otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
(Priloga Vrtou.) Štev. I.            Ljubljana, dne 1. jaouvarija 1896.        IV. tečaj.
Bolni otročiček
$||$ahko je vam. junaki moji, lahko. Obrazek vara se ^S rdeČi, uatnice krožijo se na smeh, nogo so vam poskočne in hiaa vam je preteana, daai je zunaj snega do kolen. Zdravi ste, kaj ne, zato jo pa tudi tako z vami. Drugače je, če je otrok bolan, tedaj pa<5 mine smeh in dobra volja.
Kopačeva Manica bila vam je tudi dobro, veselo dekletce. V šolo še ni hodila in kaj bi tudi ž njo v soii? Njo bi bilo jedva videti iz šolske klopi in do kljuke na šolskih vratih tudi še menda ne bi mogla doseči, tako majhna je bila Manica. Nu, saj pa zato tudi mati niso stopinje naredili, da ne bi bilo Manice pri njih. Kakor je biia majhna, je vondar mnogokrat kako stvarico materi donesla iz sobe, z dvorišča ali iz vrta, da sc niso morali mati pov-sod sami truditi. Ob večerili pa, ko je ztilirenčal materin kolovrat, tedaj je sela Manica poleg mattire iti poslušala jih pazljivo. Zdaj so ji kaj pripovedovali, zdaj kaj zapeli, zdaj zopet učili kakovo molitevco. Pri Kopačevih so se pač držali lepe
1
2
navade, da naj se otrok že doma nauči vse najpotreb-nejše,  da  ne  pride v šolo, kakor da  bi  bil iz  devete dežele, in kot da bi ne imel niti očeta, niti matere! Taka je bila Manica.
NaBtopila je zima 8 svojimi večeri in ledeno obleko. Ni se šalila. Okna niso kar nič zgubila svojega zim-skega okraska —- ledenih cvetlic in od slamnatih streh so viaele dalge ledene sveče. Ta zima je stisnila tudi malo Manico. Bilo ji je vroče, pa zopet zima, mo-rala je ostati v postelji. Oj, to ji je bilo težko, ves božji dan ne ganiti se iz postelje, ko je preje vsakega jutra ob matorinem klicu: »Vstani, Manica, jutro je« — skočila iz postelje in se oblekla.   Manica je bila bolna.
Hudo je bilo Manici, da je obolela in ravno tedaj, ko je čakalo toliko posla. Pred Božičem je bilo. Oče so ji prinesli ravno pred par dnevi več pol papirja s pastirci in Manica bi morala vse te pastirčke obrezati in ufivrsttti, morala bi napraviti papirnatih verižic, zla-titi jabolka, orehe in lešnike, a Manica je bila bolna. Glavica ji je bila vroča, vro^a in bud kašelj jo je dušil. Vsa materina zdravila niso nič pomagala. Božič se je bližai, a Manici je bilo vcdno huje.
Mater je začelo skrbcti. Saj so vendar pazili na Manico, kolikor so najbolj mogli, a vendar je bilo re-yici tako težko.
»Kaj ne, mamica, do Božiča bodem čisto zdrava ?« vprašala je Manica večkrat mater.
»Seveda bodeš. dete mojei' — odgovorili so mati in pogladili z roko Maničino vroio glavico. Kdo bi to vedel ?
Ker Manica ni mogla, prirejevali so mati pastirce in druge stvari za jaslice. Morali so vselej mizo pri-makniti postelji, kjer je ležala mala bolnira. da je ona Tse dobro videla. Gledala je ure in ure one podobiee in marsikaj mater bolj na tiho poprašala. Mati so ji pri-povedovali o rojstvu Jezusovem in o drugih svetib do-godkih. Podobico malega Jezuščka so morali mati vež-krat pokazati Manici. Gledala ga je dolgo, smehljala mu se in g» pritisnila na svoje ustnice.
»Kaj ne, da Jezušček Ijubi dobre otročiče?«
»Seveda, Manica.«
3
»Jaz bom tudi vedno dober otročiček«, dejala je Manica in pogledala mater. Hud kašelj se je je lotil in ni mogla dalje govorlti.
Sveti večer je prišel, a Manica je bila še vedno v postelji. Mati ao v kotu priČvrstili desko, pokrili jo z zelenim mahom. postavili v sredi hlevček z malim Je-zuščkom, a okrog nje porazvrstili pastirčke. Strop so okrasili 3 papirnatimi verižicami, z zlatimi orehi in ja-bolki, a ob steni namestili nekoliko sveC Ko se je oglasil večerni zvon, zbrala se je družina v hiši, svefie ob steni so se nažgale in začula se )e skupna molitev. Oče so pokropili vsak kotiček z blagoslovljeno vodo. Sveta resnoba zrcalila se je vsakomu na obra/.u, a mo-litev se je glasila slovesno. Tudi Manioa na posteljici je molila. Glasno z drugimi moliti ni mogla, oviral jo je kašelj, šepetala je ]e tiho : O Jezus^ek moj, o Jezuščuk moj! Več ni mogla. Bilo ji je tistega večera tako liudo-Dihala je težko, a glava ji jc hotela razpočiti.
