List 18. rn v • leca LUI i i M I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 60 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase ate) vzprejemlje npravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo nredništvn Novic V Ljubljani 3. maja 1895. vmlsm Politiški oddelek. Poziv ! Na Veliko noč toče deželno daleč okrog. glavno opustošil je grozen potres naše cve-mesto Ljubljano in nje okolico na Že prvi sunek, ki je bil malo pred polunočjo, bil je toli silen, da so se vse hiše zmajale, mnogo ljudij pa bilo žrtva grozne katastrofe. Nadaljnji šunki so uničili še ostalo popolnoma. Milijone iznaša škoda, ki jo je provzročil potres na hišah ; preteča gospodarska beda ne da se preračuniti. Brez stanovališča jih je na tisoče ljudij, ki bivajo v šotorih in barakah; mej njimi je otrok v najnežnejši dobi in bolnikov. Prebivalstvo je vsled te najgroznejše vseh prirodnih sil upropaščeno. Zaupanje v Boga bode se povzdignilo in ojačilo, vendar mu morajo pomagati soljudje v obili meri, ako si hoče postaviti razdejane cerkve in šole, ako si hoče sezidati nova stanovališča ter si tako zagotoviti po-goje svojega gospodarskega vstajenja. Njega Veličanstvo naš milostivi, dobrotni césar přiskočil je prvi na pomoč, kakor navadno, tako tudi zdaj, z bogatim darom. Nas pa, stoječe še vedno na tresoči se zemlji šinja pre- jedna misel, kako svojemu nesrečnemu prebival-stvu pomagati in ga resiti, in zategadelj apelujemo v teh težkih in tožnih časih na sočutje in ljubezen do bližnika po širnem svetu in prosimo pomoči. Ljubljani, meseca aprila 1895. Pomožni odbor za Ljubljano in okolico Viktor baron Hein, častni predsednik. Oton De tel a, I. namestnik. Peter Gr ass el li, II. namestnik. Dr. Josef Ptačič, načelnik. Leo grof Auersperg, Otomar Bamberg, Fran Do berlet, dr. Sebastjan Elbert, Janez Flis, dr. Vinko Gregorič, Ivan Hribar, Andrej Kalan, dr. Valentin Krisper, Josef Krisper, Matija Kunc, Peter Las s nik, Leopold bar. Liechtenberg, Josef Luckmann, Emerich Mayer, Janez Mathian, Ivan Murnik, Ivan Perdan, Vaso Petričić, Karol Polak, dr. Adolf Schaffer, dr. Anton vit. pl. Schoeppl, Ferdinand So u v an, dr. Josip Suppan, dr. Ivan Tavčar. Dunaj za Ljubljano. Nesreča, ki je zadela slovenske pokrajine, zlasti njih središče Ljubljano je velikánská in le z izredno podporo je mogoče pripomoći, da se naša dežela zlasti bela v Ljubljana reši popolnega propada. Skoda ni jedino na poslopjih, temveč po nesreći je prenehala v Ljubljani vsaka trgovina, mnogi < brtniki zgubili so ves zaslužek. Premožnejše prebivalstvo je ostavilo mesto po strašni katastrofi. Lahko rečemo, da je najmanj 5000 ljudij zadnji čas ostavilo Ljubljano, in to so najboljši sloji, kateri so dajali zaslužka trgovcu in obrtniku. Krojači, čevljarji, šivilje in še nekateri drugi stanovi nimajo nobenega delà. Pa še tišti, ki bi morda kaj naročili iskati. sedaj pri njih ne naroči, ker ne ve, kje jih ker ne bivajo v svojih stanovanjih, temveč bivajo kje v barakah ali šotorih Nekatere ulice so dolgo bile zaprte, ker hoja po njih bila« nevarna in v njih ni bilo najmanjšega prometa. Ljudje » ki so bili prisiljeni zapustiti svoja stano vanja in se preseliti v šotore ali barake, ali pa spati celo pod milim nebom, so izpostavljeni mnogim nezgodam. Posebno prve dni je več ljudij zbolelo od strahu in pre- hlajenja ali pa zaradi pomanjkanja redne hrane. Beda, ki je vladala, je nepopisljiva in bode zapustila neizbris-ljive posledice. Lahko rečemo, da polovica prebivalstva ne more stanovati v svojih stanovanjih. tacih okoliščinah je naša dežela, osobito naša ^flh stolno mesto potrebno znatne in hitre pomoči. Ta pomoč fg V Ni h 172 tudi prihaja od raznih stranij in reci moramo ? da po silni zemeljski šunki pretresli nesrečno Ljubljano do njenih sebno prestolnica ob Dunavi kaže največje sočutje za po- temeljev in od tedaj se tla v tem nesrečnem mestu nesrečence v Ljubljani. To sočutje kaže se v vseh krogih niso pomirila. Nastala škoda znaša mnogo milijonov. brez razlike narodnosti, vere in političnega prepričanja. v Ljubljani ni moči popisati. še Bede Pred vsem moramo omeniti, da je dunajsko časopisje Nje velikost se razvidi še najbolje iz tega, da je kazalo posebno simpatije do nas. Najprvi dunajski listi skoro ni hiše v nesrečnem mestu, ki ne bila resno so v lepih člankih prebivalstvo pozivljali, da prihiti Ljub- poškodovana, in da danes, polnih deset dnij po potresu i ljani na pomoč Posebno moramo omeniti „Vaterlanda", u ne more še devet desetink vsega prebivalstva v svoja „Neue Freie Presse", oba „Tagblatta". Ti listi so mnogo stanovanja. Ljubljansko prebivalstvo kampira na prostém, pripomogli, da se je vzbudilo sočutje za Ljubljano ne v mejah avstrijske države, temveč tudi preko teh mej. izpostavljeno vsem vremenskim nezgodam, v šotorih in v lesenih barakah, v vozovih in pod milim nebom. Situva- Dunajski mestni zbor je bil mej prvimi, ki je do- cija je toliko strahovitejša, ker bodo zlasti revnejši, na podpore volil strijska mesta 5000 gld. in tako vzpodbudil druga av- mesto navezani sloji najbrž še dolgo časa ostali brez dobrodelnosti. Veliko sta koristili na- krova in ognjišča. Misel na bedo, kateri so izpostavljene šemu mestu dunajska „Rettungsgesellschaft" in „Yolks- zlasti ženske, otroci in starčki v kranjskem stolnem Veli- kiichenverein", da sta poslala v Ljubljano svoje kuhinje mestu, mora pretresti vsako, človeški čuteče srce. in tako ljudem, bivajočim pri neugodnih vremenskih raz- kost nastale nesreće opravičuje podpisani komite, da ape merah pod milim nebom, gorke hrane. Posebno prve dni luje na dunajsko prebivalstvo in njega dokazano dobro je bila to neizmerna dobrota, in brez pomoči v tem oziru srčnost. Ljubljana je potrebna pomoci, hitre in izdatne bi bilo gotovo še več ljudij zbolelo. „Rudeči križ" je pa pomoči bil poslal barake z Dunaja, da se je preskrbelo neka-terim ljudem stanovanje. Avstrija je vajena, da pri vsaki priliki, kadar iz redna velikost in intenzivnost kake nezgode stavlja 1z- Preobširno bi bilo, ko bi hoteli popisovati, kaj je redne zahteve na jednomiselnost, človekoljubje in složnost vse storila prestolnica avstrijska za našo bedno Ljubljano in tudi delà vseh posameznikov niso znana. Pokazalo se prebivalstva, vidi državno stolno