122. številka. (T Trstu, v torek svečer dne 12. oktobra 1897.) Tečaj XXII. »BDINOIT1' Uhaja po trikrat na teden v fteatlh tadanjih ob tovklh, 6«t*tklh la aobocAh. Zjntrnnje iidanje is-i»aja ob S. ari zjutraj, večerao pa ob 7. *rl Tefpr. — Obojno ladanje stane: i« )ed«nme»ee . f. 1.-, iiven Avrtrl]« f. 1.80 M tri m«.«« . , 8._ 4 M P«! let« ... 8.- . I J U t« leto . . , 13,— " J u _ Nar«6ilne le pltievatl lapraj sa iirtlN •riz priložena narečnlae m aprava nlra. roaaaaiSne številke ao dobivajo v pre- iajalnlfffth tobaka v Irntu po S nvi. liven Trata po 4 nvč. EDINOST 61 Oflaai ao raćan« po tazita t petitu; aa aaalove i debeliaii Arkaaa a« platoje prostor, kolikor obaega navit.', ni h v riti«, Podana, oanartnice in javne nahvale, do« aaaii oglati itd. ae računajo po pogodbi Tal dopiai naj ae poAtljajo ur. dniatrit ulica Caaernaa it. 18. Viako pi-»e nara biti frankovano, ker aef ran tovnim ta M •prejemajo. Bokopiai i* n* vračajo. Naeniaino, reklaiaaoije in o« i »te (prejeta* upravniitvo nlioa Mclino pif eolo hit. S, II. nadat. Naro&uino in oglaat je plačevati loco Trat. Odpri;« refcluaa ao proate poitniu«. ,r MMmh J« Isterski odnošaji pred najvišim sodiščem. (Izv. poroiilo.) Na Dunaju, 10. oktobra 1897. Dne 8. oktobra je bila pred mjviiiim sodiščem na Dunaja razprava o pritožbi ničnosti Ive .V i 1 e n i k a in tovarišev s Poresčine zoper obsodbo c. kr. okrožnega sodišča v Rovinju radi nekega čina, dogodivšega se dne 16. marca t. 1. Najvišemu sodišča je predsedoval dvorni svetnik Le i t m a jer, zagovorništvo je zastopal odvetnik dr. M. L a g i n j a, generalno prokuro pa dr. Schrott. Stvar, za katero je šlo, je razložil na kratko predsednik sodišča. Obsodbo samo in utemeljenje okrožnega sodišča ni mogel on priobčiti, ker je vse sestavljeno v italijanskem jeziku (v pravdi proti Hrvatom, v kateri so odvetniki govorili hrvatski), a predsednik ne zna italijanski. To je storil člen najvišega sodišča Buda a, ki je čital malo po malo in prevajal sproti na nemSki jezik. Po obsodbi in utemeljenja je bil dogodek v glavnem nastopni. Orožnik Teichert še z jednim dragim iz Svet-Jovreča pazenatiškega napotil se je dne 16. marca 1897., na dan volitve poslanca za kmečke občine, v Poreč. Medpotoma sta orožnika srečala kmeta Mikoli-a, ki je imel sabljo. Ustavila sta ga, vpra< šala za ime, ter zahtevala, da ide žnjima v Poreč, lfikoli ni odgovoril ničesar, in šel je žnjima, ne da bi se bil protivil nimalo. Pri Vrvarn je zapazile nekoliko kmetov, da Mikoli.a vodita orožnika in pričeli so klicati „na pomoč". Prišlo je ljudij palicami in orožjem. Kričali so „živio", „ubite ga, da ne bode gonil naše krvi*, našega človeka", „doli z 2andarjiu, .ubite žandarja!" Obkolili so orožnika. Le-ta sta pozvala ljudi, naj se oddaljijo, toda ljudje niso hoteli slušati. Vilenik je zahteval od orožnikov, naj izposte Mikoli-a. Konečno so ga tudi izpustili, videči, da ne morejo nič opraviti proti toliki množici. Vilenik je potem spremljal orožnika, baje zato, da se jima kaj ne zgodi; ona dva sta odšla v Poreč. PODLISTEK 23 Lari-Fari. Spisal: Srakoper. Razun Mtnke ni imelo naše omizja ni vida ni sluha za to, kar se je godilo na odru spodaj, oči so jim letele sedaj »en, sedaj tja. Tone Vesel je pretrgal molk : „Gospod Lovec, ona dama tam nam vis-a-vis", iu namignil je z glavo. Ivan iu Lovec sta se ujela z onmi, a uista imela časa, posebno Lovec ne, misliti, kje je videl tega človeka; njuni pogled je hitel tja na balkon, kjer sta se zabavala Hermina in njeni kavalir. V malih presledkih skrila sta se za zaveso in... Globoko izrezano je imela Hermina oprsje, .a katero je naslonil kavalir sedaj pa sedaj svojo red-kolaso glavo. Lasje so jej bili široko nakičeni, oči ne prav žive, a jasne, ustnici sti jej žareli... ženska malone tridesetih let, pa tako krasna, tako divna 1 »Kako naj?* je vprašal Vesel Lovca. „Ker ste že toliko storili, prosim, storite mi Še to. Med premorom idite tja in jej sporočite, da jo Čaka neki gospod, ne, neka dama in jo prosi, naj pride takoj... ne vendar, čakajte..." To je bil v glavnem dogodek, radi katerega se je storila prijava, se je uvela preiskava, in vsled katerega je bilo več ljudi v zaporu po nekoliko mesecev. Glavni priči sta bila oba orožnika, ki sta pa navela daljnjih prič. Za jednega obtoženca n. pr., da je bil navzoč in da je kričal „živio", za drugega, da je stal neposredno pri c. kr. orožnikih in slično. Obtoženec Vilenik in Se jeden tovariš sta trdila, da sta jednostavno spremljala orožnika; jeden obtožencev je trdil, da niti blizu ni bil, ampak na polju; dva njih, da niti videla nista orož« nikov; druga dvojica, da sta videla orožnika ie le tedaj, ko sta sama šla proti Porečn. Za svoje trditve so navedli tndi prič, ali te da ne morejo ovreči onega, kar sta precizno izrekla omenjena orožnika. G. kr. okrožno sodišče je videlo v tem dogodku javno nasilje; videlo je nadalje, da so Vilenik in 9 tovarišev dejanjski sodelovali na tem nasilju, da so trojica njih imeli palice, ter je spoznalo, da teh deset morejo odgovarjati brez ozira na droge, ki so se udeležili tega nasilja. V tem činu je našlo c. kr. okrožno sodišče zločin, pred-vidjen v §. 