BELQKRANJEC Izhaja 1. in 15. vsakega mesca. — NaroČnina za celo leto znaša K 1*50. Glasilo belokranjskih kmetov. Geslo: Na delo za staro pravdo. Vse pošiljatve prosimo na naslov „Belokranjec" Gradac, Bela Krajina. I. letnik. Ljubljana, dne 15. rožnika 1908. Štev. 7. Uredništva vseh slovenskih in hivaških listov prosimo, naj nam jih posiljajo v zameno, ker jih bomo porabili za otvoritev javne čital- nice v Gradacu. Vzameno doblvamo dosedaj: Belgrad: 1. Slovenski Jug. Celje: 2. Narodni List. Celovec: 3. Korošeč. Chicago: 4. Proletarec. Kanjnik: 5. Naš List. 6. Slov. Gospodinja. Kranj: 7. Gorenjec. Ljubljana : 8. Dom. Ognjišče. 9. Slov. Meščan. 10. Slov. Branik. 11. Svoboda. 12. Zvonček. Maribor: 13. Gospodarske Novice. 14. Slov. Gospodar. Praga: 15. Svobodna Misel. V čitalnid bodo izloženi vsi časopisi, kar jih dobimo v zameno. Uredni&tvo. Kmetje, poglejmo izza domačega plotu v sirni svet! »K;ij bodo nas stare kmcte go podarstva unli*. Kmct iz metlisko okolice. Ker jc takega mnenja, kot je dejal gori navedeni kraet iz metliške okolice dobivši v rokeBelokranjca, še precejšna večina kmetov, je nujno potrebno natančnejše pogledati, če je to njihovo mnenje upravičeno, če je res to, da kmetu še vedno zadostuje, kmetovati naprej, kot so kmetovali njegovi predniki in se ne brigati pri tem za nič, kar se godi izza domačega plotu. Kako se prepričamo, če je to mnenje pravilno? S tem, da malo pogledamo, kako se gospodari in živi tarn za mejo domače fare, kako se dela tain z denarjem, ki ga tudi kmet prispeva v obliki davkov. I. Kako se g-ospodari v državi in deželi. Pogledamo si najprej natančnejše nekaj številk iz avstrijskega državnega in deželnega gospodarstva. Celo naše drzavno gospodarstvo je osnovano na dolgn. Avstrija ima dolga 9973 miljonov kron, Ogrska 134'.) mil. torej cela monarhija 11.322 milj. (1 miljon je tisočkrat tisoč). Za ta dolg je treba pla- čevati 347 milj. kion obresti. Vsak dan država plača toroj en mlljOQ samo obresti za svoje dolgove, ki se ne zmanjšajo s tem niti za vinar. Samo te obresti znašajo več kot vsi direktni davki. Zato naj se potem kmet ne čudi, če samo nosi v davka- rijo, od države pa nič nazaj ne dobi. Samo zadnjili 8 let se je državni dolg zvišal za — 1000 miljonov. Toda to je samo to, kar je že zadolže- nega. Ta stvar ne samo ni videti konca, temveč bo vedno rastlo. Poročevalec dr. Stein- wender je letos pri državnem proraninu povedal, da znašajo državni izdatki za letošnje leto v Avstriji 2135 milj. kron, za 114 milj več, kot lani. Povprečno se mora računati, da bodo ti izdatki vsako leto za 30 milj. večji. A poznejše bo to še hujše narasčalo. Država bo imela nove stroške za vojaštvo, Podlistek. Karma. Gros L. N. Tolstoj. (Dalj«.) Tacas, ko je pripovedoval Malmek o svoji nesreči, zapazi Pandu, da je izgubil svojo mošnjo. Dolgo jo je iskal po svojem vozu, toda ni mogel najti ničesar, tako da je mislil nazadnje, da inu jo je vzel njegov suženj Madagate. Dal je poklicati redarstvo ter dejal, da mu je njegov suženj izmaknil mošnjo. Nato na njegovo povelje zvežejo Mada- gato ter ga začno mučiti, da bi izsilili iz nJega priznanjc tatvine. ,.Jaz sem nedolžen; pustite me!" je kričal ubogi suženj, „ne morem prenašati takih muk! Jaz sem nedolžen ter trpim za pregrehe drugega! 