mesto kot svetel vzgled delovati naj Dunaj tudi v tem tako silno žalostném je dunajsko mesto, da ima srce za vso državo in da je slučaji novič dokazal svojo dobrodelnost. Pot je pokazal vredno biti prestolnica vsemu cesarstvu, da ima njega prebivalstvo na tisoče najplemenitejših src. prvi dobrotnik v državi, Njega Veličanstvo nas svetli cesar z nikdar pojemajoco dobrotljivostjo in milostjo, s Dunajski umetniki pripravljajo neko delo v prid pravo cesarsko radodarnostjo. Zato se podpisani komité Ljubljani, prirejali bodo koncerte, dunajski časniški do- obrača zaupno na dunajsko prebivalstvo z nujno in iskreno pisniki sklenili so tudi začeti obširno akcijo po tujih prošnjo : Pomozi siromašni Ljubljani in obkrožajočim jo, listih za po potresu poškodo*ano Ljubljano. Upamo, da A se jim posreči v velikem delu Evrope vzbuditi sočutje za nesrečno ljubljansko prebivalstvo. rojaki na Dunaji pa tudi niso držali križem Naši rok, temveč so pridno delovaM. Posebno je pri tem ome- tako silno zadetim občinam. Podpisani pomožni komité prosi torej prispevkov in je pripravljen, vzprejemati milodare ter je hvaležno oddajati v njih namen. Milodari naj se izroče ali uredništvom časnikov ka- niti neutrudnega delovanja gospoda dvornega svetnika teri so ta oklic priobčili, ali nižjeavstrijski eskomptni Šukljeja, ki je vse storil, da vzbudi sočutje višjih krogov banki (Freiung ali pomožnemu komitéju za Ljub za bedno po potresu poškodovano prebivalstvo. Po nje-govem prizadevanji osnoval se je na Dunaji velik pomožni odbor, v katerem je najodličnejša gospoda. Pred-sedništvo tega odbora je prevzel grof Hohenwart, pod-predsednika sta mu pa grof Harrach in baron Schwegel. Iz mej velikega odbora izvolil se je pomožni odbor 30 članov, kateremu je načelnik gosp. dvorni svetnik Šuklje. ta odbor, kateri se ljano (lokal restavracija „zur goldenen Kugel" Am Hof št. 1. mezanin). okraj. Imena darovalcev in darovane svote se bodo raz- Glavno delo bode tako imel glašale v listih. Na Dunaji, 23. aprila 1895. Dunajski pomožni komité za Ljubljano in okolico: svetnik dr. Karl grof Hohenwart, načelnik, tajni svetnik Ivan grof Harrach in tajni svetnik Josip baron Schwegel Tajni je i delo azdelil v več oddelkov, kateri bode imel vsak svoje načelnikova namestnika, Edvard Albert, Karl knez Auer- Ta odbor ima redne shode, da se posvetuje kaj je storiti. Odposlal je slovenskega poslanca g. Andr. Fer sperg, Ervin grof Auersperg, M. vitez Borkenau, Emil jančiča v Ljubljano, da ogleda razmere na Kranjskem in potem poroča. Pomočni odbor je izdal nastopni volilni oklic, terega so priobčili vsi dunajski listi: ka- Berte, Leonhard Bouchal, Ivan baron Chlumecky, Karl grof Chorinsky, Anton Czižek, Julij Deininger, Ludovik Dimitz, Nikolaj Dumba, Avgust Endlicher, dr. Andrej % Ferjančič, Anton Globočnik pl. Sorodolski, dr. Vladimir Globočnik pl. Sorodolski, Prokop Grasselli, Ivan Gregorič, n Nepopisno gorje je zadelo kranjsko stolno mesto dr. Rajko Grtibl, Gustav Habit, dr. Alojzij Homan, Fran in njega okolico. Na velikonočno nedeljo, na dan miru Jančar, dr. Vatroslav i Karl Klun, Franc Kraus, in osrečujoče obljube za vse civilizováno človeštvo, so Josip Kušar, Mlakar, Friderik baron Leitenberger, U 3 Anton Lercher, Ivan Lužar, vitez Mauthner, Vincencij vitez Miller-Aichholz, dr. G. Marschall, A. Muhr, Edvard p). Mollenbruck-Musil, Feliks Nitsch, Anton grof Pace, Henrik Penn, V. Pfeifer, dr. Miroslav Ploj, o. Alojzij Pollak, Benjamin baron Possaner, Fr. Povše, dr. A. Pri- možič, Jakob Pukl, Fr. Robič, dr. Viktor Russ, dr. Otto Schack, Julij Schmid, Filip vitez Sehoeller, R. Schneider, Edvard pl. Sehrey, dr. K. Seshun, Josip Sturm, Alozij Subie. Fr. Šuklj e, Josip Stritar, Theodor vitez Taussig, Anton Tschop, Albin Tuschek, dr. Edvard Urbantschitsch, dr. Viktor Urbantschitsch, Franc Višnikar, Ernst knez Windischgraetz, Hugon knez Windischgraetz, Robert knez Windischgraetz, J. Winternitz. Dunajski pomoćni odbor bode deloval v sporazum-ljenju s pomoćnim odborom, kateri se je osnoval tudi za Ljubljano in okolico, in kateremu je častni načelnik dež. predsednik baron Hein. Ljubljanski odbor bode dunaj-skega zlasti preskrboval z raznimi potřebními pojasnili. Skrbeti bode mej drugim moral, da svet kolikor je mogoče izve resnični položaj na Kranjskem. Časopisi so v tem oziru zares veliko storili, a časopisi tudi ne zmorejo vsega. Treba je pa, da se stan prebivalstva naše dežele pokaže v pravi luči. Nekateri namreč niti prav verjeti ne morejo, kako velika nesreča, da je zadela Ljubljano. Dunajski pomoćni odbor je že začel z vspehom svojo akcijo. Došlo mu je že na Dunaji okrog 50.000 gld. raznih darov. Gotovo je ta svota znatna, a žal, da moramo reci, da ž njo bode odpravljena še le mali del velike bede, ki vlada sedaj pri nas. Ker je pa to le za-četek in bodo tudi gotovo druga mesta posnemala vzgled avstrijske prestolnice, nam ni treba obupati, temveč le pogumno zrijmo v bodočnost, kajti iz sedanjih razvalin se bode povzdignila nova lepša Ljubljana. Politični pregled. Koalicija. — Razmere mej koaliranimi strankami niso več posebno prijateljske. To se je videlo te dni v odseku za volilno reformo. Voliti se je imel namesto barona Dipaulija jeden član v pododsek. Volitev se pa ni mogla izvršiti, ker so opozicija in pa nemški konservativci nalašč pred volitvijo odsli in odsek ni bil več sklepČen. Konservativci so se torej odkčno postavili proti liberalcem in Poljakom. Govori se, da se je večina Hohenwartovega kluba pismeno zavezala, da ne bode glasovala za nobeno volilno reformo, po kateri bi se pravice sedanjim volilcem kako prikrajšale. S tem je pa volilna reforma že tako rekoč pokopana, ž njo pa tudi koalicija. Imuniteta čeških govorov v državnem zboru. — Znano je, da se govori v čtščini ne stenografirajo, ker ni preskrbljeno za češke stenografe. Državna pravdništva pa kon-fiskujejo časopise, kateri objavijo take govore, češ, da se ne more vedeti, če se je dotični govor zares tako govoril Pri sodišči ne pomaga noben ugovor proti konfiskaciji, naj tudi dotični poslanec sam priča, da je tako govoril. Mladočeh Pacak je te dni zaradi tega stavil v državnem zboru nujni predlog. da naj vlada prouzroči razsodbo najvišjega sodišča, če za take govore tudi velja imuniteta. Koalicijska