človek pošteno preživi.
Pozdrav vsem svobodomislecem.
Jaeob Zajc.
Barberton, O.
Kot naročnik več slovenskih listov, pazno čitam dopise iz Slovenskih naselbin; posebno me zanimajo delavske razmere, in kakor razvidim, smo ubogi delavci povsodi izkoriščani. Tudi pri nas vedno napreduje kapitalističen si-stem, kar je dalo povod, da so delavci pred nedavnem zaštrajkali v sosednem mestu Akron, 0._ in sicer v tovarnah gumija. Žal ko .štrajk jako malo kaže koristi u-bogim štrajkarjem. Ako pogledamo pred tovarne, ne vidimo druzega kot veliko število policijskih beričev, ki gledajo kot srditi levi na izkoriščanega trpina delavca, ki se bori za boljši obstoj in boljšo bodočnost.
■ Naj tudi spregovorim nekaj besedi kot član S. D. P. Z. — Omenjena organizacija je še dandanes na šibki podlagi, ker je še jako mlada. Seveda, ako dobro premislimo, je pa stvar drugačna: Takoj po drugi konvenciji, se je bil pokazal napredek, kateri je vedno bolj kritičen. Dve leti je minulo od kar se je vršila konvencija, toda zopet je neobhodno potrebna, ker so miši začele glodati delavske tolarčke. Ako pogledamo v preteklost, vidimo, da se že 2 leti računi ne vjemajo in da še vedno prepirajo naši hlapci, kateri so plačani od naših krvavo prisluže-nih denarjev; povsem pa še nam delajo sramoto in skrb po časopisih. Ali bodemo mi člani trpeli, da bodejo oni naši vladarji, a mi pa njih ponižni slugi? Tega mislim da ne! Dan bo prišel, ko se 'bodo ti možje umaknili raz svojih sedežev, in to ne da bi lahko pogledali člane iS. D. P. Z., kot zmagovalci, marveč bo vse drugače.
'Glavni predsednik piše v “Glas Naroda”, kakšne zmožnosti ima glavni blagajnik, toda jaz gospoda Pajka osebno poznam in lahko rečem, da ako on nima večje zmožnosti v Angleščini kot jo ima v
Manor, Pa.
Prosim malo prostora v nam priljubljenem listu G. S., da sporočim žalostno novico, katera je zadela rojaka Martin Varvega.
Dan pred Veliko nočjo je k sebi povabila rodbina Varvega več fantov iz Herminie, Pa., da bi skupno in veselo praznovali Velikonočne praznike, ki so se tudi odzvali povabilu ter se veselo zabavali v soboto večer do nedelje vjutro. Ob 4. uri so se poslovili ,a dva sta še ostala in se zabavali v družbi mlade in krasne deklice Karoline. Ob pol deseti uri so šli iz hiše malo na vrt, kjer je lbletni Ernest streljal. Eden ostalih fantov pravi: “Ernest daj mi puško, bodem ptiča ustrelil,” kar je tudi izvršil, ker pomeril je na malo drevo in ptiča pogodil. Karolina je hitela gledat, a Ernest pravi: “daj mi pušico, bodem tudi jaz e-nega”. Ernest pomeri na isto drevo, pod katerim je stala Karolina, puška poči, toda ni zadel ptiča marveč TTletno Karolino 3 palce nad srcem. Bila je sestra še toliko pri moči, da je pohitela do hišnih vrat in spregovorila: “Oh mama, Ernest me je ustrelil”; na to sede na stol in omedli. Takoj prihiti oče, vzame hčerko na kolena, a za 20 minut je izdihnila mlado življenje.
Takoj poklicani zdravnik je rekel, da je kroglja prodrla srčno žilo.
'Pokojnica je bila jako priljubljena, kar dokazuje mnogobrojni poslednji obisk in pa posebno lepi šopki, ki jih je dobila iz bližnjih naselbin. Mladenko smo pokopali 25. marca. Bodi ji lahka svobodna zemljica! Zapušča očeta, mater, 3 brate in 2 sestra. Preminula ni bila pri nobenemu društvu, kar je hud vdarc za družino.
Dne 30. marca sem šel nabirati milodare za nesrečno družino, ter navedem imena darovalcev:	Fr.
Demshar, $8; John Terbots, $3; F. Boštjančič $2; Fr. Razpotnik $1; P. ITabijan $1; J. Senica $1;
C.	Savig $1; (Ant. Mali $1; J. Grad $1; J. Grubik $1; E. Ogra-janšek 75c; po 50c: Jos. Jadan, Jos. Horvat, Jos. Kukalski, J. Božič; A. Pretnar 2l5c, Neimenovan 25c in A. Zgonc lOc, skupaj $18.3^ kojim darovalcem izrekam srčno hvalo!
Delavsko razmere so srednje, delamo 4 do 5 dni na teden, a zaslužek je pa odvisen od prostora.
Ustanovili smo tudi novo društvo ter isto priklopili k S. S. P. Z. in s tem se rojakom nudi lepa prilika za pristop.
Pozdrav vsem rojakom.
Frank Demshar-
Fort Smith, Ark.
Nič kaj veselega nimam poročati, marveč žalostno nora c o in sicer : Ni dolgo od tega, kar smo izročili materi zemlji našega rojaka Fr. Tavželj, katerega je nam u-grabila neizprosna smrt kot žrtev kapitalističnega sistema. Omenjeni je bil star 37 let, ter doma iz Dobca pri Cerknici. 'Tukaj je bival 1'1 let, a v starem kraju zapušča 1 brata in eno sestro, v Zdr. državah pa enega brata, eno sestro, žalujočo ženo in tri nedora-stle otroke.
Ranjki je spadal k dvema dru-štvama, in sicer sv. Barbare št. 25 in k društvu A. S. P. D. št. 10. — Naj mu bo lahka tuja zemlja, žalujočim pa izrekamo naše iskreno sožalje. Bolan je bil nad ,7 mesecev in zemlji smo ga izročili 26. marca, ter izrekamo vsem sprem ljevaleem našo zahvalo.
Dragi rojaki, kateri še niste pri kakem društvu, nikar ne premišljujte, ne vstavljajte se, marveč pristopite še danes k dvema ali vsaj k enemu društvu, ker ne ve mo ne dneva ne ure, kedaj nas nesreča zadene. Ako nismo pri nobe neonu društvu, siromaki lahko postanemo v enem trenutku za vedno. Tukaj imamo 6 podpornih društev, ki spadajo k raznim Jed-notam in Zvezam, a rojakom najbolj priporočam S. S. P. Z., katera daje za neznaten prispevek v
Skidmore, Kans.
O delu ne morem govoriti, ker čez poletje vselej nekaj rovov za-pro, drugi pa toliko da životarijo-Toda imam pa nekaj druzega, kar naj pride v list Glas Svobode, kateri ne gleda ne na levo, ne na desno, ampak stoji trdno v vrsti pravice, človekoljubja in svobode. Da ima nasprotnike, ni čuda v današnji družbi; zato pa moramo delavci stati na strani lista, kateri zastopa naše interese.
Omenim naj še tiste “kunštne pri Am. ISl., 'katerih bog je njih zemlja. Učili so nas njih kolegi, da bog je vsegamogočen, neskončno pravičen, dobrotljiv in usmiljen itd. in da smo pred bogom vsi jednaki. A ko smo pa odrastli in morali iti s trebuhom za kruhom, pa vidimo vse drugače: Vsega-mogočnosti ni, ne pravice, ne u-smiljenja in ne v stroko spadajočih božjih lastnosti, in ali hočemo potem kar v temo verovati, kar ni? Torej pustimo stvar pri miru, ker nima pomena za poštene ljudi.