0, če bi mogel dobiti vsaj odpusčanje kmeta, katerima sem storil svojemn gospodarju na Ijnbo tako krivico! To je kazen za mojo trdosrčnost! Redarji so tolkli dalje po sužnju, ko pride Devala v gostilno ter prinese na veliko za- čudenje vseh navzočih Pandu njegovo mošnjo. Sužnja so takoj rešili iz rok njegovih rabljev; toda ta je iz jeze na svojega go- spodarja zbežal v hribe ter se pridružil raz- bojniški četi. Malmek pa zopet zvedevši, da mu more kmet prodati riža, in sicer najboljše kako- vosti, mu ga odkupi cel voz ter mu ga trikrat preplača; Pandu pa, ki je bil vesel, da je dobil zopet ves svoj denar nazaj, je sei hitro v samostan prosit meniha za pojasnjenje, katero mu je obljubil. Narada je dejal: „Jaz bi Vam mogel stvar pojasniti, kakor zahtevate, toda ker vem, da niste zmožni spoznati resnico, vam dam rajši dober svet: ravnajte z vsakim človekom, s katerim pri- dete v dotiko, kot ravnate sam s sabo, po- služite mu, kakor to od drugih zahtevate zase. Potem boste sejali seme dobrih dejanj, in žetev bo istotako koristila vam." „Menih, pojasni mi stvar,*' vzklikne Pandu, „potem se mi bo lažje ravnati po vašem nasvetu," „No, dobro, torej čujte !" odvrne menih ; „dam vam ključ skrivnosti; čeprav tega ne bodete razumeli, pa vsaj verjemite mojim besedam. Neumno je, ce se smatra človek za poedino bitje, in kdor vse svoje misli posveti temu, izpolnjevati voljo tega poedinca, hodi po napačni poti, ki ga zapelje v brezdno pregrehe. Da se smatramo za poedince, pride od tega, ker nam zastor Mayin slepi oči, nam ne pusti, da bi videli vezi, ki nas nerazruš- ljivo spajajo z našim bližnjim, ter zaprečuje združiti se z drugimi dušami. Malokateremu človeku je znana ta resnica. Naj vam služijo te beBede kot merilo in talisman: „Kdor škoduje drugim, škoduje samemu sebi!" „Kdor pomaga drugim, koristi samemu sebi!" Stran 26. BELOKRANJEC Letnik I. Ali ste že poslali naročnino 1^. l"5O za eelo leto na naslov Belokranjec, Gradac Bela Krajina? Pošljite takoj, če še niste. To malonkost lahko utrpi vsak. Priporočajte naš list tudi svojim znancem. povišanje uradniških plač, za starostno za- varovanje, železnice, dveletno vojažko službo, za vodna pota 1250 railj kron itd. Odkod bo vzela denar za to? Zadolži se. Obresti bodo vedno večje, vedno večji del državnih dohodkov se porabi zanje. Od goraj omenje- nega zneska 2135 railj. kron se porabi, kot smo videli 350 rcilj. za izplačevanje obresti, 600 milj. za place državnira uradnikom, pre- ostane torej še 300 railj. Odštejerao še stroške za vojaštvo, in koliko potem ostane državi še denarja za koristne naprave, od katerih bi davkoplačevalci kaj imeli? Izračunali so, da od vsakih 17 kron davka, ki ga dobi država, porabi 10 kron sarao za to, da ta davek pobere. a ljudstvu nazaj da od celega zneska sarao nekaj okrog 1 krone in pol. Toliko splošno o drž. gospodarstvu. Sedaj še par posameznih vzgledov. Ker se ljudstvo misli, da se mu za take stvari ne treba brigati, država seve tako