250 Listek. Nove muzikalije 1. Shvenski napevi za čvetero in petero mešanih glasov, zložil Anton Foerster. i. „Ah, ni le .žemljica krasna?" 2. ,,Domovina." 3. „Naše gore" Par-titura.-Zvezek XVIII. V Ljubljani 1887. Cena? Na svetlo dala in založila „Glasbena Matica". Natisnila Jos. Eberle in dr. na Dunaji. - Takšen je naslov krasno tiskanemu zvezku, v katerem se nahajajo trije napevi k zgoraj navedenim tekstom. Ime g. skladatelja je tako slavnoznano, da že popolnoma za-doščuje vsaki njegovi skladbi njegovo ime. Prijetna dolžnost pa nam je izpregovoriti posebej o teh skladbah: Harmonizacija je tako vzgledna, da si boljše misliti ne moremo. Osobito nam je poudarjati živahnost v izpeljavi glasov, katerih vsak zase postopa samo-stalno ; v skupnosti pa se skladbe take glase nenavadno lepo. Najlepši, a tudi najtežji je tretji napev. Glasosski postopi v basu imajo tu velik pomen; sploh pa je v tem napevu nakopičene mnogo krasne glasbe, katera spričuje, kako prosto se sloveči skladatelj giblje v vsaki glasbeni stroki. Kar pa se tiče glasbenih motivov, zdi se nam, da je vir, iz katerega g. Foerster zajema, neusahljiv Glasbo v napevih odlikuje posebno še to, da je tekstom tako prikladna, kakor bi bila iz njih izrastla, t. j., povsem je slovanskega duha. G. skladatelj se celo ne boji uvesti akordov, ki se rabijo v cerkveni glasbi, kajti njemu je dobro znano, da posamezni akordi ali pa celi takti ne določijo napevu značaja, marveč le skupnost in celotna oblika. Komur je ležeče na tem, da se glasbeno izobrazi, naj nikar ne zamudi študirati glasbe Foersterjevega veleuma; iz svoje iskušnje zatrjujemo, da nikomur truda ne bo žal. Pevskim zborom pa resno priporočamo, naj se vadijo takih uapevov, ki imajo v sebi kaj glasbe, ne pa samih pen. Vzgleclni zvezek naj si torej omisli vsak glasbenik. II. Slovenski napevi za čv'etero in petero glasov, zložil Anton Nedvhd 1. ,,Oblakom". 2. ,,Na goro". 3. ,,Nazaj v planinski raj!" Partitura. Zvezek XVII. V Ljubljani 1887. Cena? Na s/etlo dala in založila ,,Glasbena Matica." Natisnila Jož. Eberle in dr, na Dunaji. Harmonizacija g. skladateljeva je bistveno drugačna od Foersterjeve V tem, da išče zadnji množino akordov v pravilni sestavi, postopa g. Nedved rad tako, da harmonijo stavi nad ležečim basom in si v preslednosti harmonične mase dovoljuje več prostosti. V obče pa moramo trditi, da je harmonizacija v tem zvezku pristna in umetna. Za harmonizacijo v mešanem zboru preostaja skladatelju več prostora med posameznimi glasovi ; zatorej se tu skladatelj prosteje giblje ter glasovom lože več gibčnosti da. Pozna pa se tudi, da vpliva na slovečega g. skladatelja glasba starih klasikov, ker uvaja v napevih lep zadržek terce, potem množino lepih akordov, kakeršnih ni rabil do zdaj. Najlepši napev ima št. 3. Značajno poudarjena je tukaj beseda „zakaj". Žal, da se tekst prilega bolje samospevu, kakor mogočnemu zboru, ker opeva zgolj želje je dne osebe, a glasbi, ki se mogočno vije pa tekstu, vendar ni v kvaro. Iz skladateljevih napevav veje nam prijetno tako zvani ,,ljudski ton"; zatorej se nam njegove skladbe rade prikupijo in pri nas udomačijo. Zvezek priporočamo preiskreno. III. Slovečenm skladatelju, gospodu Antoninu Dvoraku posvečeno. Milotinke. Besede dr. Gr. Krekove. Samospevi za visok glas, zložil Fran Gerbič. Op. 28. 1. ,,Skupaj sva pri oknu stala". 2. „Sklepala roke si bele". 3. ,,Želel bi, da bil bi ptica". Izdala in založila ,,Glasb. Matica" v Ljubljani 1887. Natisnila J. Eberle in dr. na Dunaji. Sloveči glasbeni vodja hamburški, Telemann, je rekel: ,,Ein reehter Musiker muss auch den Brot- und Fleischtarifzettel in Musik setzen konnen". Te besede so nam hodile na misel, ko smo pogledovali lepi zvezek samospevov in smo videli, da se je naš slavni glasbenik za zaljubljene tekste tako ogrel, da jim je dal kaj primerne in lepe napeve. Glas se spremlja na klavirji, kar pa niti v naslovu, niti v začetku napevov ni zabeleženo. Listek. 