Omeniti pa moram še nekaj k dopisu iz Milwaukee, Wis. o višjem bitju. Tudi jaz s svojim razumom pripoznam neko višje bitje in sicer, ker enkrat je vendar 'bil začetek sveta; ampak po mojem mnenju še ni živ človek na zemlji videl tistega bitja i ne ž njim govoril; toraj tudi ne vemo, kakšno je in sploh ali je, ali ne. Za nas delavce tudi nima pomena, ker dokazano je, da kar je človeštvo še storilo, to je tudi uživalo A pustimo to in pojdimo k stvari, kar nam kaj koristi osobito nam Slovencem.
IV novejšem času se' je začelo
razpravljati o združitvi Slov. Sv. Podp organizacij. (V tej točki leži fakt, ker treba je storiti korak v korist slovenskih delavcev, jednot ali zvez. Zveze se množijo, konvencije se vršijo zaporedoma in to stane denar! Temu kot vzrok obsojam sebičnost ! Vsaki svojo Jed-noto ali Zvezo najbolj hvali, kar pa vsakdo lahko ve, da čudeže ne dela nikdo. 'V listih se dosti piše o napredku, dasiravno smo šli v tem oziru baš narobe.
Bratje delavci, kadar pride razprava za združenje, glasujte za združenje, ker združeni bodemo i-meli moč; bratom delegatom pa polagam na srce: Imejte pri srcu narodno korist! Zatrite pogubo-nosnega črva, kateri izpodjeda napredek, kar je: sebičnost. V kratkem se snideti dve 'konvenciji, delujte za splošno korist naroda. S.
N.	P, J. je že ukrenila sestanek za to prekoristno stvar, ki se bo sešel 14. januarja 1914.
Da me pa bodete prav razumeli, priporočal bi, da S. D. 'P. in P’ D. ostane na svojem stališču, ker nobena druga Jednota ne podpira naše stare invalide, njih družine itd. kot ta Družba.
Dalo bi se še veliko pisati o tem, toda za enkrat naj zadostuje s pripombo, da ako se združijo druge organizacije, dobila bo tudi S, D. P. in P. D. svojo trdno podlago, kar bi bilo z veseljem pozdraviti. Pozdrav vsem delavcem!
Anton Jeršin.
Waukegan, 111.
Že dolgo časa sem premišljeval, zakaj neki je tako zgodaj bila Velika noč. In mislim, da sem pravo pogodil. Domislil sem se na o-nega Ribničana, ki je šel prosit župnika naj oznani sv. Jurija. — Župnik ga vpraša, zakaj je take misli, ker je še veliko prezgodaj do sv. Jurija da bi ga že oznanil. Ribničan pa reče: Meni je že vsega zmanjkalo; nimam nič za jesti, še malo grošev imam to pa je vsej kar imam. — Le hitro oznanite sv. Jurija, da grem po svetu s svojo suho robo; bodem kako “rajto” splel, pa dobim še zraven tudi kaj jesti, v časih celo skledo kislega mleka. Nato pa pravi župnik: “No bom pa oznanil sV. Jurija, da se bodeš laglj6 preživih” No vidite spaka: Za Ribničana je sv. Juri, za naše Rimljane pa Velika noč tista sila, ki napolne prazne malhe; zato so pa tako zgodaj oznanili Veliko noč, da kaj vjamejo v malho, ki se jo prijemlje ta lačna jetika.
No sedaj po Veliki noči se bo pa kakšen oženil, pa bo zopet kon' trakt za $19.00, da se malo okrepčajo s cvenkom.
Govori se, da naš gospod župnik bodo kar ostali pri nas v Wau-keganu. Jaz verjamem, da ostane toliko časa, dokler bode dobil od škofa po dvanajststo skupaj. Bo že šlo. Ali vraga, ne. verujem, da bodo stotake vozili iz Chicage dolgo časa. Mislim, da bo škof popred zaštcajkal, kot pa Kalanovei. ,Ši-rokoustneži pravite da imate denar, ali to ni čuda, ko vam je dal notico za $1200; to ni dal nobeden waukeganski bogataš, ki pravijo: “Mi, ki kaj imamo se lahko “re-giramo”; kaj boste vi berači, ko nič nimate.” Da, da, taki lahko i-majo, ki so hlače prali za lepo svoto denarja! Nekega večera je bila seja cele fare tukaj v Wauke-ganu, na kateri’ je neki France! celo govoril, da se bi pomirilo. A-li s takim govornikom ni nič vspe-ha, ker je toliko hinavsko govoril, da nisem veroval, da je sploh zmožen kaj takega. Verojetno je, da je bil naščuvan od hujskačev, ki delajo zgago med farani, ker so 3 četrt večine, ki ne marajo Stukel na. Toda kdo dela to? Štirje ali Nšest jih je, ker ko ne bi delali združbe, bilo bi vse mirno.
Neki bogataš mi je rekel: “Kaj misliš Maček, če boš šel ti v jezero skočit, da bom tudi jaz šel za-teboj?” Ko bi tisti bogataš bil skočil pred enim letom v jezero, veliko bi bilo bolje, kot je.
Pa še nekaj imam povedati, ko tako hvalite tega Stukelna, ker je učen in “prekajen”, pa ne more opraviti dela, kar ima za opraviti. Na cvetno nedeljo je moral etre-žaj brati pasjon; seveda France! nov bo kar za kaplana, za to pa toliko drži na to, da Stukel mora tukaj biti in da ga škof ne vzame preč. Ko so te nagovarjali, da gremo k škofu, pa nisi hotel iti, ker si se mislil, potem smo pa zgubljeni. Hinavec, če veš, da ga škof ne bi vstran vzel, zakaj pa nisi hotel iti do škofa? Povem ti, da gotovo bi šel in to za to, ker ne ljubiš miru, si pa raje rekel, pojdite v cerkev, pa če boste videli kaj napačnega, po tem pa gremo do škofa in on ga bo vstran vzel.
Jaz pa pravim: le imejte ga dokler ga hočete; tak štrajk je kaj lahan in za nas koristen, ko se denar prihrani. Da bi le še dolgo trajalo, da zraste kaj druzega, ki se bode imenovalo: Last Waukegan-skih Slovencev! Ali je najmanjši košček pri cerkvi, ki bi bila last Waukeganskik Slovencev?! Zakaj pa bi potem hiteli skupaj nositi, da bi trote debelili? Pustimo jih, da bodo trot trota začeli griziti, potem bo že kaj drugače. Ako gre sedaj kdo na novo v cerkev, ga dobro ogledajo in zasmehujejo, kar je popolnoma prav dobro za nas, ko če se kateri loči od nas, da je takoj zasramovan. No, tukaj imate Stuklevci prav, le zasmehujte ga, da ne ho prišel več kot samo enkrat, pa bo imel zadosti.
Sedaj pa bodem moral jenjati in se bo treba podpisati, pa me šmentrano skrbi. Zadnjič sem se trikrat podpisal, pa ti troti niso nikakor verjeli, da sem jaz napisal. Hodili so gori po Waukega-nu, da bi za Mačka kako kletko kupili in ga notri zaprli namreč Janeza Mačka, zato pa prosim, da me danes ne podpišete, bodo rajše verjeli le ti malopridni troti, da bodo še hodili okoli zdravnikov vprašati kako bi mačka ukrotili a-li pa smradove odkrili; ali smradove je vse veter odnesel, samo pri trotih še smrdi!	Naročnik.
Kožno zdravje.
Najstarnjša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim drnštvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči it pristnost in akusni izdelek naročenih potrobiti« Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik
G. VOKOUN
1411 W. I8th St., Chicaga.
V moji trgovini se dobe prve vrste cigare, dobre svalčice in raznoličen tabak iz vseh dežela.