gospodari kakor vsak tak, ki čuti, da niraa nad sabo strogega nadzorstva. Ko so delali takozvane alpske železnice (čez Gorenjsko v Trst) so prekoracili pro- račun samo za — 100 railjonov. Sami so nabavili nove topove, ker so rekli, da stari niso več na višini časa, a letos so dejali, da k topovom potrebujejo vojakov, in zvišali so njih število zopet za 5000, to se pravi, koraisije morajo od i'antov, ki pridejo na nabor, 5000 več vzeti v vojake. Drž. zbor je sprejel zakon za znižanje davkov na sladkor. Doslej 30 K na 100 kil, a se je imel znižati letošnjo jesen za 838 K. Finančni minister je pa uplival na gosposko zbornico, da je ta zakon zavrnila. Plačevali bomo še naprej na vsako kilo sladkorja po 30 vin. davka. Pa ne samo to. Ko so veliki tovarnarji za sladkor videli, da se zniža davek za teh 8 vin. na kilo, so brž podra- želi sladkor za 8 vin., tako da bi bilo ostala cena ista, tudi če bi se znižal davek, samo da bi šel denar mesto v državno, v blagajne velikih tovarnarjev. Letos bodo izdali za vojne ladije 57 milj. kron. V Trstu grade sedaj dve oklopnici, težki 14.000 ton (1 tona = 1000 kil), ki bosta imeli dva topova z kalibrom, ki bo širok 305 cm; 8 topov po 20*5 cm, 20 topov po 105 cm; dalje 1 križarko težko 3000 ton, 16 torpedovk in dva podmorska čolna. Toliko izdajo samo letos za ladj'e, ki čez par let po nekaj novih iznajdbah pridejo med staro železo. — Za Istro je pa izračunil nek inženir, da bi zadostovalo 45 miljonov, pa bi bila celalstra preskrbljenazvodo, torej za vedno reäena suše, katere blagodat ču- timo kmetje letos prokleto živo na sebi Ker država tako krvavo potrebuje denar, ščiplje kjer more. A tu ne samo, da davko- plačevalci ne dobe nazaj niti primeroma, kar dajo notri, celo drugače se z njimi dela. Leta 1906. je ostalo v blagajnah drž. davč. uradov 146 milj. K, to se pravi, toliko so davkarije več pobrali davka, kot bi bile po predpisih morale. Tako se gospodari v državi. Ker gre denar na vse strani ven za stvari, ki nič ne zaležejo, država mora pustiti dežele njih nsodi. Zaradi tega ne morejo zmagovati dežele svojih stroškov, in tudi njih gospodarstvo temelji na — dolgu. Češka, najbogatejša dežela v naši državi, ima de- želnega dolga — 20 miljonov. — Tudi za Xranjsko smo imeli cast slišati, da je v njenem proračunu pol miljona primanjkljaja. Na vse strani so potrebne ceste, nasadi pustega sveta, melijoracije, sole itd., a deželi pol miljona manjka, a dohodkov od nikoder. Kot smo videli od zgoraj, od države pomoči ni pričakovati druge, kot krpanje. a na zdolaj že ni kaj več obdačiti, ker ljudstvo nima, ker si krije komaj najnujnejse potrebščine. Na drugi strani zopet volilci vedno huje zahtevajo podpor, dela od sedaj vladajoče stranke, ki je ob volitvah ljudem zlate gradove obetala, ki ni ljudstvu pošteno po- vedala globokejših vzrokov današnje splošne revščine, ki vlada od države počenši do zadnjega kočarja, od stranke, ki je trdila, da je temu žalostnemn stanju kriva le prejšnja vladajoča stranka. In kako misli odpomoči tern brezupnim razmeram .,naš" žnnijalni zastopnik, deželni glavar Šuklje? Z — dolgom. 