81 kazenskega žak. in jim je odmerilo višo kazen, predvidjeno v §. 82. Branitelj Laginjaje zagovarjal pritožbo ničnosti pred vsem s tem, da se ni hotelo zaslišati prič. Obtoženci so namreč imenovali kakor priče dvojico orožnikov iz Poreča, katera bi bila pričala, v kaki nevarnosti so bili dne 10. marca naši ljudje, volilni možje. To isto bi mogel potrditi politični komisar, ki je onega dne imel zanaj paziti na javni red. KAko da je bilo probivalstvo, zlasti v dobi volitev, to kaže nadalje slučaj z Gjividem, ki je dne 23. februvarja prvikrat prišel v Poreč ter bil napaden kamenjem in okrvavljen, radi česar pa se ni postopalo; to kaže tudi slučaj z Markom Pavletičem, ki je bil dne 14. marca težko ranjen ob belem dneva !n na javnem trgu, kaže postopanje žnjim kakor ranjencem v Poreču, postopanje, katerega ni mogoče označiti drugače, nego barbarskim. * • e „Na zdravje, Lovec 1 Moja soproga0, se je oglasil Ivan in mu ponudil roko. „Ivan", je zaklicala Minka veselo, „ono damo jaz poznam, bili sve v Gorici skupaj: stanovala sem pri njeni teti: to je Hermina..." „Di", je pritrdil Lovec in pristavil: .Milostiva, izkažite mi, prosim, nalogo, pokličite jo sćm. Napišite nekaj besedij, gospod Vesel, vi ponesete tja, kaj nef" Naročivši Minki, naj molči o njiju, odstranila sta se Lovec in Ivan. Stiskala sta si roki nekdanja prijatelja, potem nasprotnika in sedaj „dobra" znanca. Hermina je pogledala vesela in jo spoznala. Ustala j a in se poslovila od svojega kavalirja, ob-ljubivši mu, da se takoj vrne. Precej časa sti se pomenkovali nekdanji znanki, ko je vprašala Minka: „Tebi se pač dobro godi... ciganka, o kateri si mi pripovedovala..." „Lari-fari I Tako veselega življenja, niti sanjala bi ne bila o njen ! Pa kaj je tebe napotilo na Dnnaj ? ...Ostani tukaj, dušica, ljubčekov bodeS imela... vsakih pet tednov drugega... pa kakšnih!..." Vsled divjaštva, storjenega na naših ljudeh, smatrali so naši ljudje za svojo sveto dolžnost, da se zbereje — in zbralo se jih je kakih 3000 mož iz okraja poreškega — da spremijo in čuvajo svoje volilne može; tako so storili tudi ter jih sproveli do samega Poreča, izročivši jih tam v varstvo vojakov, doposlanih tjakaj V tem, da je Mikoli nosil sabljo, ni bilo ni-kakega zla. Bila je to stara sablja iz francozkih časov. Nosil jo je kakor spomin, kakor se nosijo medalje, in to ob slovesnih dnevih, kakoršnim so smatrali ljudje oni dan. Zato se je zdelo ljudem, da ni prav, da radi sablje odvajajo Mikoli-a, iu rekli so orožnikom, naj ga postita. Vaklik „živio" ni nikak zločin, ampak radosten pozdrav. Besedi „Ubite ga" ni umeti tako, kakor je smatra sodišče. To ni zapoved „ubite ga", je toliko kakot „ubit de ga", ako bode prisiljen namreč, da mora v Poreč. Od orožnikov ni znal hrvatski ni jeden ni drugi; ona dva sta „dajč-bema". A ravno ona jedina dva sta priči za one besede, razumljene krivo na vsaki način. Branitelj je govoril nadalje o pojedinih obtožencih ter ni videl niti pri jednem samem izmed njih niti besede, niti čina javnega nasilstva; še manje pa nasilja za višo kazen, kajti nikdo se niti dotaknil ni orožnikov, in nikdo ni niti poskušal, da bi iztrgal Mikoli-a orožnikoma iz rok. Generalni proknrator Schrott govoril je najprvo o splošnih odnošajih v Iatri, zlasti v Porefiu. Rekel je izrečno, da je splošno znano in da gotovo vedo tudi členi najvišega sodišča o dogodkih med 10. in 16. marcem v Poreču, dogodkih, ki kažejo očevidno, da Hrvatje niso bili varni one dni v Poreču. Dodal je š*>. da niti deidm poslanci niso varni pred napadi v Poreču. Ali to da ni v zvezi z gornjim dogodkom. Ni se postopaio proti njim, ker so se ljudje zbirali na tisoče, da branijo svoje volilne može (torsj se je pripoznala potreba, ali vsaj opravičevalo se jih je po napadih iz prejšnjih dni). Onih deset je bilo obsojenih zato, ker so svojim postopanjem prisilili orožnika, da sta izpustila Mikotia A to je veliko. Vsaki izraz za-se da nima mnogo vrednosti, ali vsi skupaj in V tem sta pristopila Lovec in Ivan in prised-la, kakor da je ne poznata, da-si je Lovec težko sopel in se komaj premagoval. Hermina ju je gledala... „Vi, gospod Ivan, vi, gospod Lovec in ah, gospod Veselov Tonček t Oprostite..." Hotela se je smejati..., roko je pritisnila na čelo, stresla se in omedlela. Okoli mize se je zbralo občinstva, tudi oni kavalir je prihitel. Hermino so odnesli v stransko sobo, Lovec pa ni pGmežikoval; podal je Ivanu roko, potngail ga na stran, pripovedoval mu je nekaj na uho. bolestno, kakor da hoće prepričati samega sebe, potem pa je pristavil glasno: ,Njena mati... baš v teh prostorih se je zaljubil gospod z Vrha v Sidonijo, ki je bilaznaua po Duaaju zbok svoje lepote. ...Ej, lari-fari