Vzdrževanje kože v zdravju je zelo važno. Kakor hitro koža zboli, se slabo počuti celi ustroj. Koža, kakor drugi deli života je tudi podvržena boleznimi. Večina teh bolezni se lahko ozdravi z pomočjo Severovega Zdravila zoper kožne bolezni (Severa's Skin Ointment). Rabi se lahko v slučajih prišča, slanega toka, garji, lišaja, oblotočnika in drugih srbečih o-pahkov. Cena 50 centov. Naprodaj v lekarnah. Izdeluje ga. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
ROJAKI V CHICAGU POZOR!
Naznanjam, da razvažam na dom DOMAČ KRUH Naročite ali pišite dopisnico JOHN QUALIZZA 2138 W. 25th St.	Chicago.
Slovenci, oglašajte st pri meni!
Telefon Canal 2301
Popravi j al-nica dežnikov ia pip
Dobra Unijska Gostilna,k)"
M
dobi
ETfSSES; Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
veliká Dvorana za druitvana in unijska saja, in draga dvorana za konoarta, ženitve in zabava.
IMOISOll
kupite zdaj pri
M. KARA
1919 Sa. HALSTED ST.
ear. 19. Pisca.
Novi spomladni vzorci
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
The Konrad Schreler Cg.
Sheboyg»n Wia.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
ODVETNIK
PATENTI
GARL STROVER
(Sefe* štev 1009)
133 WASHINGTON ST.	CHICAM, I
Tsl. IN* MAIM
GOSTILNA
kjer je največ zabaviš i« majvnft v ritka za par centov • biljarda* miio na razpolago. Vse to w dati ▼ gostilni
John Košiček
1807 8. Oentre Ave. Ohieaffa, n
Telefon Canal 1439.
J. F. HALLER GOSTILNA
prv« vr,t«.
tel 1
In import ir »ni likerji.	Tel. Can»l SOM
2103 Bine Island Av. cor. 21.St
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači
*-----s -	Tei.
SLOVENSKA GOSTILNA
kjer se toči vedno sveže Scihoen-hofen-Edelweiss pivo in kjer se dobe domača vina in najboljže u-«ijske cigare.
Kegljišče.
ANTON MLADIČ *348 Bino Irtand Are. Ohioago.
JOHN TANCL
Pogrebnik in balzamovač.
Kočije za vse priložnosti, kot svatba, itd.	Telefon Canal 11«
1921 Biuc Island A ve.,
Chicage, m.
Social Club Saloon
-Edina slovenskrt tvdka v mestu -
J, Klanchnelc in J. Pnnpriiič
312 Garrison Ave.
lastnik* Ln pro lajalca likerjev na debelo.
Prenočišča za potnike. FORT SMITH, ARKAJNSAS.
C
RAZNO IN DRUGol -------.----tJ
KRANJSKO.
Velika tatvina. Koncem februarja sta bila ukradena iz hleva Janeza Drganca iz Hriba pri Semiču naroči
lu zadušila s plinom dva livarja. Čas bi pač bil, da bi vodstvo škedenjskih plavžev ukrenilo potrebne varnostne priprave, ki bi onemogočile take nesreče. Ako pa noče vodstvo tega storiti, bi bila dolžnost oblastnij, da to plavžem
dva štiri leta in 800 K vredna vola in vprežna oprema. Isto noč pa tudi posestniku Janezu Gaheku iz Lokve zeleno barvani voz, vreden 120 K. Zjutraj rano je srečal posestnik pri Narajcu tri delavce, ki so tirali z voloma vpreženi voz. — Vola sta bila velika, rdečkaste barve z belo liso na križu nad repom, z zakrivljenimi rogovi. Takoj so sumili na Mijo Majačiča, železniškega delavca, ki je pri Drgan-cu stanoval in se dan pred tatvino poslovil z motivacijo, da gre na svoj dom. Ves orožniški aparat je stopil v funkcijo in posrečilo se je izslediti storilce. Mijo Majačič je najel za to tatvino še svojega očeta Tomo Majačiča in brata Jakoba. Ti so Drganca in Graheka o-kradli. Izsledili so jih na njihovem domu v Dalogi, občina Jererane, okraj Brinje. Volov pa niso dobili, temveč sč je našla pri njih večja svota denarja, skupiček za vola in voz. Znani so kot izurjeni brin-ski tatovi. Kje so vola in voz prodali, se še m dognalo. Majačiee so zaprli.
Zopet dvojna mera. Neki ženi iz Sepulj pri Tomaju na Krasu ni hotel dotični kaplan dati odveze, ker je povedala, da čita — o.joj! “Edinost”. Žena je odšla na to k dekanov} spovednici, kjer je takoj dobila odvezo za ta grozni greh. Tu velja pač ona prisloviea našega kmeta, kiipravi: “Kolikor f...
toliko bogov”. Brez nadaljnega razmobrivanja. *
Konj je ubil vojaka. Iz Škocija-na pri Mokronogu poročajo: Pri tukajšnji žrebčarski postaji, ki je pred par dnevi semkaj došla, da o-stane, kakor vsako leto, štiri mesece tukaj, se je zgodila nesreča. Korporal Jožef Novak, doma iz Štajerske, je dne 9. m. m. dopoldne snažil in pometal okrog enega izmed žrebcev. Konj vzdigne nogo in ga udari v levo stran trebuha. Revež je takoj legel, a je v nedeljo zjutraj še vstal, se sam opravil in šel zopet na svoje delo. Toda obšle so ga vnovič slabosti in ob 11. dopoldne je umrl.
Žrtev lahkovernosti. Na Stanu pri Mirni so dne 9. m. m. zvečer prenočili trije cigani pri rane Bregarju. V nedeljo zjutraj je bila gospodinja sama doma. Drugi so šli k maši. Stara ciganka jo pregovori, da si je dala “srečo” prerokovati. Zahtevala pa je ciganka, naj prinese ves svoj denar na mizo. Gospodinja je tudi to storila. Ko je ciganka nekaj časa osupnjeni ženi pripovedovala dogodke iz njene preteklosti, pride nenadoma njen mož domov od maše. Ciganka pobere hitro kvarte in denar v žep ter zapove ženi, da ne sme štirinajst dni ničesar povedati o tem možu, ne nikomur drugemu, sicer ji bodo otroci pomrli, prešiči bodo pocrkali in druge nesreče jo bodo zadele. Žena je res molčala do večera. Zvečer je pa le povedala možu, ki je hitro obvestil orožnike na Mirni o tatvini ciganov. Cigani starejša in mlajša ciganka in okoli 20 let stari cigan se pišejo Škalar kakor si je Bregar zapomnil iz nji hovega potnega lista.
PRIMORSKO
Blizu Trebč v tržaški okolici je
bil dne 13. m. m. okolo polu 8. ure zvečer po tolovajih napaden Peter Ferluga, posest, na Konkonelu. Iz obcestnega borovega gozdiča je skočil razbojnik ter mu zagrabivši ga za prsa, zaklical: ‘ ‘ Halt ! Ko sta se nekoliko časa ruvala, se je Ferluga osvobodil in začel bežati, A takoj na to so skočili še štirje iz gozdiča in jeli streljati za beže' čim. Napadeni je zaradi previdno sti skočil s ceste in bežal preko po Ija, proti vasi Bane. Tu je ves pre paden, bled in upehan pripovedo val. kaj se mu je zgodilo. Revež se je komaj držal po koncu. O tato vih — kakor navadno — ni nobe
nega sledu.
Zopet nesreča v škedenjskih plavžih. Dne 16. m. m. se je zgodi la v škedenjskih plavžih nesreča ki hi bila kmalu zahtevala življe nje dveh delavcev. Kakor pred
Novo parobrodno zvezo Trst-Kanada je uvedla Austro-Ameri-cana dne 16. m. m. Popoldne ob 3. je odjplul prvi parnik “Argentina”. Parnik je imel samo še 150 praznih mest, katere pa so zasedli popotniki, ki so čakali na parnik v Patrasu.