10 miljonov kron novega dolga naj naredi dežela k onim 6, ki jih je lani najela za osuševanje barja. Tri četrt miljona bo zopet treba plačevati samo za obresti in vračanje dolga. Kam to gre? Kakšna bo- dočnost čaka dežele pri teh razmerah, ki so močnejše, kot vsa še tako dobra volja. To slabo državno in deželno gospodarsko stanje zopet seve vpliva na občine. Ker jim prve dve ne moreta nič pomagati, občine so manj morejo zmagovati svoje izdatke, tako da je povsod sam dolg in dolg. Kot pri občinah, deželi in državi, mora iti tudi pri posameznikih, ki te organizacije tvorijo. Med temi posamezniki je pa zopet na najslabšem delavec in kmct. 0 kmetskih dolgovih in njih vzrokih prihodnjič. Vsak kmet, ki je prečital gorenje po- datke, naj sedaj odgovori na ta vprašanja: Ali je res kmetu dosti, da ostane „star gospodar?", ali mu je vseno, kam leto za letom izginjajo ogromni davki brez sledu in vspeha? Ali tudi kmet ne pride v najvefijo revščino, če pride enkrat čas, da država ne bo mogla več zmagovati obresti za dolgove in ne pride državni bankerot, ali ne čuti kmet posledice slabega denarnega stanja dežele in države v zadnji gorski vasi, ker ni podpor za ceste, ker mora sam vzdrževati sole, ker denar sam izdaja, pa nič zanj nazaj ne dobi? Ali torej kmetu res ni treba pogledati izza svojega plota, kaj se godi gori v Ljubljani in na Dunaju? ,.Prenehajte se smatrati za poedinca, in hodili boste pot resnice" „Ce zastor Mayin človeku slepi oči, se mu zdi svet razdeljen v brezštevilne indivi- dualnosti, in takemu človeku ni mogoče raz- umeti važnosti vse obsegajoče ljubezni do vsakega živega stvora." Pandu odvrne: „Vaše besede imajo globok zmisel, in spominjal se bom nanje. Izkazal sem ubo- gemu menihu na poti v Benares majhno do- broto, ki me ni nič veljala, in glejte, kake srecne posledice je to imelo. Za mnogo se vam imam zahvaliti, ker če bi ne bilo vas, bi ne samo ne imel svoje mošnje, temveč bi tudi ne bil mogel opraviti v Benaresu svojih kupčij, vsled katerih se mi je premoženje znatno pomnožilo. Razven tega je z vašo pomočjo prispel ob pravem času voz z rižem, da je rešil mojega prijatelja Malmeka. Če bi hotel celi svet razumeti resničnost Vaših predpisov, koliko gorja bi izginilo! Želel bi si, da bi Budovo resnico vsi razumeli; zato hočem pri nas doma v Kolšambe sezidati samostan ter vas prosim za vašo pomoč pri osnovanju zavetišča za Budine učence!" * Preteklo je več let. Samostan, ki ga je osnoval Paudu v Kolžambe, je postal zbira- lišče modrijanov in slavno središče znanostij. Nekoč pošlje kralj ene izmed sosednjlh držav, ki je slišal o popolnosti od Pauda iz- vršenih okraskov, k njemu svojega zaklad- ničarja naročiti z najdragocenejšimi dragimi kamni Indije okrašeno krono iz čistega zlata. Ko Paudu dovrši to delo, se napoti v glavno mesto tega kralja. Ker se je nadejal da napravi tam nove kupčije, vzame seboj večjo vsoto zlata. Karavano, ki je nesla to bogatijo, so spremljali oboroženi ljudje. Toda v goratem kraju jih napade razbojniška tolpa, katero je vodil Madaguta, ki je bil postal njen glavar. Spremstvo posekajo ter se po- laste zakladov. Paudu sam je le komaj