I... Zaslužil sem kazen... odpusti mi 1" ♦ * V kupčju sta sedela Ivan in Minka, pa se razgovarjala, vlak pa je drdia! neutrudljivo proti X. in zunaj je snežilo. Bila sta v otožnih pogovorih, vendar srečna, tiho srečna! (Zvrsetek.) ves postopek in že sama množica ljudij da znači grožnjo. Strožja kazen je opravičena, ker se ista more odmeriti todi brtz rabe orežja ali V obče kakoršnjega koli nasilnega čina, da je le bilo orožje poleg; kajti po zakona da ne treba, da bi se bilo rabilo orožje. Branitelj, zaprosivši vnovič za besedo, je povdarjal, da je vendar zveza m«-d oniaa, kar se je dogajalo pred 16. marcem ia med tem dogodkom, da treba jemati v obzir, v kakem duševnem stanja so bili Hrvatu osobiti oa bodi omenjeno le mimogrede. — Čitatelj, ti pa premišljuj, iu primerjaj takratne ■ ' n t.V". t T\ ..Vi v iU « > razmere na Pomjanščlni z današnjimi, in gotovo i prideš do zaključka, katerega pa s^ ne upamo na- ! pisati tu. 1 j Ker torej italijanska gospoda dobro ve, da i pe pravici in zakonitim potom ne more zmagati ' njih kupljena druhai, — 'zadnjič je biia uamreč najnižja taksa za posamične glasove 2 gl. —, pa . bi vendar silno rada vrgla našega vrlega poslanca dr. Laginjo, prišli so na usodepelno misel, mi- • sel, ki bi znala res silno škodovati naši stranki. , — Sklenili so uamreč, da hočejo, ako jim deuar :t iu nezakonitosti ter sleparije, v katerih so dobro izurjeni, pridobč zmago na občinskih volitvah, skleniti v edni ali drugi seji, da naj se poprosi slav. deželni zbor, da naj tako silno .obširno" občino razdeli ua dva dela, torej v dve samostojni občini. Da jim večina deželnega zbora rada dovoli to, o t-m smo prepričani. — Da, zvite glavice so dobro računale. Sedaj je središče občine vas Pomjan. — Vendar, ako se posamične vasi razdele po prebivalstvu v dva dela, usorala bj vas Pomjan pripadati k polovici Mareaige-Boršt-Truske. Vendar Lašiči mislijo drugače. Vas Pomjan naj se priklopi k polovici Šmarje-Gažon Krkavce Konta-bona. — To pa zato, ker bi ta polovica dosledno volila italijansko misleče volilne može; teh bi pa bilo vsaj osem. — Druga polovica bi imela brez vasi Pomjan, komaj pet, k večerna šet volilnih mož. — Na ta način bi si italijanska stranka pridobila na eventuelnih volitvah osem novih volilnih mož. In cenjeni čitatelji, kaj bi ne bilo mogoče o takih razmerah, da propademo z našim poslancem ? Prav lahko 1 — Nikakor pa ne pričakujemo, da bi više oblasti bile uaklonjene temu vednemu razkosavanju in zopetnemu združevanju različnih občin prav po volji italijanske gospode. — Seveda, pri nas na Primorskem je vse mogoče, še to, kar je drugod absolutno nemogoče. — Morda italijanski gospodje delajo račun brez krčmarja, a opravičena je ftiaša* trdi U V, nittn £ j«* p«y*ed*l nefveči prijatelj in prisUš italijanske stranke. — Naj bode temu kakor hoče, s tem hočemo le opozoriti naše može po Šmarji, Kostaboni in Krkavcih, ker na ujih je ležeče, da odvrnejo to povsem verojetno nakano italijanskih »prijateljev* ; in to s tem, da pridejo vsi, kakor eden mož ua volišče. Ako ne, potem bi utegnili biti pogubljeni za vselej. Ravno to velja tudi za zgorenjo stran. Možje, ue ostanite doma! Potrudite se vsi, da oddaste vsaki svoj glas, ker s tem rešite tako našega poslanca, kakor tndi svoje tovariše po dolenji strani občine. Ako nam res razdele občin«, potem ne bodeste imeli ne vi ne oni svojega poslanca. Ako pridemo složai in združeni na volišče, preprečimo gotovo to peklensko nakano naših nasprotnikov. Ne glejmo na denar, na zamudo par ur, kakor gledajo naši zaslepljeni nasprotniki, ki niti ue gredo na volišče brez denarja, ampak oddajmo svoj glas za dobro in sveto stvar 1 Ako premagamo, premagali smo so-vražuika sv. vere in sovražnika naše ožje domovine Slovenije, kakor tudi sovražnika širje domovine, mile nam Avstrije. Mi smo zvesti Avstrijci, tndi ako nas nikdo ne podpira I Koper, dne 10. oktobra 1897. (Izv. dop.) Kmetijska dražba za Istro priredi dne 30. oktobra t. I. od 9. do 12. ure dopoludne v Kopru izložbo goveje živine za aodnijska okraja Koper in Piran. Visoko c. k. ministerstvo za poljedelstvo je dovolilo v te svrho 250 gld. državne podpore. Na izložbo se smejo dovesti samo goveda, ki so odrejena v navedenih dveh okrajih; pri plemenskih bikih pa je dokazati le to, da so se rabili v plemenske »vrhe vs^j tekom 6 mesecev pred izložbo. Na izložbo se dopuščajo: a) bički in biki stari 9 mesecev do 3 let. b) krave od 2 do fi leta. c) junice stare vsaj 18 mesecev, tudi če bi bile breje. Lastniki najlepših živalij dobe darila, in sicer: a) za bičke in bike: 1 darilo v znesku 60 gl., 2 darili po 40 gl. in 2 dariji po 30. gld. b) za krave: 1 darilo v znesku 20 gold. in 1 darilo v znesku 10 gld., c) za junice: 2 darili po lo gld. Darila prisodi posebna komisija treh členov. Obdarovani vlastniki živinčet se morajo zavezati, da jih pridrže v plemenske svrhe eno leto po izložbi, in da bodo spisavali o plemenskih