Glcdala je na ono stran, kjer so bilejaslice. Sve-čice 90 tako lepo razsvetljevale prostorček in Manica je razpoznala skoraj vsako podobico. Ej, aaj jih ni malo gledala, ko so jih mati prirejali ob njeni posteljici. Rada bi videla. rada, da bi jih ona izrezavala. nii, pa je tucli tako dobro, rnatt so še lepše vse uredtli. Mati znajo, mati. Glej ona zlata jabolka ob stropu, kako se blišče, ko bi pač taka rodila stara jablana v domačem vrtu! Nu, mati niti angelja niso pozabili. Na nitki visi prav gori nad štalico in večkrat se zamaje. Gotovo je kje blizu tudi Maniiin angeljček, kateremu se ona tolikokrat priporočuje.
Vendar kaj je to? Kaj so tudi zvezdice zunaj na temnem noČnem nebu zapazile Maničine jaslice? Manici se zdi, da se one približavajo jaslicam, da bi si jih tudi one rade ogledale. Ej, ej, kakove so te zvezdice? To niso zvezdice — zvezdice nimajo zlatih krilic, oj ne, no . . . to so angeljci. Prav angeljci so, saj je tak tudi oni angeljček naš gori nad štalico. Pa koliko jili ]e! Jeden, dva . .. šest . . . deset . . . dvajset, Manica ne ume dalje šteti, pa kdo bi jih tudi preštel? In vedno bližje prihajajo. Angeljčki,le bližje pridite, bodete videli naše jaslice!                                                            
      
4
Vendar tudi jaslice v kotu postajajo vedno večje. Manica kar ne more ostati več v posteljci in kako bi tudi ostala. Nič več je ne boli, zdrava je. Vstane in odhiti k jaslicam. 0 jej, ali je tamkaj lepo! Mali Jezušček v jaslicah se ji milo smehlja, pastirčki jo ve-sclo pozdravljajo, rekoC: »No, Manica, kaj si tudi ti prišla, prav da si prišla. Saj je tukaj pri Jezuščku tako lepo. Ali še kdo pride?«
»O jej, saj sem na angeljčke skoraj pozabila«, vsklikne Manica in odhiti k oknu. »Ejej, tu je kaj vi-deti. Od okna pa do nebes stoje zlate stopnjice, a po njih stopajo angoljci. Iz zvonika glase ae zvonovi, a sliši se miia, neboška godba in petje . . . Ti 2na]o peti! Le hilro, hitro doli angeljci, saj je pri jaslicab tako lepo!«
In res angeljci prihajajo v trumah k jaslicam. Polni se hiša, ali kaj hiša? To ni več hiša, v kateri je Ma-nica stanovala, to je velika eerkev, koliko hiiSek gori pač v njej! Oj, kako je Manioa srečna!
Nu, najedenkrat se Manica razžalosti, spomni se svojega očeta in mater^. Ogleda se na okrog in gl©j, tam prihajata tudi onadva, vescla, zadovoljna. Mati so jo  žo zapazili.   Odhiti jim nasproti. Jej, to je veselje!
Vse je veselo, vso se približuje k malemu Jezuščku, kateri se vsakemu tako milo smehlja. Angeljske pesmice se zopet oglase:
»K jaslirara tem tutli mi pokleknimo, Tebe, o Dete nebeSko, molimo!<
In vsi poklekujejo pred jaslice in odgovarjajo:
»0 Jezušček nag, o JezuSfek naš!«
In Manica poje tudi, srečna Manica!
*
»Hvala Bogu, da si se zopet prchudilo, detemoje«, spregovonli so mati dva dni kasneje ob Maničini po-etelji, ko je Manica zopet o<5i odprla. — »V hudi vro-<5ici si bila.«
»Kje so angcljčki, mama?«
>V nebesih!« —
5
»Meni je bilo Uko lepo z njimi. Tako so prepevali malcmu Jezusčku. Jaz sem se že vse pesemce nauCila. Pa saj ste bi!i tudi vi zraven.«
»To se ti je &anja!o, dre^o dete. Ti si bolna, hudo bolna. Le prosi Boga, da ozdraviš.«
In ozdravela je KopaČeva Manica. Bolezen se jt je Še dolgo poznala, vendar okrevala je naposled povsem. Odrasla je. Dobra in pobožna deklica je in. če takova ostane, prišla botle kdaj gotovo tje, kjer je Jezuštek in angeljci, kakor je sanjala v svoji bolezni.
Janko Barle