všel. Ta izguba naredi v draguljarjevo pre- moženje velikansko vrzel. Hudo ga je zadelo, toda vdal se je udano v svojo nesrečo ter si mislil : „To skušnjo sem zaslužil z grehi v pre- teklem življenju. V svoji raladosti sem bil z ljudmi trdosrčen, zato se nesmem jeziti, da žanjem danes plačilo za svoja zla dejanja." Ker je postal mnogo dobrotljivejši in prijaznejši z drugimi ljudmi, mu je nesreča le očistila srce. Zopet pretece nekaj let, in nekega dne pade razbojnikom v roke Pantaka, mlad menih in učitelj Naradasov, ko je potoval čez Kol- šambske gore. Ker ni ničesar imel, ga glavar razbojnikov da najpred zbičati, nato pa iz- pustiti. Drugo jutro zasliši Pantaka, gredoč po gozdu, bojni hrup. Približa se bojevalcem ter zagleda mnogo razbojnikov, ki so napadli besno svojega poglavarja Madaguto. Kot od psov obkoljen lev se je ta branil ter jih že več usmrtil. Toda bilo jih je preveč, tako da je bil Madaguta nazadnje premagan ter ves pokrit z ranami padel na tla. (Dalje prih.) Letnik T. BELOKRANJEC Stran 27. Zadružništvo. Kmetske posojilniee in hra- nilnice v Bell Krajlni. Gradaška je iraela od 20. aprila, odkar je otvorjena 54.574 K 2 v prometa, članov šteje 49, Starotrška, otvorjena 16. maja ima prometa 14.053 K 84 v, članov 20, Vrhovska 2324 K 91 v prometa, članov 12. Viniška prometa 25.033 K 29 v, članov 18. Torej skupaj v pri- bližno treh tednih delovanja okrog 100.000 K prometa in 100 članov. Vinarska zadrugra v Crnomlju. Na sestanku vinorejcev v Kotu dne 31. pret. meseca se je sestavil pripravljalni odbor, ki je že vložil pravila za to zadrugo, ki bo imela sedež v Črnomlju, a kleti itd. pa kakor se pokaže najbolj priraerno. Po potrditvi pravil se vrši otvoritev, kjer se naprosi veščake za predavanja. Natančnejši čas otvo- ritve se naznani po časopisih oziroma okliee pri cerkvah. Iz Bele Krajine. Osebne vesli. V začasni pokoj gre gdč. Alb. Praprotnik, učiteljica v Črnomlju radi bolezni. Vodovod v Črnomlju, ki je veljal čez 200.000 kron, ima vodo le v hladnejših letnih mescih, v največji vročini, ko je vode najbolj treba, so cevi prazne, da moramo rabiti umazano Lahinjo. Ali bi se ne dalo odpomoči ? Zabtevamo! Jubtlejneg-a sprevoda na Du- naju se je udeležilo 230 Belokranjcev, večinoma iz Poljan, Adlešič, Gribelj in Čr- nomlja. Svoje mnenje o tern sprevodu smo že povedali. Belokranjce so hoteli voziti na Dunaj v živinskih vozovih; kranjski vlak je vozil gori 20 ur. Naši ljudje naj vendar ne pričakujejo, da bi se preveliko ponižnost plačevalo drugače, kot zasluži. Za to po- rabljen denar naj bi se rajše bilo dalo ne- srečnim Butornjcem. Po toči poškodovanim Belo- kranjcem razdelilo je c kr. okr. gla- varstvo 4 5.0 0 0 kron: 6000 K Preloka, 8000: Lukovice in Suhor (ki pa so naložili denar za bodočo šolo v Lnkovicah), ostanek dobili so posestniki vinogradov občin Dobliče in Talčji vrb. — Prizadetim poškodovancem dalo je še preje poljedelsko ministerstvo razdeliti trtne škropilnice, galico, umetna gnojila za vinograde v vrednosti 16.000 K. V Črnomlju se postavlja že zdavno potrebna mestna tehtnica. Iz Podzemlja. Krščanske ljubezni naj bi učil naš župnik svoje