25 * G. skladateljeva glasba, katero poznamo kot dovršeno v obliki in fakturi, priporoča se vrlo že sama. IV. Slavnostna himna zlatomašniku svetemu Očetu, Papežu, Leonu XIII. Za mešani ali moški zbor s spremljavo orgelj, zložil Ig. Hladnik. Op. 8. Cisti dohodek je namenjen ,,študentovski kuhinji" v Ljubljani. Založil skladatelj. Tisek Blaznikov. V Ljubljani 1887. Cena 30 kr. Ne zlagamo se z onimi, ki so tej himni vrednost odrekli. Koliko pa neki velja izjava glasbenikov, katerim vsa glasba obstaje v toniki in dominanti dur-tona, iz katerih se kaj lehko napravi novošegni t,didldumdaj", katerega nam bi radi vrinili naši fanatiki v cerkev, šolo in dom ? — Himna je v vsacem oziru dobra; ne pomanjkuje ji niti umetnosti, niti značajnosti. Orgije imajo obligatni pedal; zatorej pa je spremljevanje na orgijah precej težavno in zahteva vrlega organista. Da bi' postala himna v.šem glasbenim krogom pristopna, svetujemo g. skladatelju, naj bi jo priredil v ložji obliki in za spremljavo na klavirji. Radi pripoznavamo g. skladatelju redek glasbeni talent ter mu čestitamo na lepi himni. D. Fajgelj. 1 »Gorski odmevi«, čveteroglasne pesmi, zložil H. Volarič, op. b. Založil skladatelj. Natisnili J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani. Cena 70 kr. (po pošti 75 kr.). Tako je naslov lični zbirki skladeb, koje so prišle na svetlo pred nekoliko tedni. O Volariči je le jeden glas : da je za glasbo izredno nadarjen. Jaz pa za svojo osebo trdim — in menda se ne motim — da, kar je bil rajni Pagliaruzzi na pesniškem polji, to nam je vrli njegov krajan na glasbenem. Zal, da dičnemu mlademu skladatelju ni dano. da bi živel v kakem mestu, kjer bi se mogel v svoji stroki popolnjevati; in kjer bi morda našel strokovnjaškega pravega prijatelja, kateri bi ga vodil po poti, ki mu jo je odmerila — Evterpa. A kaj se hoče! Volarič je učitelj, učitelj na — Primorskem! In, ker je tudi g. Volarič rojen ,,pod nezgodno zvezdo", vidimo, da se vrli ta talent nalik nekaterim drugim prav zmožnim tovarišem izgublja v mali vasi, kjer mu materijalno stanje ni ugodno, niti se mu ne nudi prilika, da bi se njegov talent tako razvijal, kakor bi se lehko v veselejših razmerah. Toda pustimo te jeremijade ter poglejmo nekoliko pobliže najnovejše njegovo delo! To obseza na 21. straneh naslednje skladbe: A) Moški zbori: 1. Trobojnici (besede J. Kržišnikove); 2. Kukavica (besede Stritarjeve); 3. Za dom (besede Bojanove) ; 4. Njen venček (besede Bapti.stove); 5. Izgubljeni cvet (besede S. Gregorčičeve); 5. Briška budnica (besede Jakoslavove). B) Mešani zbori: 1. Le pevaj, ptičica (besede A. Kodrove); 2. Rožici (besede Baptistove); 3. Slovan na dan! (besede —?—) 4. Pri zibeli (besede A. Pinove); 5. Lehko noč! (besede ¦—•?—). Skladba ,,Izgubljeni cvet" je posvečena ,,slavnemu pevskemu zboru v Privačini" ; ,,Briška budnica" veleč. gosp. Andreju Znidarčiču, ,,Lehko noč" pa gosp Ivanu Kranjcu. Znana umeteljnica, gospa Lucila Podgornikova, trdi o teh skladbah, da so zvršene v obče marljivo, pa da nekatere niso primerne podstavljenemu tekstu. Ne oporekam povsem velecenjeni umeteljnici; vendar zdi se mi, da čestita gospa v takem oziru sploh sodi preozkosrčno, kar je pokazala tudi s svojo sodbo o večnolepem in vedno navdu-sujočem Jenkovem ,,Napre/iu, kateremu je očitala isto nedostatnost. Opomniti moram vendar, da iz nekatere teh Volaričevih skladeb veje nekaj cerkvenega. A naj označim vsako skladbo posebej! ,, Trobojnici11 je jako lep, krepak in tekstu primeren zbor, ki bode povsodi ugajal. Pohvalno se moram izraziti tudi o „Kukavici\ v kateri skladatelj mojsters';i Urala ku-kavičino kukanje. Istinito, človeku poslušajočemu to skladbo, zdi se, da je v gozdu ter mu na uho zveni kukavičin ,,ku-ku!" •— Ognjevit in krasen zbor je ,,Z« domu, veVen tolmač pesnikovih čutov. — vNten venčeku pa mi ne ugaja, dasi je muzikalno-pravilen J