večina je nujnost odklonila in s tem je ta predlog za zmiraj pokopan. Cerkvena reforma na Hrvatskem. — Madjari so jeli delati na to, da se tudi na Hrvatskem vpelje civilni zakon. Po madjarskih časopisih so se začeli objavijati dopisi iz Hr- vatske, ki so pa najbrž skovani v Budimpešti, da je neob-hodno potrebno, da tudi Hrvatje zaČno s cerkvenimi reformami. To je po mnenji dopisnikov potrebno že zaradi odnošajev ogerskih dižavljanov na Hrvatskem. Pač Čudna logika. Zaradi nekaterih Madjarov na Hrvatskem naj bi se začenjalo vso de-želo vznemirjati. Ce Madjarom razmere na Hrvatskem ne uga-jajo, naj jo pa zapuste. Žaloval za njimi ne bode nikdo. Madjari so pa vajeni že ravnati s Hrvatsko, kakor bi res bila njih provincija Ogerska v finančni zadregi. — Na Ogerskem so se nakrat ponižali dohodki direktnih še bolj pa od indirektnih davkov in železnic. Povsod v deželi se vidi velik narodnogo-spodarski propad Vlada hoče sedaj začeti štediti, da se iz-ogne primanjkljaju. Posebno pri sestavljanju budgeta za bo-doČe leto bode vladi treba največje previdnosti. Zdi se pa nam, da so ugodni državni proračuni poslednjih let bili le bolj na-videzni, in se to sedaj maščuje. Anglija in Vatikan. — Papež Leo XIII je izdal na angleški narod okrožnico, v kateri zagovarja zjedinjenje anglikanske cerkve s katoliško. Okrožnica je prav obsežna ; ton je blag in oprezen, vsaka reč premišljena. Grlavar katoliške cerkve govori kot velikoumen diplomat Papež posebno hvali Angleže zaradi njihovega strogega nedeljskega počitka in spoštovanja sv. pisma. On ne pozivlje naravnost angleških protestantov, da prestopijo h katoličanstvu, temveč opominja angleške kato-ličane, da molijo za spreobrnjenje svojih protestantovskih soro-jakov. Papež priznava, da ni lahka naloga dovesti angleške protestante h katoličanstvu, toda težave niso tolike, da bi osla-bela eneržija angleških katolikov. Na koncu pozivlje Leo XIII. blagoslov božji na celi angleški narod. I [ 13111 EZst 1 Stavbě po potresu. (Dalje.) Arhitekt Konigsberg pravi, da bi proti potresu bile najboljše železne konstrukcije, ali to bi bil prevelik prevrat v arhitekturi. Vprašanje, da bi namestili kamnito arhitekturo, z železno je bolj akademičnega, kakor praktič-nega značaja. Seveda se nikomur ne more braniti, da zgradi iz železa hišo popolnoma varno proti potresu. Da bi bila taka hiša po letu prevroča, po zimi premrzla, tega se pa ni bati, ker se znotraj lahko převleče s sla-bimi vodili, kakor mavčevim cementom, zunaj pa s kamenjem. Popolno varnost proti potresu dajo le železne hiše, ali pa hiše iz lesenih hlodov. Tako grajenje bi pa strašno premenilo hiše naših mest, kajti nakrat bi za- vrgli tradicije, ki so se v tisočletjih vživele. Sicer se pa tudi po stari stavbeni sistemi da doseči neka varnost proti potresom. V Zagrebu se je pred potresom precej drugače zidalo, kakor se zida sedaj. Poprej se zgradbe niso dovolj skrbno napravljale. Zaradi tega so tedaj pokale stopnice, oboki in zidovi. Hiše, ki so zidane poslednjih petnajst let, so se pa že zidale z ozirom na nevarnost proti potresu. Sedaj se pri novih zgradbah dobro premisli, kje naj se postavi kak nov steber, kje napravi kaka železná vez. Posebno se ne sme štediti z železnimi vezmi, na-pravijo naj se, kjer je le moč. On misli, da bi v Za- ■ Hi grebu se ne podrle nobene stopnice, in noben zid pri Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim hišah zgrajenih poslednjih petnajst let. Koliko drugače čel kom v podkovski šoli na spodajih Poljanah. se zida v Zagrebu kakor drugod, je vidno iz tega, da sta Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo za novo narodno gledišče sprva po dunajském vzorců do- v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih ločila Fellner in Helner 1500 kilogramov železnih vezij, boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih pozneje se je pa množina po zagrebških razmerah povek-šala na 40.000 kilogramov. Napačno je mnenje nekaterih ljudij, da so boljši stari oboki, kakor novi na traverzah. Zagrebu zadnji potres gotovo bil mnogo več škode napravil, da imajo še take hiše, kot so jih imeli pred 15 leti. Ljubljani pa potres ne bil napravil toliko škode, da imajo tako zgrajene hiše, kot jih imamo v Zagrebu. Arhitekt Kondrad misli, da se je zadnji čas pri gra jenji hiš prav zadosti oziralo na potrese. Tla za grajenje v Zagrebu niso ugodna, a so elastična in mebka, kar po-manjšuje protisunke in so katastrofe pri sedanjih kon-strukcijah hiš skoro izključene. V Zagrebu zidajo le sku-šeni stavbarji, ki gledajo, da se dobro zida. in mescvoih, zatorej naj skrbela županstva, da do bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in živinskega in mesovnega oglednika. Ivan Murnik predsednik e. kr. kmetijske družbe kranjske Dr. Karol vitez Bleiweis začasni vodja podkovske šole. j Naznanilo. Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. junija t. m sicer 27. junija skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole 28. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovaoja klavne živine in Sten in zidov ne gre debelejših zidati, kajti debe- mesa. Kovači, kateri hoćejo delati to skušnjo, lejšim zidovom zaradi njih neupogljivosti še bolj škoduje se oglase pri podpisanem vodstvu do 15. dne potres, in se včasih poslopje zruši baš zaradi predebeJih nija t. Vodstvo podkovske šole v Ljubljari nai ju- zidov. V Ljubljani so baš hiše z debelimi zidovi najhuje poškodovane. (Dalje sledi.) dne 1. maja 1895. «3? Ml Kmetijstvo. = 9» Z» m m, Naznanilo in razglas. Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične 1. dne julija 1895 leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v podkovsko šolo, mora se izkpzati : . s spričevalom, da se je pri kakem kovači iz- učil za kovaškega pomoćnika; . z domovinskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendije oziroma 50 forintov. Prosilci za štipendije imajo predložiti: po 60 ubožni list ? 2. spričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so dělali uže dve leti za kovaške pomoćnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani. Šola traja do konca decembra 1895 leta. Kdor dobro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas Dr. Karol vitez Bleiweis. «55$ *§ = Poučni in zabavni del. ï Deset let v Ameriki. (Iz osebnih spominov Rusa P. Tverskega.) VII. , (Dalje.) Južne države so daleč zadej v narodnem izobraženji. Četudi imajo južne države nad tretjino vsega prebiva'-stva, vendar nimajo niti četrtino vseh dijakov, in za šolo izdajo jedno šestino, kajti vsak dijak stane manj kakor na severu, a seveda se to dosega v škodo pouku. Name so šole, učitelji in šolska poslopja napravili najboljši vtis. Šolske zgradbe so najlepše in največje zgradbe po mestih. Pa vsaj sem v jednem prejšnjih po- glavjih države govoril o tem Tukaj pristavljam, da imajo posebne stavbene komisije, katere vodijo stavbě, razrešenje raznih izučujejo náčrte, razpisujejo nagrade za podrobnostij itd. Lahko rečem, da nikjer tako ne gledajo na kurjavo, prezračenje, ugodne prostore, in zlasti na šolsko upravo in učna sredstva kakor v Ameriki. Večkrat sem našel v gozdih floridskih, v dakotskih prerijah in arizonskih pu- stinjah najnovejšo in najdražjo šolsko opravo, a podobnih učnih hodil v jedno prvih peterburških gimnazij. sredstev jaz pa nisem nikdar imel, če tudi sem VIII. še trideset let tega, ko so vzhodne držav se- 8krbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhuo plačo v veroameriške zveze bile popolnoma odločene od tihomor šolski hiši. skega obrežja. Potovanje po suhem čez Veliko puščav 17ft in hrbte Skalnih gora bilo je združeno z neznanskimi te-žavami in nevarnostmi in je zahtevalo celo leto časa. Od-kritje zlatih rudnikov v Kaliforniji 1849. leta in prisvo-jenje in priklopljenje zvezi vsega zapadnega brega od mej angleških posestev do nižje Kalifornije ne vzbudilo silno izseljevanje z vzhoda na zapad ; zgodovina n zlate mrzlice", ki se je bila lotila vse državne zveze 1849., 1850. in sledeča leta do mejsebojne vojne se sedaj pred- Geolog profesor James Dane New Hawettu umrl nedavno geolog James Dane. Pokojnik je bil rojen 12. ■■■■■■■■■^■■■■^■■■■■■■I^l dne februvarija 1813 v Utiki in je v New Hawenu učil se matematike in prirodoznanstva. Bil je profesor matematike pri ameriški mornarici. Prepotoval je vse srednje morje in Veliki ocean preiskavajoč ju v geologičuem in mineralogičn em oziru in spisal učeni del o svojih ekspedicijah Tele z osmimi nogami V Rogatici v Bosni je neka krava imela tele z osmimi nogami met občudovanja še za Amerikance i so jako podjetni in premakljivi. V teku treh sto let španjskega in pozneje mehikanskega vladanja spala je Kalifornija neprebudno spanje. Katoliško duhovstvo je bilo jedini voditelj indi- ............................................................................. Novice. janskega prebivalstva in teh nemnogih državnih urad-nikov, katere so semtertja pošiljali v glavno mesto za Osobne vesti. Provizoriem okrajni komisar gosp. Herman grof Attems, imenovan je definitivnim okrajnim komi- nominalno upravo dežele. Vseh belih prebivalcev ob tiho- sarjem, vladni koncipist g. Fran Župnek, prov. okrajnim komi- morskem obrežji gotovo ni bilo nad 10.000, ko klati sarjem, prov. vladni koncipist gosp. Jan. Kresse, definitivnim vitez Frimont, če tudi je bil v službi Zjedinjenih držav, vendar ne imajoč nobenih pozitivnih instrukcij in poobla-stil, s pomočjo zveznega brodovja, proglasil Kalifornije vladnim koncipistom in konceptni praktikant Apfaltrern, prov. vladnim koncipistom. Rihard baron družba Castnima članoma je imenovala dunajska rešilna zjedinjenje z Zjedinjenimi državami. Nekaj let po tem drznem činu so meje na severu proti angleškim posestvom, na jugu proti Meksiki in no-tranja uprava bile so v jako nedoločenem stanji, bilo ni nobenega pravilnega občevanja z vzhodom zveznih držav, dokler niso bajeslovni dobički, katere so dělali trgovci v San Francisku z zlatom in vsemogočim blagom, niso pri- deželnega predsednika barona Heina in Fr. Do- berleta, stotnika gasilnega društva v Ljubljani. Vojteh Ribnikar. Dol. Logatcu je umrl dne 26. aprila g. nadučitelj Vojteh Ribnikar. predsednik „Zaveze slov. učiteljskih društev" v starosti 38 let. Pokojnik je veliko deloval na narodnem polju in bil uzoren učitelj, zemljica ! Lahka mu hikanski zaliv î od Nov stavbeni red za Ljubljano. Nedostatki sedaj obstoječega stavbenega reda za Ljubljano so sedaj vsled potresa jasno pokazali. Permanentni odsek občinskega sveta ljubljanskega je vsled tega sklenil naprositi c. kr. dež. vlado, da po svojih organih da izdelati nov stavbeni red za mesto ljub-koder so se potniki in blago vozili ljansko in da ga v bližnji seziji predloži deželnemu zboru v so se vabili v Kalifornijo celega brodovja jadrnic, pripeljale mimo predgorovja Horn, in pa parohoda v Me čez panamsko zemsko ožino. Jadranice so potrebovale po 4 do 6 mesecev in več od Novega Jorka do San Franciska, s parnikom in suhem čez Panamo se je pa prišlo v dveh mesecih. Vožnja je bilti so položili temelj svojemu ogromnemu bogastvu baš s prevažanjem potnikov na parnikih ob zlati mrzlici. Se- veda so le premožnejši ljudje mogli potrošiti take svote. potih to so Ogromna večina izseljencev je po vseh mogočih prišlo do zapadnih mej Missurija in Kanzasa bile tedaj skoraj meje naseljenja vzhoda in od tod poda-jali so se na pol skozi 2000 puščave in gorskih hrbtov na vozovih. Na desettisoče teh predrznežev, včasih z že posvetovanje. Slovenski ulični napisi v Ljubljani. pritožbi pa veljala 600 dolarjev za jednega potnika. Včasih ni maja t. bilo na parníku dobiti města za nobeno ceno. Vander- volilo, občinskega sveta ljubljanskega zoper prepoved deželnega odbora kranjskega glede samoslovenskih uličnih napisov v Ljubljani se bode razpravljalo pred upravnim sodiščem na Dunaji dne Vojaške orožne vaje. Vojno ministerstvo je doda se vsi oni rezervisti in nadomestni rezervisti, prebivao v mestu Ljubljana, dalje v celem okrajnem glavar-stvu kamniškem, kranjskem iu ljubljanskem (ljubljanska okolica) oproste letošnje spomladne orožne vaje. To orožno vajo Seveda Ta vest bodo pa morali nadomestiti v poznejsem terminu, lahko opravi orožno vajo tudi sedaj, kdor hoče. naj služi tudi v pojasnilo notice, priobčene v zadnjem listu. Slovenska šola v Trstu, čuje se, da namerava vlada sama osnovati v Trstu slovensko ljudsko šoio. 3 in 4. baterija topničarjev polka nasta- nami in otroki, pogubilo se je na potu; pota posejane so njena dosedaj v Ljubljani, premeščeni sta v Zadovinek pri z njih kostmi, nekatere karavane so vse izginile, pobili so jih Indijanci, zamedel sneg, ali so pa umrli za lakoto in žejo. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. Krškem, kamor sta odpotovali danes v jutro. Termin za odpoved stanovanj se je vsled izvanrednih razmer za to četrtletje podaljšal do 20. t. m. Družbi sv. Cirila in Metoda so od 15. marcija do 10. aprila t. 1. darovali : Alojzij Rudolf, kapelan v Trnovém pri Ilirski Bistrici 102 K; si. načelništvo „Posojil- nice v Celji" za 1895. dar. 100 K; si. Posojilnica v Ko- Dijakinje v Rusiji. Za zemsko visoko zdravniško šolo, njicah" 50 K; g Edvard Horak, trgovec v Trstu, namesto se ima letos otvoriti v Rusiji, se je že sedaj oglasilo to- venca na grob pokojne sestre, nepozabne Marije Murnikove liko dijakinj, da misli učno ministerstvo na vseh državnih kultetah zdravniških, dovoliti vstop tudi ženskam ob I. obletnici njene prerane smrti 40 K; c. kr. davkar v Ivan Gruden, Nova prestolica Brazilije blagajnik moške podružnice sv. Cirila in kratkem v Braziliji Metoda na Vrhniki in knjigovodja ondotne posojilnice 40 K; kr. začno zidati tisuč metrov nad morjem, kacih 20 ur železnične si. moška podružnica v Celji 46 gld. 95 kr. vožnja 37 gld. od morja novo prestolico na jako zdravém kraji. Nade- je rednih podružnicnih doneskov, 5 gld. 50 kr. je nabral g. jajo se, da se bode novo mesto hitro razmnožilo dr. Brenčič v veselej diužbi v Podvrhu 2 gld. 39 kr., bi. gospa Aloj Kresnikova o priliki instalaci) vč župnika isterski italijanski zaupni možje, da protestujejo proti odredbi Aloj Arzenšeka 2 gld. pa gdč. Sidonija Kukecova v Žalcu jnstičnega ministerstva glede dvojezičnih napisov nad sodnij- Fr. Zužek c. kr nadinženi v Ljublj delniškega društva „Narodni dom" v Novem Mestu v znesku 1 gld. 28 kr po g. načelniku dr. poslani nabiralniki so nam přinesli Alb v ze Pozniku dividendo skimi uradi. Ta sklep je namestništvo prepovedalo izvršiti. Zoper to prepoved namestništva se je občinski svet tržaški v jedni svojih zadnjih sej sklenil dalje pritožiti. Da se bo ta Eaz lepili piruhov za le- slovaoski živelj ob Adriji izzivajoči sklep občine tržaške tudi tošnjo Veliko noc. Tako smo dobili iz Ribnice po g. Andrejů na višjem mestu zavrgel, je vsaj upati. v tamošnji nabiralnik nakranih 11 gld. 40 kr oj u PBHQ^HfH^HHBHHHHBHI Rakeka po požrtvovalni rodoljubkioji prvomestnici iz Sebenikarj 20 iz Žalca v nabiralniku v gostilni Hau senbichlerja nabranih 11 iz Vrhnike po c kr. davkarju Nesreća. 41etni posestnikov sin Janez Ferknian iz Matildi Predjame v postojinskem okraji pal je nesreČoma v kotel poln vrele vode in se opekel tako mocno, da je umri. Gfrudnu volku v 10 Ljublj in dar nabran v nabiralniku pri n Belem Od drugod smo zvedeli, da se rodoljubno občinstvo zanima za nabiralnike, tako v Celj v Dravogradu, itd itd Rodoljubom se za nje oglasili Potres. Osem komisij sedaj pregleduje poškodovana po- lahko postrežemo z novimi nabiralniki, vsem dosedanjim po- slopja v Ljubljani in določuje, katera se bodo morala žrtvovalnim nabiralcem pa izrekamo iskreno zahvalo Bog povrni ! podreti in katera dobro popraviti. Dosedaj komisije še niso pregledale vseh poslopij in zatorej Družbi Cirila in Metoda je pokrovitelj ica po- družbi za piruhe 108 gld 63 kr., nabranih zlasti z ozirom na slovensko šolo v Velikovci stala župnija Breznica, pošilj ne remo vedeti, koliko se jih bode moralo podreti. mo- To- Pokroviteljici zastopnik bo vsakokratni brezniški župnik ali liko je dognano, da je potres bil mnogo hujši, kakor njegov namestnik. Posamezne vasi v župniji so darovale sle- Se je sprva mislilo. Govori se, da bode blizu petino deče svote: Breznica Moste....... .....11 n 68 Žirovnica...... . . . . . 12 n 50 Breg . . . . . ..... 6 n 15 Selo....... ..... 6 86 Zabreznica..... ..... 7 n 11 Vrba....... ..... 6 n 70 Studen® ce..... ..... 6 n 44 Rodine...... ..... 9 99 16 Smoku?...... .....20 n 81 Dosloviče...... ..... 7 u 59 13 gld. 63 kr. vseh hiš morali podreti in na novo zgraditi, Cerkve ljubljanske so, kakor smo že n zadnjič omenili, jako hudo poškodovane. Škode pri cerkvah frančiškanski cerkvi bode » »i r> u 11 n Zahvaljujoč se vrlim Brezničanom za prelepi velikonoční dar, mora jih družbino vodstvo pohvaliti toliko bolj, ker so s tem činom posnemali svoje duhovne rojake, v katerih smo ne- davno poročali, da so darovali za slovensko šolo v Velikovci je nad četrt milijona. treba najbrže dobro podpreti oba zvonika, še le potem se. bodo mogle začeti poprave. Jeden zvonik bodo morali najbrž podreti, ker ga ne bode mogoče dobro zvezati. Strešni podzid na sprednji strani in del oboka nad korom je do oken tako přetřesen, da se je ločil od krova in nagnil na vnanjo stran. Sklepna zveza stene na vrhu oboka je na jedni strani pretrgana, na drugi močno poškodovana. Stene na pročelji bodo morali vsekako odstraniti. Zadnja stena in precej poldrugo družbino pokroviteljnino. Ginjeni smo bili, ko smo čuli, oboke v presbiteriji sta tako poškodovana, da ju bodo da so tudi najrevnejše hiše v župniji si utrgale vsaj male svo- m0rali podreti. Cerkev bode tako dolgo zaprta, da tice po 10, 15 kr. in semtertje dekle po 1 krono. „Zrno do zrna pogača kamen do kamna palača ' j ali Če tudi ne potratna palača, vendar bo z božjo pomočjo kmalu stala čedna zgradba s podobo sv. Cirila in Metoda na čelu: slo- se popravi. Šentjakobska cerkev zunaj še ni posebno po-škodovana, a znotraj je pa potres napravil na njej venska šola v Velikovci, ki bo še poznim rodovom pričala o grozno škode. Južni stolp je do srede razpokan in požrtvovalnosti slovenskega naroda. Vodstvo družbe sv. Cirila íq Metoda »Glasbena Matica« mora podreti svojo hišo, a zgradi do prihodnjega šolskega leta novo poslopje, v katerem se bode pričelo z rednim poukom. bati se je, da se podere. Zato so okrog cerkve ogra dili prostor, kamor utegne pasti stolp. Ko mine tre sanje, podero vsaj pol zvonika. Znotraj je cerkev naj bolj poškodovana na moški strani. Silno je trpel Ijub dr. Štanger. Županom v Voloski v Istri je voljen vri rodo- Pomožni odbor za Ljubljano in okolico ima svoje prostore v hotelu pri Maliču 1. nadstropje št. 15, kamor je adresirati vse dopise stranski vhod v cerkev in stopnice, ki peljejo na kor na tej strani. Razpokani