farane malo drugače, kot takrat, ko je oklofutal orga- nista ter vrgel njega in njegovo ubogo staro mater brez odpovedi na cesto s pohištvom vred. Prenociti bi bila morala na prostem, da jih niso našli bolji kristjani, kakor je žnpnik, in jih vzeli pod streho. Svojo kozo, edino premoženje, je mati prodala na Ko- roškem, da je mogla priti za svojira sinom organiatom, sedaj sta pa oba brez vinarja na cesti. „Ljubi svojega bližnjega, kot sa- mega sebo," je dejal Kristus, in njegov na- mestnik ga tako posnema. Tz Poljan se nam poroča: V Ra- den cah pri Poljanah je ustrelil te dni nek 17leten fant Butala v prepiru svojo mater in brata s kroglo iz puske. Mati je čez par dni umrla, brat bo pa tudi težko okreval. Lepo 8pričevalo za voditelje starotrške fare, ki naj bi se brigali namesto za politiko, rajše za to, da se pod njih zvonom ne bodo dogajala taka živinska hudodelstva. Požar na Butoraju. Dne 4. junija ob 1. nri popoldne nastal jc ogenj v (4or. Butoraju. Začelo je goreti pri gostilničarju F. Požeku; ogenj se je razširil jako naglo do sosednih his tako, da je zgorel v dobri uri ves Gornji Butoraj razen ene hise. Zgo- relo je 10 hiš z vsemi gospodarskimi po- slopji. Škode je 60.000 K, zavarovalnine 74.000 K. Zgorela sta tudi 2 prašiča. Za- žgali so menda otroci. Iz Doblič. 5. julija prirede novomeški abiturijenti s sodelovanjem črnomeljske či- talnice in obeh črnomeljskih podružnic Sv. Cirila in Metoda shod v Dobličah, kjer ustanove gg. abiturjentje ljudsko knjižnico. — Upati je na vsestransko udeležbo posebno iz Ornoralja. Razne vesti. Pljančevanje in zločinstvo. Preiskovalni sodnik Lang v Curihu na Švi- carskem je prišel vsled skušenj do zaključka, da se tam povprečno v torek, sredo, četrtek in petek zagreši samo po 10 do 11 hudo- delstev ozir. prestopkov, navadno zvečer, dočim v soboto 18, v nedeljo 60, in v po- nedeljek, ko delajo pijanci „plavo" po 22. — Kakor je pokazala statistika, je od spolno obolelih ljudij nalezlo bolezen 75 °/0 več ali manj pijanih. Ovladanje ozračja. Na Ruskem je skupina kapitalistov začela stavbo aere- mobilov po nacrtu izumitelja stiskalnice brez čepa, Tatarinovega-Leherja, ki je iz- našel zopet nov način takega zrakoplova. Kako podpirajo Čehi domačo industrijo. Splošno je znano, da se če.ški narod strogo ravna po geslu „Svoji k svojim" in da je ravno s tern najbolj pospešil razvoj češke narodne industrije. Po vsakem pred- metu, ki ga je pričel izdelovati češki obrtnik ali podjetnik, je z veseljem seglo na sto in stotišoče rok in v kratkem se je tako vdo- mačilo v čeških obiteljih mnogo najrazno- vrstnejših ceäkih izdelkov, narodni industriji pa je bil s tem zagotovljen obstanek in temelj za najlepšo bodočnost. Posnemanja vreden vzgled so nam podali Öehi pri ku- povanju kavne primesi (cikorije), katere uporaba je danes razširjena povsod. Pred približno desetimi leti še ni bilo nobene večje češke tovarne za izdelovanje kavnih surogatov in so bila večina vsa podjetja te vrste v nemških rokah. Ko pa se je ustano- vila v Kolinu velika češka tovarna za kavne primesi, so pričeli češki trgovci s tako vnemo uyajati izdelke tega