bikih redni pripustni zapisnik. Kdor bi iz kacega posebno tehtnega uzroka prodal obdarovano živinče pred pretekom leta drugemu živinoreje^ domačega okraja, mora to naznaniti bližnji kmetijski družbi, ki potem razsodi, če ima vrniti dobljeno darilo ali ne. Od izložbe so izključene živali, ki so hudomušne, ki niso povsfm zdrave ali imajo bodisi katerokoli telesno hibo ali kožno bolezen, potem goveda, katerim se poznajo znaki trpinčenja in ki niso povsem snažna. Kdor se želi udeležiti izložbe, mora privesti ge*eda na mesto izložbe vsaj do 8. ure zjutraj, kjer bo preskrbljeno za staje in ceno krmo. Za krave in junice mora imeti potrdilo domače županije, da jih je sam zredil, ali da so v njegovi | vlasti vsaj eno lete; z« bičkp in bike, da so njegova vlastn'ua vsaj 6 mesecev. V potrdilu mora biti žival tudi natanjko opisana. Kdor se hnfe udeležiti izložbe, naj naznani to najpozneje do 25. t. m. bližnji kmetijski družbi, koliko in kakšna goveda misli privesti na izložbo. Polltiftke vesti. V TR8TU, dne 12. oktobra 18V6. Prazna demonstracija amo rekli v današnjem zjutranjem izdanju da je to, da so nekateri italijanski deželni poslanci istrski odložili mandate, ker fak:naža poreška uh bode mogla več zasramo-vati naših poslancev. Dobro smo sodili in do tega uverjenja so prišli tudi italijanska gospoda, kajti danes že oporekajo vesti o položenju mandatov, češ, da jedini marki Polesini je res položil mandat. Mi si mislimo, kako je bila stvar. Oni niti niso položili mandatov, marveč so — kakor jim je vsikdar le do komedij i kričečimi efekti — le po- slali ono vest v »vet, meneči, domišljavi kakor so da se vsa zemlja kar neha vrteti okolo svoje osi. Ker pa se zemlja mirno vrti dalje, ne zmenč se za deželnozborske mandate istrske, premislili so se kar hkratu in javljajo sveto tolažljivo veat, da — ni bilo nič. Živela komedija in živeli komedijaši! K položaja. Položaj v večini je še vedno nejasen. In tudi o govoru, ki ga je imel včeraj baron D i p a u 1 i v katoliškem društvu v Lin ca, ne bi mogli teči, da je kakor si bodi pripomogel k zjašnenju položaja. Baron Dipauli je zatrdil, da ne more odstopiti od svojega predloga, ker je nverjen, da je njega predlog povsem umesten, kajti le potom zakona da je možno rešiti narodno vprašanje v Avstriji. Govornik je povdarjal, da njega stranka mora zastaviti vse svoje sile v to svrho, da se ustanovi narodni mir na Češkem. Čehi so dandanes — tako je menil govornik — premočni, da bi jih mogli prezirati, ali tudi proti Nemcem ni možuo vladati v Avstriji. Zato hoče njegova stranka vrniti nalogo poštenega mešetar ja. Slednjič je barou Dipauli ostro napadal tudi vlado iii"je) Zaključi?,: da nje^vk stranka ne goji nikaki želje, da bi postala vlfcdna stranka. V tetu hipu le jteđno epazko gosp. barona. Kako pošteno mešetarenje je to, ako mešetar zahteva, da se jedna stranka sramotno poniža pred drago, predno se pričnd pogajanja. In le ponila-nje bi bilo to za Čehe, ako bi se jezikovne ha-redbe odpravile poprej, nego stopi kaj poštenega na njih mesto. Takega mešetarenja ne merejo vsprejeti nikdar in nikoli. Popred naj se ustvari pošten zakon, potem se bode moglo še-le goVoriti o odpravi naredeb. Dopolnilna volitev v državni zbor se je vršila včeraj v Karlinovem pri Pragi. Izvoljen je bil kandidat mladočeške stranke ServacijHellef proti kandidata radikalcev Sokola. Tej volitvi se pripisuje važnost v toliko, ker je dokazom, da je ■laiočeška stranka ostala intaktna pred agitacijami radikalcev in ker to dejstvo povišuje ugled sedanje češke delegacije v državnem zboru. Poslanec Iro, ta žalostno proslali mož in požiralec častne besede, hoče baje položiti svoj mandat. Pametaejega res ne more storiti. Spoštovanja se sicer ne pridobi tudi s tem, pa viaj — poiabljenje. Društvo narodov. Na Dunaja se je usta« novilo društvo za pomirjenje narodov. Društvu je ime „V&ikerverbiu". Mi ieveda želimo temu pod« j jetju popolnega uspeha, reči pa moramo, da se gospo-> ^je zasaovateiji jako motijo, ako cenijo, da d<>*ež ;jo I svoj cilj le lepimi govori na društvenih shodih. ; Mi Slovani sa ne moremo ia nočemo več zadovoljiti samimi platouiškimi zatrdili naše jednakoprav-noeti, ampak hočemo, da se jednako pravo izvede tndi praktiški. Ker je draštvo baje sestavIjeuo ii poslancev vseh strank, imajo njega členi dovefy prilike, da na praktičen način pokažejo svoje navdušenje za — mir med narodi. NemSka sodba o Slovanih. V seji zbornice poslaucev je prosil besede med drugimi tndi zastopnik. dunajski dvorni svćtnik Ksrais. Pripovedoval je, da mu je bila prilika kakor uradnike, da je spoznal vso monarhijo od skrajnega joga do skrajuoga severa ter od skrajnega zapada pa do skrajnega vzhoda. Pripoznava se Nemcem, ali pripdinati mora: zbr«l je v sebi po svojih močeh duševnih zakladov mmške liturature, ali brez ovinkov mora povedati, da je našel med ČMii človeškega čustvovanja, olag.isti iu dobrosrčnosti. Na strani Slovanov ste