so šipalniki, vrata in okna. Oboke podpirajo, da se ne podro. Stránské stene kora bodo na petih mestih zvezali z železnimi vezmi. Pod- Državna in južna železnica sta na prošnjo tr- preti so morali z 20 metri dolgimi podporami poško- za 50 o/ govske in obrtniške zbornice v Ljubljani znižali voznino, za prevažanje vseh stavbenih materijalij, porabiti za novo grajenje, oziroma popravljanje po potresu porušenih, oziroma poškodovanih poslopij. V namen kontrole morajo se pošiljatve nasloviti na mestni magistrat ljubljanski, deželno vlado ali pomočni odbor v Ljubljani. — Državna želez- dovan presbiterij ob oboku. Jedna stena je odstopila se imajo Q(j 0b0ka za več prstov in se skozi razpokline vidijo orgije na koru. Težko bodo zvezali to steno, znabiti jo bodo pa celo podrli. Sv. Florijana cerkev pa ni tako močno poško- nica je proti legitimaciji dovolila tudi za osebno vožnjo 50 % dovana. Stolp ima male razpoke in ga bodo morali zvezati. Predna cerkvena stran je malo odstopila in znižanje vožnih cen v III. razredu. Legitimacije se dobivajo pri mestnem magistratu in pri deželni vladi. Mestni občinski svet tržaški je kakor znano svojedobno sklenil v magistratnem poslopji vzidati ploŠčo v jo bode treba zvezati. V šentpeterski cerkvi je tudi pr biterij (prostor spomin na dan 2. novembra 1894., ko so se v Trstu zbrali pred oltarjem) hudo zdelan. Upati 4 j- V 7 endar. da se 177 bode dal zvezati. Dva glavna oboka ob kupoli sta hudo počena. Se nevarnejše sta popokana dva manjša oboka v stranskih kapelicah. Zvonika ništa poškodovana. Pri potresu je vrglo zvon iz tečajev. Nunska cerkev je na obokih in v kupoli tako razpokana, da jo bode treba porušiti. Zvonik se bode moral do polovice podreti. Nadalje je, kakor smo že omenili tudi trnovska cerkev hudo poškodovana. Manj poškodovane so druge cerkve. Zlasti škofijska cerkev ima le nekaj neznatnih razpok. Novo prizidani del samostana in cerkev pri kar- meličankah na Selu ništa hudo poškodovana. Staro • & samostansko poslopje je pa toliko trpelo, da se bode moralo podreti. Precej je trpela protestantska cerkev pri kateri bodo morali podreti hudo poškodovani zvonik. Kako hudo je razsajal potres, je vidno iz tega, če povemo, da je po uradni cenitvi samo v šentvidski župniji nad Ljubljano 400.000 gld. škode. Kako silen potres da je bil v Ljubljani, pač to dokazuje, da so močno razpokane celo nizke hiše pod Golovcem in ob Ižanski cesti. Pri botaničnem vrtu podrl se je ob cesti petdeset korakov na dolgo zid, mnogo zidu se je pa še nagnilo in se bode moral podreti. Glavno poslopje prisilne delavnice ni nič poškodovano, pač pa bode treba stransko poslopje temeljito popraviti. Kolikor sedaj izvemo, podreti se bodo morala naslednja poslopja: Deželna bolnica na Dunajski cesti, Vilharjevi hiši st. 2 in 4 v Frančiškanskih ulicah, I. in II. nadstropje Gorupove hiše št. 9 na Rimski cesti Pogačnikova hiša št. 6 v Frančiškanskih ulicah, Bart lova hiša št. 20 na Starem trgu, Bučarjeva hiša št. 50 v Slonovih ulicah (poslopje na dvorišči), Piklova hiša št. 10 v Frančiškanskih ulicah, del Selanove hiše št 10 na Poljanskem nasipu. Weidinderjeva hiša št. 22 na Starem trgu, Mayrjeva hiša št. 2 na sv. Petra cesti in sicer trakt na vodo in oba trakta na dvorišči, izvzemši laboratorij, nadalje bode se morala podreti hiša Glasbene Matice (poslopje v dvorišči) v Gosposkih ulicah št. 8, barona Lazarinija hiša v Gos-poskih ulicah št. 10 (levi trakt na dvorišči), Dimičeva hiša št. 4 v Kolodvorskih ulicah, Čemažarjeva hiša v Gosposkih ulicah št. 11 (tretje in drugo nadstropje). drugo nadstropje Schlafferjeve hiše v Trubarjevih ulicah išt. 2, pl. Pongratzova hiša na Poljanski cesti št 49, Hohnova hiša na Starem trgu št. 24, drugi trakt Do-lenčeve hiše na Poljanski cesti št. 25, oba trakta Po-kovih hiš na vodo na Starem trgu št. 8 in 14, Ume-kove hiše trakt na vodo na Starem trgu št. 10, Blaz-nikova hiša na Starem trgu št. 12, Koširjeva hiša v Lingarjevih ulicah št. 7 (vsa tri nadstropja na dvorišči.) Tudi jnžni zvonik šentjakobske cerkve, vzhodni jzvonik trne e in zvonik protestantske cerkve se bodo menda morali podreti Podreti bodo morali Ku-nauerjevo hišo v Dolgih ulicah št. 5 (prvo nadstropje eventuelno celo hišo), hišo dedičev Palusa na sv. Jakoba trgu št. 11 (srednji trakt in trakt na vodo), graške vzajemne zavarovalnice hišo na Dunajski cesti št. 13 (tri stolpiče), Karola Tauzharja hišo in delav-nico na Marije Terezije cesti št. 4, dr. Stareta hišo na Marije Terezije cesti št. 5 (prvo nadstropje vzhod-nega trakta.) Antonije Tomšičeve hiše na sv. Petra cesti št. 15, Andr. Vesela hišo v Kolodvorskih ulicah št. 6, Urše Stupica hišo v Kolodvorskih ulicah št. 8 (prizidek na dvorišču), Ivane Šušteršič hišo na Sv. Petri cesti št. 19 (poslopje na dvorišču), prvo in drugo nadstropje trakta na vodo Bauerjeve hiše na Sv. Petra cesti št. 24, v jako slabem stanju nahajajo se nadalje hiše : lekarnarja Mayrja na Sv. Petra cesti št. 4; Karoline Treo na Sv. Petra cesti št. 25, Kristine Schinzel v Prečnih ulicah št. 2. in Aloj. Steinmetza na Sv. Petra cesti št. 6. Močno je trpela tudi cerkev sv. Krištofa, kjer bode treba temeljitih poprav. V soboto se je bil pripeljal v Ljubljano minister notranjih stvarij marki Bacquehem, da se je osebno poučil o škodi. Na kolodvoru je ministra vsprejel deželni predsednik z uradniki deželne vlade in dvěma inženirjema. Minister je ogledal vse mesto in šel v mnoga javna in zasebna poslopja, Ministru se je predstavila deputacija iz mestnega župana, podžupana in mestnega odbornika Hribarja. Minister je deputaciji zagotavljal simpatije in pomoč ljubljanskemu mestu in poizvedoval, koliko ima mesto škode. Občinski svet ljubljanski imel je v petek zopet javno sejo, katere se je kot zastopnik vlade udeležil vladni svetnik marki Gozani. Otvorivši sejo naznanil je župan Grasselli. da je glavni povod, da se je skli-cala seja, nujni predlog obč. svet. Murnika, kateremu je ob jednem podělil besedo. Obč. sv. Murnik naglaša, da grozna nesreča, ki je zadela naše mesto, sili občinski svet, da se posve-tuje in sklepa o tem, kako pomagati onim, ki nimajo ni strehe ni sredstev za življenje. Sicer se je pač od vseh pokbcanih faktorjev, posebno pa od strani vlade v tem oziru že mnogo storilo, ali