podjetja, da se je morala nemška konkurenca v kratkem umakniti. Tudi slovenskim trgovcem se baš pri tem predmetu nudi lepa prilika, da koristijo do- mači stvari in narocajo izdelke iz Prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate v Ljubljani, katere lastnik je g. Ivan Jebačin, ter priporočajo svojim odjemalcem predvsem izvrstno „Zvezdno'" kavno primes, ki prav nič ne zaostaja za podobnim nemskim blagom. Od te tvrdke imajo razna narodna društva lepe koristi, ki bi se znatno pove- čale, ko bi vsaka Slovenka kupovala ta • izdelek. Tndi društvo slovenskih književnikov in časnikarjev je zopet prejelo od omenjene tvrdke znesek 100 K ter ob tej priliki vsa- kemu zavednemu Slovencu priporoca njene izdelke. Književnost. Na drugem mestu na- šega lista (med inserati) se navajajo slo- venske knjige, ki jih je izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani, a uredil jih je dr. E. Volčič v Novem mestu, pri katerem so tudi naprodaj. — Vse te knjige so za naš na- predek in našo korist velike važnosti, ker nikakor ne podpirajo nepotrebnega prav- darstva ampak nasprotno dajejo pouk, kako se je ogniti dragim pravdam. To velja posebno o vseh zvezkih „Poljudne pravne knjižnice", ki imajo lahko umljiva pojasnila za vsakega priprostega človeka. Ti zvezki razpravljajo razun drugega (Predpisi o že- lezniških in rudniških knjigah), stvari, ki se tičejo največ kmeta; saj njega najbolj skrbi, kako bi si dobil najpripravnejši pot do svoje njive ali košenice (I. zvezek), kako bi si znižal vsaj interes intabuliranega dolga (IV. in V. zvezek) ter kaki predpisi so za razdelbo skupnih in za zlaganje kmetskih zemljišč (zvezek VI. do X.) Te knjižice je dobiti zlahka in posebno bi se jih ne smela braniti naša županstva in naše posojilniee, kar se je pa bojda zgodilo na več krajih. To ni bilo častno, terauč kaže, da tisti možje ne umejo svojega posla in svoje naloge. Od drugih večjih knjigje za kmeto- valstvo imenovati v prvi vrsti „Zakoni o javnih knjigah". Tu se nahajajo vsi pred- pisi o zemljiski knjigi, tudi vzorci prošenj za razne knjižne vpise (intabulacije), in pa njih kolkovanje, dalje predpisi o železniških in rudniških knjigah, o zasilnih potih, o konverziji (premenitvi) intabuliranih terjatev in dotičnih olajšav, o zastavnih listih, o radiciranih obrtih, cerkvenih posestvih, o melioraciji (zboljšavi; zemlje^ o delitvi dedine pri srednjih kmetijah, o razdelbi skupnih zemljišč in o zložbi (koraasaciji) zemljiisč, o zaokroženju gozdnih mej. Vsem predpisora so dodana pojasnila iz sodeb najvišjega sodišča ter stvarna kazala po abecednem redu, tako, da tudi priprost človek lahko v knjigi hitro najde zaželje- nega pouka. Knjiga ima skupno 618 strani in stane popolno v platno vezana samo 6 K; ne sraelo bi je manjkati vsaj pri nobenem županstu in nobeni posojilnici. — Priročno olajšilo k tej knjigi je stenska tabela o kolkovini (štempljih) in vpisnini, ki stane na močnem papirju samo 60 vinarjev. Pogoji naroöil so sicer navedeni v inseratu našega lista, pri8tavljamo le, da se knjige naroče lahko z navadno dopisnico, da so pa po- ljudnim pravnira knjižnicam