blago cutstvovanje in prizan«siji-vosi do slabosti sočloveka. Te besede je izustil dne 7. oktobra v zbor* niči poslancev mož, ki ni pauslavist, ker je Nrmee in uradnik, ki se je pepel precej visoku v uradniški hierarhiji. Tako je govoril mož, ki je v istem svojem govoru ognjenimi besedami postavljal ne prvo mesto dolžnost avstrijskega čutstvovanja ; govoril je tako, kakor so mu narekovala lastna opazovanja iu lastne skušnje; govoril je tako, ker nima toliko — kako bi rekli P! — poguma, da bi tajil notoriško resnico. Ta izjava poslanca Kareisa je jako poufina ozirom na sedanje politične in narodne boj« v Avstriji. Nič novega ni povedal g. dvorni svčtnik ; saj čutimo najbolje mi sami, kako veliko premehki smo mi Slovani v takih bojih in proti takim nasprotnikom. Nasprotnikom, ki se vestno in vseskozi ravnajo po gtslu: .Moč ja nad pravico", dočim sili; nas Slovane naša mehka nrav, da v strahu tehtamo vsaki korak, ki ga imamo storiti, in vprašujemo plašno: Kaj poreče svet, ako zaropoćemo malo? V tej naši utuvi'je naša nesreča, v tej nali nravi je vzrok, da še danes ni rešeno jezikovno in narodne vprašanje v Avstriji in da pest drznih razgrajačev — katerih moralno kakovost je ravno te dni zadela uničujoča obsodba — more strahovati vse prebivalstvo in parlament, ter gaziti v blato politiško morilo. Da nima slovanska večina Avstrije te nesrečne m6hke nravi, te pretirane obzirnosti, a da ima le polovico energije in brezobzirnosti' svojih nasprotnikov: danes bi uživali že primeren upliv na notranjo in vnanjo politiko države in jezikovno vprašanje že davno ne bi bilo več odprta rana našega političnega življenja, ker bi bilo že davno rešeno v našem zmislu, v zmislu jednabega prava za vse 1 — Se svojim označenjem nravi Slovanov je torej posl. Karels pokazal na jeden vzrokov še vedno trajajočim bojem med pravico in krivico. Počastil je sicer nas Slovatttl AJi kakor je ta lastnost, ki nam jo pripisuje, častna za nas pred poštenimi in dostojnimi ljudmi, tako pogubno se je pokazale! za nas v borbi proti nepošteoitn in nasilnim na-f sprotnikom. Skrajni čas)bi že bil, da bi sprevideli Slovani, da senca mehke lipe je pač prijetno shajališče miroljubnim ljudem, ali bojevnikom v ljutih borbah je lipov les slabo orodje. V takih časih treba hrastovih grč. r D inonstracije v Rima. Včeraj so bile v Rimu velike demonstracije, naperjene proti name-rovanen.u povišanju pridobuine. Demonstracije so uprizotili trgovci. Isti so izročili ministrskemu predstduiku dotični protest Vse trgovine so bile zaprte. Ogromna množica se je zbrala pred palačo ministarstva za notranje stvari. Razjarjena množica je metala kamenje v palačo in je zmerjala vojake z gladeži in tatovi, hoteča razorožiti iste. Vojaki so streljali na množico. To je bil začetek strašni zmešnjavi, kakor na boječa je bilo pred palačo. V«e mesto je bilo, kakor v obsednem stanju. Nekaj je obitih, na stotine pa ranjenih. dtui?AČe pa bi se tudi lahko mislilo, da se jim tako dobro godi, da imajo vsega tako obilo, da ne potrebujejo ničesar. K. r pa to ni in posebno ne v gorenji okolici tržaški, je torej potreba mej-sebojnega združevanja niej krnefcova'cf jako nnjna. V družbi je moč ;' t družM te vidi vsakdo, osamljenega uikdo. Tako je izprevidelajtudi državna nprava, da so potrebne korporacije v gospodarskem vprašanju in je obrnila majočih se udeležencev. Ob 4.juri popoludne je otvonl|shod predsednik gosp. Ivan Goriupob navzočnosti celo -kupnega odbora „Kmetijske iu vrtnarske družbe tržaike'. Pozdravil je navzoče prijaznimi besedami. Zajedno je predstavi občinstvu navzočega vladnega zastopnika, gospoda Ereinerja in je na to v kratkih potezah načrtal namen in pomen shoda z ozirom na potrebo ustanovitve kmetijske podružnice v BiUO'ici in posebnim ozirom na povzdigo mlekarstva v tem kraju. Nato je gospod dr. Pretner v duhovitih potez »h uz^a**! pomen kmetijak^g* 'd^uževanja z ozirom ua zahtevo današnjega ča-a in je dejal mej drugim: Dandanes se združuje karkoli spada v p.isamičtio stroke človeškega poklica, vse se oklepa drug druz«ga v spoznanju, da v dražbi je moč. Kdor ostnje v uaših časih sam, ou polagoma oslabi in izmrje. V družbi pa dobivamo moč drug od druzegH, ker v družbi podpiramo drug druzega, ue le duševno, ampak tudi gmotno, materijalno. Jedea najvažnejših poklicov človeškh na zemlji pa je poklic kmetovalca, ker od kmetovalca izvira živijenje za vso človeško družbo. In baš ta poklic je danes oni, ki je začel slabeti, in to posebno ondi, kjer kmetovalci zaostajajo za vesoljnim napredkom časa, kakoršen napredek zahteva sedanja družba človeška. In ta napredek je označen najbolj v njej«ebojuem združevanju. Ako se torej kmetovalci ne združujejo, je znamenje, da se ne zavedajo potrebe združevanja, ali pa se le zavedajo še le tedaj, ko vidijo da je že skoro prepozno; Različne vesti. Delavska zavarovalnica za slučaj nezgode V Trstu. Komisija za volitev novega načelništva tema zavodu