v tej zadevi uvesti se mora neki sistem, skrbeti se mora zlasti za to, da dobijo podporo le v resnici potrebni. Darovi prihajajo vladi in magistratu. Da se pa bode moglo jednotno postopati, sestavi naj se odbor, ki naj vzame v roko celo akcijo glede podpor. Govornik stavi torej sledeči nujni predlog: „Sestavijo naj se po vseh mestnih župnijah župnijski odbori, obstoječi iz župnika, kaplana, okrajnega predstojnika in pet župljanov, katere naprosi mestni magistrat. Ta odbor bi imel namen, sestaviti kolikor mogoče natančen kataster podpore vrednih rodbin in posameznikov ter ga predložiti, osrednjemu odboru, kareri naj se sestavi iz župana in štirih članov občinskega sveta, dveh članov mestnega magistrata, jednega odposlanca odseka za uboge jednega odposlanca kranjske hranilnice in iz načel-nikov župnijskih odborov. C. kr. deželna vlada se po-vabi, da v ta odbor pošlje svojega odposlanca. Osrednji odbor naj bi dovoljeval podpore, katere bi razdeljeval mestni magistrat." — Predlog obč. svet. Murnika je bil brez debate soglasno vzprejet. Obč. svet. Murnik omenja nadalje, da je treba skrbeti tudi za hišne gospodarje, kterim je potres razrušil ali poškodoval hiše, ki pa nimajo sredstev, da bi si sami pomagali, ter stavi sledeči nujni predlog: C. kr. deželna vlada se naprosi, naj sestavi centralni odbor v ta namen, da iz sredstev, katera bode v popravo škode po potresu dovolila država, ter od onih milodarov, katere v to svrho dobi c. kr. deželna vlada, deželni odbor, mestni magistrat ali pomoćni odbor, svoječasno dovoljuje podpore, oziroma posojila hišnim posestnikom v to svrho, da si bodo mogli zopet sezidati, oziroma prezidati svoje hiše; nadalje pa dovoljuje podporo tudi župnijskim in šolskim ob-činam za popravo cerkva, župnišč in šolskih poslopij. V tem odboru naj bi bili zastopani: C. kr. deželna vlada, knezoškofijski ordinarijat, deželni odbor, ob-činski svet ljubljanski, kranjska hranilnica in pomoćni odbor za Ljubljano in okolico. V debati o tem predlogu vpraša podžupan dr. vitez Bleiweis, kako se namerava postupati glede onih hišnib posestnikov, ki morajo svoje hiše podreti, ki pa nimajo sredstev. da bi svoja poslopja vnovič mogli sezidati. Obč. svet. Velkovrh omenja, da je stvar glede podpore še bolj nujna z ozirom na one posest-nike, katerih hiše so zelo poškodovane. Deževno vreme vpliva silno neugodno in škoda postaja z vsakim dnevom večja; tu je hitra pomoč nujno potrebna. Obč. svet. dr. Tavčar popolnem pritrjuje mnenju obč. svet. Velkovrha. Pomoćna akcija naj se hitro organizuje in skrb vlade naj bo, da v interesu dobre stvari to akcijo osredotoči. Govornik apeluje na ces. kr. vlado in knezoškofijski ordinarijat, naj bi te nasvete dobrohotno vzprejela; sploh pa naj se nikdo ne od-tegne pomočni akciji. Konečno še poročevalec omenja, da je v to svrho sedaj okolo 100.000 goldinarjev na razpolaganje; odbor naj se torej čim prej osnuje, da se lahko koj začne delovati. — Pri glasovanji bil je tudi ta predlog obč. svet. Murnika soglasno vzprejet. Obč. svet. dr. Tavčar poročal je v imenu zdru-ženega finančnega in pravnega odseka o obč. svet. Hribarja nujnem predlogu glede osvobojenja od hiš-nega davka ter stavil sledeče predloge : 1. Da se orno-goči vzpostaviti vsled potresa skoro popolnoma raz- dejano deželno stolno mesto Ljubljana, naprosi se c. kr. vlada, da izposluje 251etno davčno osvobojenje za nova in prezidana poslopja, ki se sezidajo v dobi od 1. maja letos do 31. decembra 1899. leta. 2. Gospodu županu se naroča, da ta sklep neutegoma naznani c. kr. deželnemu predsedstvu. 3. Državnemu zboru izreka se zahvala občinskega sveta za njega dobrohotni ukrep v tej zadevi. — Predlogi bili so soglasno vzprejeti. Da se bolnica za silo, kamor so se premestili bolniki iz porušene deželne bolnice, preskrbi z dobra pitno vodo, vzprejel je mestni svèt župana Grassellija nasvet, naj se mestni vodovod iz Kravje doline po-daljša do bolnice za silo. Stroški za cevi iznašali bodo okolo 3000 goldinarjev. Vse ostale troške prevzela bode dežela. Obč. svèt. vitez Zitterer omenja, da se bode tu-kajšnji topničarski polk, čegar stanovanja so vsled potresa porušena, v krátkém premestil v Gorico. To je v materijelnem oziru hud udarec za naše mesto; zaradi tega naj deputacija, ki se predstavi gospodu ministru, prosi njega intervencije, da se, ko bode to mogoče, topničarski polk zopet vrne v Ljubljano. Predlog bil je soglasno vzprejet. Konečno naznanil je obč. svet. Murnik, da je generalno ravnateljstvo državnih železnic dovolilo za dovažanje stavbinskega lesa v Ljubljano za 50 znižan tarif, istotako tudi uprava južne železnice iit sicer slednja tudi za živila. V Vodicah, kjer je bilo menda središče potresur je popolnoma razdejal 28 hiš, podrl nad 80 obokov v hlevih in vežah. Pri tem je pobilo mnogo goved in prešičev. Župna cerkev in pa cerkev na Skaručini bodo morali do tal podreti. V župni cerkvi popokale so močne vezi, podrl se obok. 150.000 gld. škode je v mengiški občini. Da je pri Devici Mariji v Polji poškodovana cerkev smo že omenili. Velikost škode se pri tej cerkvi pač še le sedaj prav vidi, Zvonik bode treba do tal podreti. Lopi sta grozovito razdejani. Poško-dovani sta obe stranski kapelici. Oltarji so silno razbiti. Zvonové je vzel iz zvonika neki pogumni tesar iz Tunjic. Maša se sedaj opravlja v majhni kapelici. Pa tudi kmetske hiše so grozno trpele. Ni je hiše, ki bi ne bila poškodovana. V Šmartnu pod Šmarno goro je potres uničil skoro vsa zidana poslopja. ^Popolnoma porušena je šola, zidovje je razrahljano, oboki popokani. Poslopje moralo se bode popolnoma z novega zidati. Zvonik župnijske cerkve je tako porušen, da je pravi čudež, da sploh še stoji. Srednjegameljska podružnična cerkev se bode morala podreti in pri drugih dveh po-družnicah bode pa veliko popraviti. Dve hiši sta s& popolnoma podrli, nekatere pa še čaka jednaka osoda. Najhuje trpelo je Šmartno in Spodnje Gameljne. V poslednji vasi je pri neki hiši podsulo šest otrok. Neka 121etna deklica bila je takoj mrtva, drugi so pa malo poškodovani. Škode je vse na poslopjih okolu 110.000 gld. Škoda, katero je napravil potres pri papirnici v Vevčah baje znaša okolu 200.000 gld. Upravni odbor družbe, ki ima to papirnico, se še ni odločil, da bi jo popravil. 