Samomor mornariškega podčastnika. V Pulju se je zabodel z bajonetom na krovu bojne ladje “Nadvojvoda Franc Ferdinand” mornariški podčastnik Ivan Gosga. — Prebodel si je srce in je obležal na mestu mrtev. Vzrok samomora še ni znan.
Župnik Kadenaro in volovska kupčija. Župnik Kadenaro, ki je ostal bralcem gotovo še v spominu od časa zloglasne afere atentata sa avtomobil nadvojvode povodom lpske avtomobilske vožnje in glede špijonaže je imel zopet enkrat smolo is sicer sedaj pri volovski •kupčiji. Kupil je od Andreja Mun-gerli iz Ajbe par volov in mu izplačal 400 K nakupnine. Bili so lepi toda žal, da je bil pravi lastnik teh župnikovih ljubljencev Miha Gabrijelčič iz Anhovega ne pa Musgerli. Gabrijelčič je dobil na zahtevo vole sazaj, ubogi Kadenaro pa je bil ob 400 svitlih krone. Seveda je Kadesaro ovadil Muu-gerlija zaradi hudodelstva goljufije. — Mungerli pa je bil pred o-kro'žnim sodiščem v Gorici oproščen, ker se sodni dvor na podlagi azpravnih podatkov ni mogel prepričati, da bi bil imel Munger-namen oslepariti župnika. Ponesrečen mornar. V tržaškem pristanišču je padel z rešilnega čolna na parniku Austro-Ameriea-ne “Polonia” 491etni mornar Tor maž Pekič 30 m globoko v morje. K nesreči je priletel na neki čoln, ki je bil ob parniku in si razbil glavo. Pekič je čez nekaj nr umrl, ne da bi se osvestil.
ŠTAJERSKO.
Detomorilka. Iz Vuzenice poročajo : lTletna Antonija Voh je imela že dlje časa razmerje s svojim stricem, ki ni ostalo brez posledic. '2. februarja je porodila, zadavila je prihodnjo noč novorojenčka in truplo potlačila v slamnieo. 14. marca je dobilo orožništvo ovadbo in pri hišni preiskavi so dobili dečkovo truplo v .postelji. Truplo so prenesli v mrtvašnico, mlado deto. morilko in njeno mater so izročili okrajnemu sodišču v Marenbergu.
Nenavaden samomor. Iz Gradca poročajo:	Policijski stražnik \
Gradcu, Anton Lackner, ki oprav lja svojo službo že dvanajst let, je bil že dlje časa bolan na živcih. — Njegova družina ga je hotela oddati v umobolnico, a ko so ga peljali tja, je Lackner ušel svojemu spremljevalcu.
V soboto so ljudje na cesti, ki vodi iz Gratvveina v Juden-dorf, videli Lacknerja, slonečega ob telefonskem drogu. Zabijal ?i je v desno sence deset centimetrov dolg žrebelj. Na glavi je imel tudi še vse polno drugih ran, ki si jih je bil prizađjal sam. Okolo Lacknerja se je nabralo kmalu vse polno ljudi, zlasti otrok, a nihče se mu ni upal približati. Ljudje so hiteli po orožnike in stražmojstru, ki je bil Lacknerjev prijatelj, se je posrečilo, da ga je spravil s seboj. -Lacknerja so prepeljali v bolnišnico. Zdravnik je izjavil, da mu ne more izdreti žreblja brez operacije. V bolnišnici so ga operirali in sedaj se je njegovo stanje že neko liko izboljšalo. Najbrže mu bodo rešili življenje.
Žena je zgorela. (Dopis iz Li boj.) Dne 15. m. m. je požigal po sestnik Gajšek nad svojim vino gradom gozd. Ogenj se je razširjal hitro vsled silne suše in objel 60 sedna posestva. Ko je videla nje gova žena, sivolasa starka, da pre ti nevarnost, je šla gasit. Prišla je pa v dotiko 'Z ognjem in se ji je vnela obleka. Smrad goreče obleke je opozoril kopače, ki so kopali vinogradu. Hiteli so gledat, kaj da je. Našli so ženo popolnoma obžga-no, da jo ni bilo več spoznati. Ko
be in je dejal: “Kakršne smrti je Umrla moja žena, takšne naj umrem še jaz.” Is skočil je v ogenj, ki se je vedno bolj širil. Le s silo eo ga oteli iz ogsja. Dobil je hude poškodbe.
Sin je ustrelil mater. Na Štajerskem se je loletni posestnikov sin Janez Jemec igral z lovsko puško. Mlajši bratec je tudi hotel imeti puško, ker mu je pa starejši brat to zabranil, je mlajši brat zagrabil za puško, liotee jo starejšemu bratu iztrgati. V tem trenotku je stopila v sobo mati, ki je hotela preprečiti ruvanje bratov e tem, da je prijela za puško, a tako nesrečno, da se je puška izprožila. Krogla je zadela mater v prsa. Bila je takoj mrtva.
Otrok je padel v vroče drože. —
Hčerka posestnika Hanžiča pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah Julijana je padla v vročo kad, polno d to ž j a. Otrok je umrl.
Požar. Posestniku Kairienšeku v Žetalah pri Rogatcu so zgorela te dni gospodarska poslopja. Ker ni bilo nobenega doma je zgorela tudi visa živina. Škoda je velika. Zažgal je oletni otrok.
Demon alkohol. Posestnika Fr. Stranic in Anton Šajdele sta popivala one dni v gostilni v Št. Jur ju ob Ščavnici. Zvečer sta se pozno racala v temi domov. Zvrnila sta se v cestni jarek. Šajdele se je rešil. Ko je hotel rešiti še svojega tovariša, je bil že mrtev. Zadela ga je kap.
KOROŠKO.
Iz strahu pred kaznijo je pobegnil iz Celovca vojak 7. pešpolka Hugo Janach. Janach je bil v preiskavi zaradi pretepa s slovenskimi vojaki ,pri “Linsenbirtu”.
Redka starost. V Glanhofnu pri Trgu je umrla kmetica Marija Hintereger, stara 100 let, 1 mesec in 9 dni. Zapušča 75 let staro hčer dovo in 28 vnukov in vnukinj. Zgodnji modrasi. Lovec lovske družbe pri Št. Lenartu je ubil dne marca tri modrase in dne 10. marca zopet enega modrasa. Izredno čudno je, da so se letos te nevarne živali že tako zgodaj pokazale.
Smrt na cesti. Delavec Peter Plaveč iz Št. Petra pri Celovcu je prišel pred nekaj dnevi iz bolnišnice. One dni se je napotil v mesto, da bi poiskal delo. Med potjo pa je Plaveč vsled slabosti omedlel is padel. Preden je prišel rešilni voz, je bil Plaveč že mrtev. Roparski napad v Rožni dolini, iNeki nemški zlikovec je napadel blizo Bistrice v Rožni dolini na poti domov deklo Terezijo Košatovo. Ker mn ni hotela takoj izročiti denarja, jo je vrgel na tla in ji iztrgal iz žepa ruto v kateri je imela Košatova 19 kron 20 vin. denarja. Storilca so baje že na sledi.
Tat v uniformi. Na kolodvoru v Beljaku je zalotil nočni stražnik nekega neznanca, oblečenega v železniško uniformo, ravno ko je polnil na nekem vozu Žakelj s premogom. Izročil ga je policiji, ki je dognala, da je tat zidarski pomočnik J. Binter, ki si je,izposodil železniško uniformo, da bi lažje izvršil tatvino.