je baje že razposlala glasovnice in sicer so se to pot glasovnice razpošiljale po posti naravnost, imovnikom podjetij, ki so podvrženi zavarovanju. Vsakdo, kdor plačuje v Tržaško zavarovalnico za slučaj nezgode, naj pati, ali je dobil glasovnico; če je ni dobil, naj jo takoj reklamuje, na vsaki način pa vsaj do 20. dnd t. m. isto tako naj vsakdo, čegar glasovnica ni pravilno narejena (n. pr. da ni postavljeno v glasovnico zavarovancev pravo število delavcev), v istem roku reklamuje na volitveni komisiji za delavsko zavarovalnico za slučaj nezgode v Trstu, če se ne ugodi reklamacijam, naznani naj se vsaki slučaj uredništvu našega lista. Imena naš i š kandidatav objavimo pravočasno. Odbor »Kmetijske in vrtnarske družbe za Trat in okolico* bode imel svojo redno sejo v petek dne 15. t. m. ob 2. uri in pol popoludne v prostorih tržaike posojilnice in hranilnice. Pranot Kopitarjevih in KaradllAovih umrljivih ostankov. Na izredno slovesen način so dne 10. t. m. na Marsovem pokopališču na Dunaju izkopali umt-joče ©stanke dv^-h vel k h Slovanov : Srba Vuka Stefanoviča Karadžičain Slovenca Jerneja Kopitarja. Oboji ostanki so se shranili v bele kovina9te krate ter se razpostavili v kapelici na oder. Ne-brojno vencev je pokrivalo krsti. Oficijelno so bili zastopani: naučni minister po dvornem svetniku R zeku, ces. akademija po dvornem svetniku prof. Jagiču, dunajsko vseučilišča po prr-f Konstantinu Jirečku, c. kr. dvorna knjižica po dr. Vondraktr, dunajsko mesto po svojem županu dr. Lu?gerju, ki je prišel s posebno deputacijo, srbska vlada po svojem poslaniku na dunajskem dvoru,1 Mihaloviču z velikim spremstvom, srbska kraljeva akademija po bivšemu miuistru Novaknviču in po državnih svetnikih Oiorgjeviču in Nežiču, srbska velika škola p" prof. Sta noje viču in Beligrad po svojem županu Kajiču. Navzoči so bili vrhu tega pod-predlehk zbornice po Črna kronika. Tržaška kronika umorov in samomorot se sme po pravici imenovati .črno kroniko". V nedeljo zvečer okoli 10. ure je šel SO letni mesarski pomočnik Anton Verdelli v veći družbi v svojo ljubico preko Katinare v mesto. On in dekle sta oitala zadej in sta se sprla hkrato mej govorom. Kakor bi trenil, planil je Verdelli v neki ob cesti se nahajajoči vodnjak in, ker je bila rešitev nemogoča, je utonil. Ljubica je bila seveda vsa prestrašena, ker je morda ona zakrivila skok svojega ljubimca v vodnjak, a kesanje je bilo prepozno, njenega Tončki izlekli so mrtvega iz vode. — Isti večer so izlekli pri Miljah neko 501etno slabo opravljen« žen«ko iz morja. Uzrok smrti je neznan. — O polunoči v nedfljo je 18letni strojarski učenec Antoa Sivitz ua sredi ceste zabodel 241etnega mehanika Ferrucio Bale ta. Zabodenega so morali prenesti v bolnico. — V ponedeljek ob 9 uri dopoludne streljal je s ceste skozi okno gostilne „Alla Stazione"1 neki kamnosek z imenom Julij Alfano na služkinjo Marijo Karr, nahajajočo se v kuhinji. Zadel io je k sreči le v uho, a za tem je pomeril na se in se težko ranil. Črna kronika I Človeku zastaja sapa, ako misli, kako zelo se množi ta »črna kronika" v mestu Trstu. Vzrok ? Vzgoja in socijalne razmere! Ako vržemo pogled na to socijalno življenje v Trstu, zdi se nam, kakor bi stalno plaval nad mestom črni duh pogube in polnil se svojim strupom vse sloje človeške družbe. Samo, ako človek kritičnim pogledom motri te različne prikazni na ulici, početo od otroka pa do odraščenega, ako motri te — fizionomije, prepričati se mora, da vse to nosi razločni pečat Črnega duha pogube. Ia kam dovaja« to h In od kodi izvira to ? Od kodi drugod, nego od tod, ker men-dajni krogi prezirajo poleg nepotrebnega politiko-vanja moralično nadzorstvo tržaškega prebivalstva iu mesto, da bi z blagim vplivom zatirali strupene kali v duši prebivalstva, pa zanašajo vanje sovraštvo in razburjenost, kar seveda ne ostaje le v političnih pojavih, marveč upliva še toliko več na zasebno socijalno življeuie. Na njihovi vesti naj obležijo vsi črni grehi črne kronike tržaške! Draiba na kolodvoru južna Železnica. Načelnik postaje južne železnioa; v Trstu nam javlja, da se bode dne 20. t m. od 10. do 12. predp. vršila v magannu II. v 2. nadstr. javna dražba voznib po* šiljatev, ki niso bile dvignene. Kdor kupi te stvari, mora takoj položiti kupnino iu takoj odpeljati kupljeno blago. Predmeti se ne prodijo pod vz-klicno ceno. Seznam nredm^tov. ki bodo na draž »i, je v vestibulu kolodvora. Druitvo „Gospodinjska iola" v Ljubljani, kateremu je namen mtan viti in uzdržavati gospodinjske šole, kjer se dekletom, ki so odraze ljudski šoli, daje priložnost, izučiti se v vseh, domače gospodiuj^tvo zadevaj ičih stvareh, v. prvi vrsti kolikor je potrebno v mali meščanski in delavski rodbini, ima due 18. t. m. ob 7. uri zvečer v „Narodnem domu* prvo glavno skupščino. — Temu društvu želimo hitrega in popolnega u*petia, ker to društvo — glasno bodi rečeno — utegne biti tudi korak k rešitvi — »socijalnega