prišite posebne dopisnice, ki se lahko izrežejo in porabijo v isti nam en. Stran 32. ' BELOKRANJEC Lctnik I. MALI OGLASI za tristopno petit-vrsto 15 v, za plačujočc naročnike lista 10 vin. Oglas i* Za vsebino oglasou uredništuo ne prevzema nihahe odgovornosti. MALI OGLASI za tristopno petit-vrsto 15 v, za plačujoče naročnike Hsta 10 vin. Prima braVnšVajgske klobase kila i K 40 v. in vse najfinejše dunajske vrste klobas in salam pošiljapopošt- nem povzetju Jože Mauersperger Dunaj XV1II/1 Währingerstr. 77. Okrajnega zaslopnika za Belo Rrajino s sedežem v Gmstdsievi išče zavarovalnica proti ognju s konkurenčnimi tarifi (ceniki). PonudLfl pod: „Plaöa in provizija" na administracijo „Belokranjca" . 2 mizarska piiia in 1 itm sprejme mizap na, Vinici. Feč se vam nihdop ne podere ce jo kupite v moji zalogi. FRÜN PILETIC, Bradac. Izdelovanje in zaloga peči vseh veli- kosti in slogov kmečke in visoke, secesljon itd. Kmetske hranilnice in posojilnice v Beli Krajini. Hranilne vloge sprejemajo od vsakogar. Posojila dajejo le STOjim članom. Za posojila se plača pri teh poso- jilnicah kolek po lestvici 1. Zazneske »r « « —:--------------------Kolek c e z do K K K h — 150 — 10 150 300—20 300 600—40 600 900—60 900 1200 — 80 1200 1500 1 — 1500 1800 1 20 1800 2100 1 i 40 2100 2400 1 60 2400 2700 1 80 2700 3000 2 — 3000 6000 4 — 6000 9000 6 — 9000 12000 8 -12000 15000 10 — 15000 18000 12 — 18000 21000 14 — 21000 24000 16 — 24000 27000 18 — Za zneske čez 27.000 K se mora pla- čati za vsakih nadaljnih 3000 K po 3 K več, ker je za znesek pod 3000 K plačati kot za celih 3000. Kolarskega učenca išče Fran Sober kolar v Kloštru pri Gradacu. Učenec mora biti star 14 let, precej krepke rasti in poštenih staršev Rudolf ITIikulič mizar na Viffiici mizar | izdeluje vsa mizarska dela po nlzkl cenl ¦ in priporoča svojo veliko zalogo suhe robe. Podpisani se priporočam slavnemu občinstvu za vsa v mojo stroko spadajoča dela, katera se izvršujejo dobro in trpežno po primerno nizki ceni. mizar JOSIP JUDNIČ mizar Stranska vas — Semič. Mizarsfeego pomočniho iR učcnco sprejme Josip Judnič, mizarskl mojster Stranska vas pri Semiču. Gradac Hranilne vloge obrestuje po 41/2°/o- Posojila na poroštvo po 51/2°/o- = Člani morejo biti le prebivalci občin Gradac, Griblj«, Podzemelj in Vinji Vrh. Uradne ure vsako 1. in 3. nedeljo od 2.-4. ure popoldne. Stari Trg Hranilne vloge obrestuje po 4 y2°/o- ____________________ Posojila na poroštvo po 5 1/2 %• Člani morejo biti le prebivalci občin Čeplje, Dol, Dolenja Fodgora, Radence in Stari Trg. Uradne ure vsako 1. in 3. soboto od 9.—12. ure dopoldne. Vinica Hranilne vloge obrestuje po 4V2O/o- Posojila na poroštvo po 6°/0, na vknjižbo po 5'/a°/o. Člani morejo biti le prebivalci občine Vinlce in vasi Gor. in Dol. Bojanci. Uradne ure vsako nedeljo od 9. 10. dop. in četrtek od 1.—2. pop. Vrh Hranilne vloge obrestuje po 41/2%- Posojila na poroštvo po 51/2 %• : Člani morejo biti le prebivalci občine Vrh. Uradne ure vsako nedeijo od 9.—12. ure dopoldne. Odgovorni urednik Mihael Rožanec. Lastnik: Konsorcij „Belokranjec" v Gradcu na Dolenjskem. Tisk J. Blasnika nasl.