Žalostno smrt deklice. Na poti iz šole se je spodtaknila in padla na cesti blizo Trga lOletna šolarka Marija Eberhard. Padla je tik pred žrebce na, ki so ga peljali v Trg. Žrebec se je splašil in strl s kopitom deklici glavo. Dekle je v nekaj urah umrlo.
Plačila je ustavila v Celovcu rtvrdka za belo perilo Hans Lissee. Dolgovi znašajo v blagu 55,000 K v denarju 70,000 K, aktiv -pa je 28,000 kron.
RAZNO.
Za sežiganje mrličev v Libercah.
Nemškoradikalni listi poročajo, da bodo v Libercab sezidali sežigalnico mrličev. Društvo ‘ ‘ Flamme ’ ’ na Dunajui je nemškoradikalnemu .mestnemu zastopstvu v ta namen posodilo 140,000 kron
mesecem bi se bila'v nedeljo kma-|so poklicali moža, je bil ves iz se
iti na sodnijo, tedaj se raje utopim. ’ Njene prijateljice so vedele, da ima Pavlikova razmerje s profesorjem Hraehovskim, ki je bil kaplan v Kolinu in voditelj ko. Jinskih krščanskih socialeev. — V kovčeku Pavlikove so našli pismo, ki ga ji je bil pisal kaplan Hra-chovski. Ko je bila Pavlikova izginila, so se ,po mestu širile različne govorice, kakor da bi bili Pavliko-vo umorili Židje. Oblasti zasledujejo vso zadevo in močen sum leti na kaplana, da je dekleta zapeljal, ki je nato izvršila samomor. Priče so izpovedale, da so videle 7. marca Pavlikovo na mostu, da so slišale, kako da je nekdo skočil v tvodo in klical potem na pomoč.
Morilec Sternickel in njegovi tovariši obsojeni na smrt. Porotno sodišče v Frankobrodu ob Odri je izreklo sodbo nad Sternieklom in njegovo družbo, ki je pred dobrim mesecem umorila tri osebe na a-prav zverinski način. — — Sternickel, ki se je med razpravo tako cinično obnašal, da .o morali enkrat razpravo celo prekiniti, je v zmislu nemškega zakona obsojen zaradi trojnega umora, združenega s težkim ropom, in zaradi požiga trikrat na smrt, na pet let težke ječe in na trajno izgubo državljanskih časti; Juri Kersten in Sehliemenz zaradi dvojnega umora in enega uboja, združenega s težkim ropom, trikrat na smrt, na pet let težke ječe in na trajno izgubo državljanskih častnih pravic. Vili Kersten je vsled mladoletnosti zaradi enakih zločinov dobil 15 let težke ječe.
Snežni plaz. V norveških gorah, v dolini Gudbrand, je pridrvel na selo Sjaak v noči od 12. na 13. m. m. snežni plaz, ko je vse prebivalstvo že spalo. O polnoči sta se odtrgala dva silna, snežna plazova in zasula skoraj polovico vasi. Tri ■velike kmetiške domove je popolnoma razsul plaz, mnogo drugih pa težko poškodoval. Doslej so izvlekli izpod snega 15 mrtvih o-seb, med njimi pet otrok in sedem težko ranjenih.
Brezžična brzojavka na 4500 kilometrov daljave. Iz Pariza poročajo : Dne 10. m. m. so prejeli tu-
ni! v ministrstvu, da je postaja Minguigny na zapadnem bregu Čadskega jezera brezžično brzojavila, da je prejela brezžično po ročilo z Eifflovega stolpa. Odda ljenoet med obema postajama znaša okroglo 4500 kilometrov.
Naj globoke j ša luknja, ki so jo izvrtali pri Czuhovu v Šleziji. Nje globočina znaša 2240 m. Vrtali so jo 982 dni, od katerih je bilo 169 nedelj in pravnikov. Prvih 53 m se je izvrtalo z lopatico, nadaljnih 524 z dletom in ostanek z diamantnimi kronami. Porabilo se je pri tem delu 700 karatov dimantov. Vrtanje je stalo nad 300,000 mark ali 1 m globočine na okroglo 144,5 mark. Vrtanje je imelo namen raz-iskavanja premogovega gorovja. Vrtalno orodje je bilo nasajeno na mamesmanuovih ceveh. Teža teh je znašala 14,200 kg. Luknja se je morala zavarovati proti zasipu s cevmi. Zato se je porabilo 126.492 kg. cevi. Med vrtanjem se je merila tudi temperatura v raznih globočinah. Rezultati merjenja 60 zelo zanimivi. V globočini 500 m je kazal toplomer 26 stopinj, 1000 m 40 stopinj, v globočini 1500 m je poskočila temperatura na 69 stopinj in v globočini 2221 m celo na 83,4 stopinj.
Trdoživ bolnik. Alozij Jakič iz Strmeča pri Šmarjeti je delal kot premogar v Gerke pri Rochumu na Vestfalskem. Imenovani se je sprehajal 3. m. m. z deklico, ki je bila protestantinja. Srečal ju je pa ujegov sodelavec, rodom Poljak, in ga posvaril, naj se on kot katolik ne'druži s protestantinjo. Na Jakičev odgovor: “To tebe nič ne briga!” je dotičnik ustrelil iz samokresa in zadel Jakiča v prsa prav blizo srca. Jakič je padel na tla, a kmalu zopet vstal ter oddal na svojega nasprotnika tri strele, ker je bil tudi oborožen s samokresom. Nato je hitel na postajo in po tridnevni vožnji dospel v kan-dijsko bolnišnico.
Kako sodi župnik o svojih ovčicah. Kalniški župnik dr. Cenkič je v “Hrvatski” napisal razpravo o “ureditvi” dušnopastirske kon-grue (državne dopolnilne plače); v razpravi razvija imenitne misli. Prečastiti pravi dobesedno: “Duš-
roba so njegovi verniki, njegova delavnica:	šola, cerkev in dom,
■njegova produkcija se imenuje: dušno pastirstvo, a njegovi konsn-menti niso nihče drug nego nebo, peklo in vice.” Zanimivo pojasnilo: Verniki so blago! In sicer dobra roba! In kako dobre odjemalce imajo trgovci s to robo — nebo, peklo in vice! “Naše poslanstvo” — piše odkritosrčni župnik — “je ■eeznatorno, kar pa nikakor ne izključuje naravne plati tega življenja.” Kako neki, ko je promet s to robo tako velik na tem in na o-nem svetu.
Listnica uredništva.
Gospa Josipina Bernot v Collin-vvoodu. Na Vaš dopis z dne 6. t. m. naj Vas potolaži naša izjava, ko pripoznamo, da z Vašega stališča, kot trgovka imate popolnoma prav; toda pripoznati pa moramo g. Miško, kot delavcu, da ima on iz svojega stališča tudi prav. Geslo “Svoji k svojim”, je obrabljena fraza, za katero navadno prevara tiči. Konzumna društva, vodeča s spretnimi rokami in bistro glavo, so pravi blagoslov za delavstvo, da se reši oderuštva. — Nikakor pa ni s tem rečeno, da bi 'bili vsi trgovci oderuhi in najmanje je g. Miško v svojem dopisom mislil na Vas. —
Kar se tiče časnikarstva, prosimo, da nikar ne sodite o tem poslu, in bodite uverjeni, da bi mi rajši prodajali fižol, kandi, kislo zelje itd. kot pa pisarili, samo če ■bi imeli v to sposobnost, kar žal da nimamo. Tedaj je najbolje, če vsaki pri svojem vstrajamo. — Gosp. Gaisbek. Prihodnjič. Isto-tako naj vsi cenj. dopisniki potrpijo ; pridejo na vrsto. Imamo preko 50 dopisov, ki čakajo rešitve, ali zaradi prostora ne moremo pomagati.
Listnica upravništva.