vpra- Mila jesen. Z Razdrtega nam pišejo: Naš kraj pod očakom Nanosom se nima še kar nič pritoževati o slabi jeleni ali celo o nastopajoči zimi Ren je na Nanosu padlo ž* početkom tega meseca malo snega, a pod Nanosom vlada, bi rekel, nova p«'ml*d. Saj je na'vrhu Matevža Pr«m-rova ua Velikem Uueljskem videri dve ml tdi jablani v cvetju, jedna ima petnajst cvetov. Seseda sadu iz teh poznih cvetov ue bode, a cve'ovi sami značijo, da zime še menda ne bo tako hitro. DomaČa umetnost. Ozirom na notico, priob-čeno v današnjem /jutranjem izdanju pod tem na-slovom, objaviti nam je danes naslove še nekaterih naših umetuikov, ki utegnejo služiti v slučaju potrebe si. občinstvo: Josip Cesar, akad. podobar v Mozirju v Savinjski dolini. Ou je izvrsten izdelovatelj cerkvenih podob, odhkujp-čih se po pravilni anatomiji, ter izvršuje vsakoršuo naroČilo točno in vestno. — Ludovik G r i 1 e c, akademičui slikar v Ljubljani, specijalist v slikanja portretov s pastelnimi in oljnatimi barvami. O njem je bilo že mnogokrat pohvalnih poroči! po slovenskih listih. .. Matija Jama, akademiški naobraženi slikar v Ljubljani, o katerem smo govorili i mi nedavno n« tem mesta. Oa oi samo vešč portret!st( temveč tudi spreten ilustrator ter slikar pokrajinskih prizorov. Mnogo njegovih ilnstracj je prinesel ljubljanski .Dom in Svet". Simon Ogrin, akad. slikar na Vrhniki na KrAnj9kem. Ta mnogo let po naii domovini delajoči cerkveni slikar izdelnje posamične nabožne podobe, oltarne slike in „krileva potau na platno ter alika i cerkvene slike al freaco. Njegova dela se sploh jako solidna ter profinjena cerkvenim dubatn. On si je vzgradil lepo vilo v jažnotirolskem sloga, ne samo radi tega, da ima v istem ngoden ate-lier, temveč, da pokaže ljudstvu tudi dejanski e-stitičfn ukus v urejanju bivaTifi. Alojzij P r o g a r, akad. kipar v Celovcu. O njem in o njegovih delih se je pisalo že mnogo malone po vseh slovenskih časopisih. Njegovi kiparski proizvodi so strogo pravilni ; izdeluje jih večinoma po živih modelih jako vestno in solidno, kakor je sploh on sam vzgledno vesten in varčen ter praktično misleči mož, skromen in pohleven, toda eamosvesten umetnik. Leopold P e r k o, akademični podobar pri sv. Trojici v Slovenskih,Goricah na Štajerskem. Njegove cerkvene podobe so znamenite takisto po anatomični pravilnosti in po estetiškem okusu. Prihodnjič navedemo 8e nekatera imena naših imetnikov, ki naj nase rojake prepričajo, da jim ni treba naročati portretov, svetnikov in cerkvenih slik pri tnjcib. Seveda se ne moramo ponašati ni s Canovi, ni Michelangeli in Raffteli, pa tega tudi treba ni, ker bi jim itak ne imeli dati niti primernega dela, de manje pa za tista zaslnženega plačilal Vseslovenska ideja na sliki. Povodom dohoda rnskega carja Nikolaja II. v Varšavo, je bila izložena slika nekega poljskega umetnika, katera je predstavljala vseslovensko idejo. Slovani 10 razpostavljeni na skali, katero izdeljujejo za velikanski „kjp.* Na vrhu je Čeh, v sredi Rus, kateri pridno opravlja delo, poleg Rusa sedi Poljak t zavezano roko, ker se je vrezal, nerodno rab& dleto. Za Poljakom se prihiteli na delo Slovak in Srbin. Na podnožju z dletom v roki pa hitita delati Slovenec in Hrvat. Operacija s pomočjo Rttntganovlh žarkov. Nedavno smo poročali, da je ustrelil nek hudodelec z imenom Ussai v Gorici, med iz cerkve se vračajoče usmiljene sastre in ranil sestro Anakleto v stegno. V goriški ženski bolnici so izvlekli sestri kroglo iz stegna s pomočjo Rttntgenovih Žarkov in sestra ozdravi skoro. Nskaj za smsh. V Milanu se je vršila nedavno sodna razprava proti dvema trgovcema, ki sta neki gospe.; nešto popra, dala aekega prahu, v katerem je bilo namesanih mnogo škodljivih stvari. Na sodišče je bil povabljen izvedenec. Na predsednikovi mizi je bilo 17 kilogramov „popra*4. Ko so odprli zavitke, najbrže malce neprevidno, dvignil se |e is njih droben prah v zrak, ki se je hitro razprostrl po dvorani. Nasledki tega niso izostali: predsednik, sodniki, državni piavdnik, pisar, zagovornik s poslušalci in zatožencema vred so začeli nepretrgoma kihati. S kihanjem zajedno se je glasil bučen smeh po dvorani in jker se je ta si-tavacija konečno zdela preneumua sodnikom, oziroma, ker je bil dokaz o uplivu popra prejasen, bila sta oba obtoženca rešena obtožbe in mej smehom in kihanjem se je razšlo občinstvo. Senzacijonalno aretovanje. V Bruselju so zaprli neko goKpo iz v ših krogov, ista je soproga goep. višega državnega uradnika. Sumijo, da je izvedla veliko tatvino na vrednostnih papirjih. Prijeli so jo v letovišču njenega soproga, ko je bas dajala sijajno soareje. Ljubo poštenje, kje si doma! Književnost. „Hrvatska Maticau je razposlala svojim členom .Izvestje Matice Hrvatske za upravno leto 1896'. Letošnje knjige „Matice' so: 1. Kučera : Vrieme i vjetar. Črtice iz meteorologije; 2. Klaifi : Bribirski knezovi od plemena Šubid; 3. Pinter: Njemačka književnost; 4. Šenoa: Sabrane pri-poviesti. Zvezak osmi ; 5. Turgenjev : Lovčeve bilježite, preveo Mirko Diokovič ; 6 Fiirst : Kraljevič Radovan. Tragedija; 7. Osaan-Aziz: Brz svrhe. Pripoviest: 8. Tresić Pavičić: Car Simeon. Tra- gedija ; 9. Novak r Dve pripoviesti; 10. Lpskovar : Sjene ljubavi. Pripoviest. Kniige, katere| „Matica" izdaja to leto, so: 1. Cezar: Galski i|gradjanaki rat, Preveo, uvod i bilječke napisao Kolom.J Rac; 2. Platou i lenophon: Sympo9ion.