Kmetovaelc: — Oglas za vsako izdajo stane 25c za palec prostora.
kaj 'brezžično brzojavko, ki je pri- j nopastirski duhovščini je delokrog šla iz silne daljave 4500 kilome- strogo odkazan po kanonskem trov. Kolonialni minister je nazna- pravu in se imenuje fara : njegova
ČE NE PREJMETE
prihodnje številke Glas Svobode in če dolgujete na naročnini, je to znamenje, da smo Vam list ustavi-
li.	¡Ponovite naročnino še ta teden..
Za zunanje oglase nii odgovorno uredništvo ne upravništvo.
mmmm mm®® ® ••••••—•»
j Ovirano delovanje
Naše vsakdanje delo bi moralo biti tako upeljano, da se vzdržimo aktivni in da na ta način porabimo ves čas in vso našo zmožnost. Na ta način ostanemo zdravi in močni. Nikoli ne smemo dopustiti, da bi kaj oviralo naše organe pri njih delu, kar bi bilo našemu celemu telesu v škodo.
Toda celo največja skrb ne more včasih preprečiti, da se ne bi naši organi vle-nili ali pa popolnoma prenehali delovati. Zgodi se, da se želodec brani sprejemati hrano ali morda vsaj ne sprejema toliko hrane, kolikor je potrebuje telo. Včasih tudi jetra ali čreva ne delujejo in posledica je zaprtje. V takih slučajih, kjer so prizadeti prebavni organi, je najboljše zdravilo
Trincrjevo ameriško zdravilno greiko vino.
Isto bo izčistilo ves sistem, brez kakih bolečin ali neprilik. Ojačilo bo tudi
prebavne organe in poleg istih tudi celo telo. Isto bo:
Kaplan — zapeljivec. “Čas” poroča iz Kolina: 7. marca je nenadoma izginila služkinja Marija Pavlikova, ki je služila pri trgovcu Weissbergerju. Weissberger je naznanil policiji, da je izginila njegova služkinja. Pavlikova je ■večkrat dejala svojim prijatelji ,cam: “Ko bi moj fant izvedel, da imam razmerje s profesorjem Hrachovskijem, ali če bi morala
70SBFBTBJMBBf»
ER Vf JJ
«SOItTERI»
USTVARILO DOBER TEK POVEČALO RAZKROJITEV IN ODSTRANILO ZAPRTJE, NOTRANJE BOLEČINE IN KRČ, GLAVOBOL, ZLATENICO, KOLCANJE IN BLJUVANJE.
:
:
b
Isto bo pomoglo v vsih takih boleznih pri katerih trpi želodec in vsled katerih zgubimo apetit, smo zaprti ali se čutimo slabo. To zdravilo želimo priporočati za slučaj nervoznosti, povzročeni vsled neprebave in za ženske nerednosti, povzročene vsled kroničnega zaprtja.
Za dobiti v lekarnah in pri
JOS; TRINER
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
:

REGISTER JOKELNA KRTAČE.
Drug dan ko se mi je sanjalo o
tistih, amerikanskih pajkih sem zvedu, da so Kovači v Kolemo pripravili veliko grmado, kjer me bo. do kar živega .spekli in spremenili moj register v prah in pepel. “Tega pa ne boste z menoj špilali, narodni mučenik ne maram postati, saj vendar nisem tako neumen kot so bili Hus. Bruno, Galileo in drugi taki učenjaki, da bi šel sam v nastavljeno juist in se jim pustil mrcvariti, ” sem si mislil, ko sem ravno stopil na pošto na ženeral del iveri in vprašal če imam kako pismo. Pismo sem dobil, pisal mi ga je bratranec Jaka iz Žoljeta in me prosil, da naj pridem za božjo voljo tjakaj, ker vrag mi v de-ši. afne g unca, da. bom tudi jaz videl tist cirkus in ga zapisal v moj register, ob enem pa mu bom služil za telesno stražo, če ga bi hotela gospa kuharca s polenom na-šturmati.
Kar moško sem se vdaril na prsi in rekel: ‘‘Jaka, al si neumen, al ti pa mejčkeno manjka, da si se podal v tisto, kranjsko menažerijo, seveda če ni že drugače, pa naj bo! Tega pa že ne bom pustil, da bi te kaka gospa kuharca s kolom pa čeladi nabijala zaradi teh afen. •Noser, tega pa ne, po tvoji laterni pa ne bodo kolov lomili, če jaz kaj vem!” Šel sem. Do Čikage jo šlo še vse dobro, na Žoljet pa ni peljala nobena kara zastonj, taj-sov pa nisem hotel preštevati, zato sem čakal v Oikagi daljših poročil. Namesto pisma, je prišel Jaka sam in prinesel zdravo čelado. Ko smo mejčkeno pobumala okoli kranjske mošeje in obiskala par bi rtov sva se s solzami v očeh ločila. Jaka je šel bog ve kam, jaz pa naravnost v Vaukn, v bližnjo kranjsko vas, ob mičiganskem lej-ku.
Ta vas Vaukn je hujši kot Sodoma in Gomora, — ja, še hujše ko St. Angelo de Vaticano. Ljudje so jako trmasti in bojkotirajo čika-škega nadškofa in njegovega svetovalca, za katerega je Jaka pra-'il, da študira afne in prav nič ne marajo slišati o štrukljih. Ge blekneš besedo '‘štrukelj”, pa. jo dobiš po betici. Zato se mora eden paziti kaj govori. Veste, ko sem bil obiskal razne Mačke, Kranjce, Lahe in druge take sorte kalanovee sem slišal lep štikelc. Pogovarjali so so, da če ne bodo farani hoteli plačevat za svojega fajmoštra, da ga škof tudi ne bo zalagal in potemtakem bodo brez pastirja ker bo škof cerkev s pl a n kami zabil. Na to je rekel eden revolucijonarjev: "Kaj pravite, da nam bo škof cerkev zaprl? Kje pa ste z Vašo pametjo? Kdo je plačal za cerkev, mi ali škof?” Vsi so odgovorili: '“Seveda smo mi plačali, celo preplačali, ampak postava pravi, da je cerkev škofova, last.” Nato pa se spet oglasi tist modrijan: ‘Hej, ali niste videli v Glas Svobode tisto novico o Litvencih, ki so škofa prisilili, da jim je dal nazaj njihovo premoženje ?! No ravno tako bomo mi napravili. Škofa bomo prisilili, da nam vrne, kar je-naše.” Vsi so vpili: ‘!T,ako je, kar preč k lojarju v Čikago. Če nam škof neee dat nazaj Kalana, pa bomo zahtevali cerkev nazaj in iz nje napravili NARODNO DVORANO, potem pa ne ho treba skrbeti za nov svet in- za denar za Narodno Dvorano, ki jo nameravamo sedaj postaviti. Glih tako se ho zgodilo!”
Potem pa. še nekaj. No pa tisto bo-m poročal prihodnji teden namreč o tistem ekskržnu v Kenošb in o posebni mitengi društva sv. Jožefa . . . Kolt, skoraj, da uisem pozabil malo poročati o “svetem” miss-jonu v Sibajga, raal bolj gor od Milvavkov. Ta miss-jon je i-mel jako lepe uspehe, veliko boljše kot pa tist v Špringfildu. V ŠpringfiMu, kjer so čikašk velko-mestni fajmošter držal sv. miss-
jou ni noben'znoru, za Sibajga pa pravijo, da ni nič menj kot 250 starih ženic znorelo. V svoji neumnosti so iz spoko-rjehosti kar vse štumfe narobe obrnile in zadnji cent dale za zveličanje svojih kosmatih, opravljivih duš, nazaduje pa ko ni bilo več centa v Natural banki, pa so svojim možem dušee iz hlač porezale, samo da so tist mal berelček napolnile in da je cingljalo v eno mer. Tud gospod miss-jonar bi bli kmalu znoreli, ker jih je hotu gospod fajmošter plačat s dušeami. Drug rezultat je bil, tudi ta, kakor že gospod u-rednik veste, da se je 8 rojakov spreobrnilo in naročilo na Glas Svobode, poleg tega. je pa Vaš zastopnik prodal nekaj nad petdeset antikatoliš bukev.