^Preveo, uvod i bilježke napisao Fr. Petračid; 3. Hrvatske narodne pjesme. Dio prvi: Junačke pjesme. 'Knjigavdruga. Uredio dr. Stjepan Bosanac. _____ Poverjeniki „Matice*, deleči .Poročilo „Ma-t:ce' za leto 1896', so n»prošeui, da"o tej priliki pozovejo gg. člene „Matice", da^čim preje uplačajo prispevek za tekoče leto 1897! To najkasneje do početka meseca decembra t. I. upravi .Matice", da ne bode zaprek o razpošiljanju „Matičnih" knjig za božične praznike. Vsled tega so tudi izrečno prošeni gg. členi „Matice", da se pravočasno prijavijo in ne zastanejo z uplačanjem členarine, kajti ,Matica"'Jse v interesu reda in gospodarstva ne sme in ne more odtegniti od določbe: „da se knjige „Matice" ne pošljejo absolutno nikomur, kedor naprej ne plača svojega letnega prinosa" ; — a z drnge strani gotovo uvažujejo členi „Matice" okolnost „Matičino", da ista ne bi mogla zadostiti svojim nemalim obveznostim, ako bi člani ne plačevali v pravem času 1 „Matica Hrvatska" sme reči, da je za tekoče leto vse uredila, da svoje člene po možnosti zadovolji z obilnim; a imejoča v mislih naše mnoge in različne književne potrebe, tudi z raznovrstnim književnim darom. Zatorej pričakuje tudi po neki pravici, da število „Matičnih" jelenov, katero šteje to leto 11.500, ne ostane samo skopaj, marveč, da se naroči ie novih členov. S7 Najnovejie vesti* Dunaj 12. (Zbornica poslancev.) Predložila se je vladna predloga, ki podaljške do 31. decembra 1898. veljavnost zakona o prispevkih k stroškom za ukupne stvari, ter podaljšuje dalje z ogersko državno polovico sklenjeno carinarsko in trgovin sko zvezo, in slednjič privilegij avstro • ogerske banke. Finančni minister se pooblašča, da sklene potrebni dogovor z avstro ogersko banko, vlada se pooblašča, da sklene primezne dogovore z ogersko vlado radi dolga avstro - ogerski banki. Ta uravnava stopi v veljavo le v predpostavi, da tudi na Odrskem zadobe zakonsko moč jednaka dolo čila. Njih veljavnost pa neha tudi pred 31. dec. 1898., ako se stvari uravnajo zakonito. Posl R u s s je vprašal, kako da je to, da se zbornici Še ni predložilo poročilo kvotne deputacija. Dokler ni tega poročila, ni možno razpravljati o predlogi za pogodbeni provizorij. Zbornica je nadaljevala razpravo o kreditih za poškodovance po katastrofah. Rim 12. V mestu je zopet mir. Po noči so zaprli 35 oseb, ker so na sumu, da so se udeležili rubuke. Vsled včerajšnjih nemirov je vlada razpustila vsa socjilno politiska društva. Za alabotne bolehave vslod pomanjkanja krvi na živcih, blede in sla-»labotno otroke; iivrsrnega okusa in preiskušenega učinka jo ielaznato vino lekarja Picoolija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica velja 1 gld., pet polliterakih steklenic 4 gld. 50 kr. Trgovinah« bvnojavk« in V3«st. :. i'. U pAen 1SJ.14 12 17 Pšenica a spomlad 1898 11.77 do 11.79 Oves jesen 6.02 6.04-Rt sa jesen 8.40 B 45 Koruza oktober 18W7. 4.45' 4.50 Punina nova od 78 kil. f. 12 35—12.40 -i 7V lo 12 65 12-50 t 80 kil f. 12.50—12 55., od «1. •-> 12 55 1880, -» sif f ». 12.65 12 70. m •• 6 30 9-{irorff 610 6 3a PSenioa: srednje ponudbe, in povpraševanje. Prodaja 15000 mt. st. Vreme: lepo. .ju Nur« me.. 11 - lor 11.85 do--. Za notranji trgovini s Centrifugal f. Cnnc&Me f. Cetro n f. 37 25 f glavih t. 38-25 38 50 u.'.vib. Kr»» i.antu« *oo>i »fi-rn^t, /h oktt. 42.50 :b februar <3.25 Sftnionrg *nn t-ooi ft*pr»ge is oktober —.— ca dncernVur 35— za marc 85.76. ca maj 36.--. mirno. ■Jak« boisaia. oktobra 1807 Državni dolg * papirju „ „ v srebru Avstrijaka ront« ▼ zla*u „ „ v kronah Kreditne akcije . . , London 10 Lit. . , danea 101.95 102 15 123 55 101 95 350 30 11» 70 Napoleoni ..... ... H. 5 2'/, 20 marh 11.75 100 itali ... 45.10 včeraj 102 15 102.20 1-23 45 102.— 352.— 119.65 ».52— 11.75 45.15 •C Rojaki! Spomnite ne družbe sv. Cirila in Metoda. Spipitus sinmpis compoaiti ALGOFON. Jedino sredBtvo proti zobobolu, revmatičnemu glavobolu, migreni itd. Steklenica z navodilom stano le 20 nS. ter ae dobiva jedino le v lekarni Praxmarep (Ai due Mori.) TRST -- Piazza grande — TRST. Paziti nn ponarejanje. Pravi t r p o 16 e v sok je jedino oni, kateri ae p rl p r a v 1 j a v le ka r n i kZrinj-b ke mu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20 Trpotčev sok nopreaežno doluje pri vseh prehlanjenjih aopnih organov, ter ienajboljesredstvoza prsni katar, ka-aelj, praobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašeljnea tem zdravilom v najkrajšem času da odprav it i; bolniki ^J>o®oor ^