V Kalnmet. ali po domače po ve.lano Črnomlju, tako sem slišal, je nek Luka znorel. Tist človek si je domneval, da ima velikansko moč, a v resnici pa je tako neumen kot žoljetske afne. Najrajše posne ma druge ljudi. Če vidi, da eden vrže eajtenge na tla. jih vrže tudi on; če vidi, da drug stopi na eajtengo, «topi tudi on na njo, zraven pa se ozira, če drugi, ki ga gledajo posnemajo njegove neumnosti, in ko vidi, da se mu svet smeji, pa se peni kot žaba kedar regeta.
Pripomba : —- Poizvedite še, če imajo v cihikaškem Lincoln parku kakega velikega munki, tega bi radi Črnomaljske preste pešte-lale za tistega Lukca, da. bodeta skup oslarije in neumnosti vganja. !a ker Barun m cirkus pride sem go ri samo enkrat na leto.
NEKOLIKO ČRTIC O ČLOVEŠKEM POKOLENJU.
Gvidon Sajovic.
Žarki luči bodo prodrli v razvoj človeka in njegovo zgodovino.	Darwin.
Pred milijoni in milijoni let...
Naša zemlja se je ločila kot plinasta krogla od solnea in je nastopila, enaka vsem drugim zvezdam premičnicam, novo pot. Na tej se je zgostila ter vsled tega razžarela, vrgla od sebe v vesoljstvo luno in se polagoma zopet o-hladila. Začetkoma je bila obdana okrog in okrog z debelini plaščem a t m osf e r e - v z duh a, ozračja, katera je bila nasičena z vodenimi pari. Vsled slilajenja je nastala iz atmosfere voda —- nastala so morja.
Morje, ono brezkončno, veličastno ! Koliko ljudi se ga boji, koliko ga ljulbi; vse pa. vleče neka tajinstvena sila k njemu. Boje se ga vsi, kadar razjarjeno meče valove kvišku in se peni, zatrepečejo vsi, ko vidijo njegovo temno zeleno barvo, katera sega v neizmerljive globine. Strah, trepet, na druigi strani zopet oboževanje in ljubezen vlada med človeštvom do morja, a večina ne pozna tiste tajne sile, katera jo veže na morje; večina ne ve, daje morje naša pradomovina ... V na toč ju morja se je rodilo v kambrijski formaciji [dobi najstarejših skladovitih (se-dimentamih) tvorb, v katerih so se našle okamenine, imenujejo se po starobritskem narodu Kambrov, v čigar ozemlju so se našle dotične tvorbe] — prvo živo bitje, katero je tvorila samo ena stanica [osnoven organ (ustrojen del žive celote) vseh živih bitij] — sesto-ječa iz brezlike kepice, protopla:-:-me, prvi moner [najpriprostejše živo bitje].
Ta prabitja so se plodila potom delitve in se razvijala v vedno popolnejše organizme. V sto in sto-tisoč letih je prispel ra zvitek do najenostavnejše oblike vretenčarjev, do škrgoustniee (amphioxus). Od tod je hitel dalje in po preteku nedogled n ega časa je pomolila iz morske gladine zvezdavo svojo debelo glavo prva dvoživka in se o-korno izkrcala na kopno zemljo; s tem trenutkom je zapustil tudi človek svojo mokro pradomovino. Živo bitje se je odslej razvijalo dalje na kopnem iz dvoživke do plazilca, kjer se je cepil razvoj v dve panogi; na eni strani So se razvili iz plazilcev ptiči, na drugi sesalci. V tercijarni formaciji [tretja doba v zemljeslovju] — in sicer začetkom neozoiene dobe [novo-živl jenska doba, v kateri dobimo ostanke živali sedanjega časa ali
njihovih najbližjih sorodnih vrst] — je kulminira! [dospel do vrha, do viška] — razvoj priprostoga monera — v tej dobi je prispel do človeka.
Ko jč opisal 1. 1735 slavni naravoslovec Linne tri kraljestva narave — rudnine, rastline in živali — ni pri človeku nič pomišljal i« ga uvrstil po telesnem ustroju med živali, iu sicer v najtesnejšo zvezo z opicami. Jeli mogoče kaj druzega? Ni li to popolnoma logičen sklep? Med rudnine človeka ne moremo uvrstiti, ker je živo bitje. On se hrani, on čuti, se plodi, z eno besedo: njemu so lastna vsa ista naravna svojstva, katera imenujemo življenje. In pri volitvi med rastlinami in živalmi ga lahko uvrstimo brez vsakega obotavljanja med poslednje, ker ima vsa svojstva živali j, katera so nasprotna rastlinam.
Že prvi ustanovitelj deseenden-' čne teorije [nauk o naravnem razvoju in pokolenju živih bitij] — Lamarck, je. prišel leta 1809 do prepričanja, da velja tudi za človeka. .Spoznal je. da so človeku v pokolenju prva sorodna vrsta sesalci, katerih .pokolenje se zopet lahko dokaže od prvega monera dalje. Istotako je pokazal ožje od-nošaje med človekom in opičjo vrsto, oziroma med človeškimi opicami.
Znani naravoslovec in pravi u-.stanovitelj descendenčne teorije, Darwin, je v svojem glavnem delu 1. 1859 namenoma šel preko tega vprašanja, ker je vedel, da bi njego vo delo naletelo na prevelik odpor. Pridobiti je hotel najprvo veljavo knjigi “O postanku vrst”, kajti iz prvega sledi popolnoma očitno potom dedukcije drugo. Šele leta 1871 je obravnaval to vprašanje temeljito v knjigi “O pokolenju človeka im spolnem plemenskem iz. boru.” Med tem časom pa sta se bavila že s lem vprašanjem Dar-winov prijatelj Huxley in sloveči anatom [raztelesovalec (dotični, ki. se peča z natančnim ustrojem živalskega telesa ; anatomija --= nauk o raztelesovanju. nauk o sestavnem ustroju živalskega telesa)] Gegenbaur. Prvi je v svojem delu “Dokazi za uvrstitev človeka v naravi” dokazal, da sledi iz dar-wimizma popolnoma naravno “pokolenje človeka iz opic;” kajti drugači si nemoremo razlagati znanstvenim potom postanka človeškega rodu.
Neovrgljive dokaze za to nam prinašajo paleontologija [nauk o okameninah, o pradobi sveta] — primerjalna anatomija, fizijologija [nauk o življenju, nauk o življen-skih pogojih in prikaznih] — in pred vsem še embriologija [nauk o plodu, nauk o razvoju živega telesa v materinem telesu] — treba je le glavnih naravoslovnih pojmov in naravnega razuma — seveda tudi vstrajnosti — in vsakdo se o tein lahko sam prepriča s pomočjo preparatov in aparatov v kakem zoologičnem institutu [zavodu na vseučilišču, kjer se proučava živalstvo]
V geologiji [zemljeslovji, nauk o zemlji] razločujemo štiri zemeljske dobe. Prva, arhajiška [začetna, prvotna] je bila brez življenja. V drugi paleozoični [praži vi jonski] so se nam ohranili prvi znaki, ki pričajo o življenju na naši zemlji. Neizmerne množice premoga, katere so nastale iz takratnih gozdov, so nam nema priča o raztlin-stvu. Živalstvo je bilo v tem času, kolikor nam pričajo - okamenine, na stopnji dvoživk. V tretji dobi dobimo orjaške in strašne plazilce — različne vrste kušarie (saurii) —-, ki so gospodovali na kopnem in v morju. V drugi polovici te dobe dobimo prve sledove o človeku .. .
Oglejmo si to dobo natančneje. Nekako pred milijonom let. Sedaj med celinami in naj.višji stopinji omike stoječa Evropa je imela takrat lice tropične Afrike. Kjer se dvigajo sedaj mogočne in cvetoče človeške naselbine, kjer se razprostirajo rodovitni travniki, polja in gozdovi, povsod tam so se v tercijarni dobi razprostirale v južni Evropi neizmerne ravani, pokrite z najrazličnejšimi tropičnimi travami; le poredko so bili zasejani posamezni gaji. Lahkonoge antilope, dolgovrate žirafe in okorni sloni so se pasli p0 teh ravninah.
Med zverinami je kraljeval mogočni lev in njegovi strežaji/ so bili potuhnjeni panterji. Nekoliko bolj proti severu se je razprostiral pragozd. Na visokih, vitkih palmah so se kričeč pójale lepe pisane papige in v gozdu je gospodaril “divji mož” — opica, slična sedanji gorili.
.Šele o četrti dobi nam priča zgodovina. Marsikdo bo vprašal: kako neki moramo govoriti o razmerah prejšnjih dob, ko nam vendar o njih ne pričajo nobene zgodovinske kronike? V resnici; nobeno ustno, nobeno pismeno poročilo se nam ni ohranilo, toda kjer molči človek, govori — kamen. — Mnogoštevilne in različne okamenine nam poročajo o razmerah in 'življenju prvih treh dob.
Velikega pomena za človeško zgodovino je ledena doba, katera tudi prebega še človeška poročila. Vladala je začetkom četrte dobe ter je pokrivala skoro vso severno poluto naše zemlje s snegom in ledom. Ob podnožju ledenikov so se pasli mamuti, orjaški sloni, zavarovani proti mrazu z rujavim, vol-natiin kožuhom. Iz. te dobe so se nam ohranili poleg okostij mamuta tudi znaki človeka in njegove omike — človeške kosti in priprosto kameno orodje. Najstarejše o-rodje lahko računamo v drugo polovico tercijarne dobe; kajti našlo •se je poleg kostij južnega slona (elephas ineridionalis). ki je živel v tem času. Te okolnosti nam dokazujejo. da je moral bivati na zemlji tudi že človek.
In res so prvič 1. 1856, izkopali v neanderski dolini pri Diisseldor-fu, glavnem mestu istoimenskega vladnega okrožja v pruski provinciji Rheinia.nd, človeške kosti, katere so se močno razlikovale od kostij sedaj živečega človeka. Niti najmanj razviti Avstralec nima tako ploščate glave in na čelu tako močnih očesnih podmolov. Učenjaki se niso mogli zediniti, v kateri dobi bi živel ta človek; vendar je izrekla večina sodbo, da je sodobnik mamutov. Virehof je pa celo trdil, da so to kosti, čeprav bi v resnici spadale v mamutovo dobo. nenormalnega človeka, kateremu je naštel vse mogoče bolezni. Toda e-nake izkopiue 1. 1887. pri Namur-ju. glavnem mestu istoimenske belgijske provincije, in pozneje pri Krapini, trgu in znamenitem kopališču na Hrvaškem, so dokazale mnenje prvih in popolnoma osmešile Virchovo trditev.
Človek ledene dobe si je znal pripravljati že najpriprostejše c-rodje kljub temu, da je bil še tako nizko razvit. Nehote se nam tu vrine vprašanje: Kako nizko razvit je moral biti človek, še predno si je znal pripravljati orodje? To u-gamko nam je deloma zopet pojasnila paleontologija.
Leta 1891. je izkopal na otoku Javi — ki je znan radi pogostih vulkanskih izbruhov — ob reki Bengavan v kraju Trinil zdravnik Duibois v lavi [raztopljeno kamenje in rude, katere bruhajo ognjeniki] — poleg kosti raznovrstnih sesalcev, ki so živeli v tercijarni dobi, črepinjo, stegnenico iu dva kočnjaka čudnega bitja, katero je živelo gotovo v tej dobi in je poginilo pri vulkanskem izbruhu.
'Črepinja je bila ploščata, brez čela; očesne kosti navadno močne, senci zoženi. Vsebina možganske skledice je znašala 1000 kubičnih centimetrov, nekako sredina med vsebino sedaj živeče gorile in najnižjega Avstralca. V vsem se pa zelo približuje črepinji neandertalskega človeka; na drugi strani je zopet tako podobna opičji, da celo lahko imenujemo dotično opico, ki ima enako črepinjo. Ta opica je gibon, ki živi — seveda mnogo manjša vrsta — še dandanes v južni Aziji in pripada skupini človeških opic. Stegnenica priča, da je to bitje hodilo pokonci, in tudi kočnjaka sta popolnoma enaka človeškim, oziroma opičjem.
(Dalje prihodnjič.)
Velike sleparije bankirja. — iz
Budimpešte poročajo: Nedavno so aretirali bankirja Evgena Halmo-sa. Bil je generalni ravnatelj'splošno trgovinsko-bančne akcijske družbe. Vloženih je proti njemu 43 kazenskih ovadb. Poneveril je baje 100.000 kron.
|IN BOLEČIN
Ozdravim vsacaga. kdor trpi na Varicoceli, Structurl; dalje oadra. vtm nalezljivo zastrupljen}«, živčno nezmožnost, vodenico tn bolezni tičočich se moških. Pridite k nam vsi, ki ste se nevspeš o zđra ili p i drugih zdravnikih. Moja 15 letna praks - vam je na razpolago in jamči pop ilno ozdravljenje. Govorimo v vseh lezikih.
Ozdravim poeitlvne želodec, pljuča, ledlce In neprilike v Jetrih.
(Za neuspešno »dravljeonje ni treba plačati.)
TAJNE MOŠKE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZNI VLEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno In tajno. Živčene onemoglosti, slabost, na. por, zastrupljen}« la zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchltia. arč-ne bolezni In pljučne zdravim po moji najmo-vejSl metodi.
Nasvet zastoaj.
STALNO OKREVANJE
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
ln vseh drugih kožnih bolezni, kakor prišče tuclje, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečine v oza ture. garje, otekline, pod ju in druge organske bolezni zdravim za ■talno.
Preiskovaajt zastoaj.
ĐR. ZINS, 183 ShSg^S; Chicago
I Odprte od 8 sjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 z] utr. do 4 oop
Pilsen Auditorium
Restavracija in Bufé
JOS,FALTA, lastnik
1657-61 Bine Island Ave., Chicago.
Naj večje dvorane na zapadni strani Chlcage-
Importiran Pilsner, Anheusei-Busu, Michelob in .’r'm-it^rveđno na čepu. Importirana viha in cigare.
JTELEFON CANAL 4250.

Solidna slovenska trgovina
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnine, karjo-• pada v to stroko. Pcpravljam ti đi ure in druge.
V	za’ogi imam tudi g. amefone, slovenske, hrvaš ke, nemške in ang.ešae plošče. Se priporočam.
Za vse pri meni kupljen> blago jamčim.
FRANK ČERNE
6034 St. Clsir Ave.	CLEVELAND
Dajte zdelati svoje tiskovine pri
S PR A VEDLNOST”
1825 Loomis St. Telefon Canal 1015
Cene zmerne	—o—	Delo «olidno
“SPRAYEDLNOST’’
M NAJVECJA SLOVANSKA S* TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146-50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TEUICANAL 443
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Nasa posebnost so tiskovine za društva in trgovce.	;.. ... ...
Najboljša Slovensko-angleška slovnica.
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve strokovnjakov, je založila Slovénie Publishing Co., 8 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1