179 Pri sv. Jakobu ob Savi so šola, cerkev z zvonikom tako poškodovane, da se morajo podreti do tal. Hiše so razpokane in se je bati, da se jih nekaj podere. - V Jaršah pri Mengšu je potres napravil škode nad 20.000 gld. Neka bolehna deklica v Jaršah je od strahu umrla Na Rodici je v Hrenovi hiši bil potres podsul stariše in dva otroka. Starejšo deklico izvlekli so mrtvo, stariše ranjene, a otrok v zibelki je pa bil ostal nepoškodovan. Lepo spal je pod poveznjeno zi-belijo, ko so ga odkopali čez tri ure. Silno poškodovana je grobeljska grajščina. Jednemu posestniku je zid tako razpokal, da se vidi iz prve sobe skozi drugo v hlev. V hlevu se je udri obok na živino, katero so z velikim trudom spravili na prosto Na Brezovici pri Ljubljani se je v treb hišah udri strop na ljudij, a k sreči nLnikogar hudo poško-doval. Podrlo se je nekaj dimnikov. Cerkev je nekaj razpokana, a ne posebno nevarno. V Dobu bodo morali pri cerkvi napraviti nov obok, drugo ozidje se bode morda dalo zvezati. Gornji del zvonika bode treba na nov zidati. Kapelanija se tudi more podreti, župnišče pa dobro prezidati. Kaplan in župnik sta se morala izseliti iz svojih stanovanj. Pa tudi vse druge hiše so bolj ali manj poškodovane. Koliko je vse škode se še ne da določiti. Iz Železnikov se nam piše dne 29. m. m. Potres, prežalosten v svojih nasledkih, smo imeli tudi pri nas prav hud, vendar pa moramo Bogu hvaležni biti, da stavbě niso trpele, le redkokje pokazale so se kake male razpoke. Menda največjo je dobila kapelanija. Lahka zemeljska zibanja se pa ponavljajo še skoro vsak dan. Kar pa se poroča od nekaterih drugih krajev od kalnih studencev, naj povem, da se je to opazilo tudi pri nas pri tako zvanim Homanovim studenci v njivah nad Železniki. Ta studenec ima že navadno, kakor ljudje govorijo, mehko vodo, je pa baje o poletji vendar zelo mrzel. Po potresu prvi dan je njegova voda baje hlapela (se kadila) in bila topla, barvo pa je imela belo zelenkasto enako onej, kakoršno strojarji izpuščajo iz svojih delavnic. To je trajalo kake 3 dni. Šel sem včeraj še enkrat nalašč gledat ta studenec, pa je bil zopet normalen, voda pa ni bila ne mrzla in tudi ne topla. To poročam zaradi geologičnih poizvedb. Preduhe (podzemeljske votline) ima tudi naš Snegovnik, t j. gorovje, ki meji Železnike na solnčno stran proti severju. Zgoraj ome-njeni studenec pa je na senčni ali južni strani naše doline. J. L. V Hotiči pri Litiji je šola popolnoma uničena, župnišče pa hudo poškodovano. Pri obeh teh dveh poslopjih je nad 17.000 gld. škode. Cerkev pa ni posebno nevarno poškodovana. Uradna komisija je preiskala podzemeljno jamo v Škocijanu in se prepričala, da potres v niei ni na- pravil nobene spremembe. V Rodiku mej Herpeljami in Divačo se je pa udrla blizu hišice železniškega ču-vaja zemlja in videti je več metrov globoka vodnjaku podobna jama. Sodi se, da je bila tu kdaj kaka jama. ki so jo pa zasuli. Poizvedovanja pa tega niso mogle dognati, kajti najstarejši ljudje tukaj nobene jame ne pomnijo. Ker smo že navedli nekaj sodeb o potresu, po-vemo naj tudi, kako da soJi znani preiskovalec kraških jam gospod Putick, da je potres posledica obilnih voda, vsled katerih so se v zemlji zgodile velike premembe. Stroko^njaki meteorolugiškega cen-tralnega zavoda na Dunaji prerekajo na podlagi ba-rometriških opazovanj in po konstelaciji planetov z vso odločnostjo govorico, da je potres posledica zrač-nega tlaka, oziroma konstelacije planetov. Dne 14. m. m. je bil zračni tlak povsem nepremenjen in barometer je popolnoma normalno padal in stopnjeval. Tudi Fal-bova teorija je dokaz, da ta potres, ki je pri nas pro-uzročil toliko nesrečo, ni posledica konstelacije planetov. Falb pravi v svojem koledarju „Kritische Tage", da se primerjajo potresi navadno na dan, kadar je mlaj ali polna luna, da pa šesti dan po polni luni je za potrese najneugodnejši čas. Na dan potresa dne 14. aprila, je pa bilo prav šest dnij po polni luni. Vse te okolnosti govore za teorijo nadkomisarja g. Puticka. Središče potresa je brez dvoma Kras. (?) Ker so se šunki hitro ponavljali in ker so bili sila močni, je sklepati, da so se v kraških dolinah in jamah zgodile velike premembe, da je skalovje popokalo in da se je pod zemljo kaj podrlo. Ker se sunki ponavljajo, sklepajo strokovnjaki, da je v naših krajih nastala potresna perijoda, da se bodo potresi morda še več tednov, a s čedalje bolj pojemajočo silo ponavljali. Strahu pa zato ni treba imeti, ker je popolnoma ne-verjetno, da bi prišli še močni potresi. Podoben sedanjemu potresu je bil tišti, ki se je primeril na Krasu prav pred 25 leti. Središče mu je bila Klana poleg Opatije v Istri. Trajal je seveda s presledki štiri mesece. Začel se je dne 27. in 28. februvarija 1870., in sicer z lahkimi sunki ter trajal do 8. julija. Močna šunka, ki sta prouzročila veliko škode, sta bila dne 1. marcija in dne 10. maja. Če nas na jedni strani bega strah, da bi se mogli sunki ponavljati še nekaj časa, imamo na drugi tolažilno zavest, da bode njih moč vedno pojemala in da se nam ni bati takih velikih nesreč, kakeršna nas je zadela na velikonočno nedeljo. Mnenje Putickovo se nam v toliko ne zdi utemeljeno, v kolikor trdi, da je središče potresa v kraških jamah. Poročila o potresu in pa preiskavanja geologa dr. Suessa kažejo, da je središče potresa kje v ljubljanski okolici ali pa v kamniškem okraji, kajti ti kraji so najhuje poškodovani. Zahvala. Gosp. Josip Cvetič, testnik panoptika, rojen v Dra gatušu na Kranjskem, je vsled groznega potresa podpi sanim velikodušno in brezplačno prepusti! svojo v Later mannovim drevoredu stoje čo kolibo za stanovanje do Tržne cene. V Ljubljani dne 27. aprila 1895. Pšenica gld. 8-- kr., rž gld. 6*75 kr., ječmen gld. 750 kr., oves gld. 7 50 kr., ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 7-50 kr., turšica gld. 8'— kr.T leča gld. 12-— kr., grah gld. 10-— kr., íížol gld. 11-— kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) 22. aprila, za katero ljubeznjivo djanje se mu izreče tu javno srčna zahvala. Prebivalci Kolizeja. Loterijske srećke. V Linču dne 27. aprila t. 1.: 11, 86, 40, 25, 54 V Trstu dne 27. aprila t. 1.: 44, 66, 61, 85, 17 V Pragi dne 1. maja t. 20 39. 35, 19, 23 s č- & 4 ** ^ m Oi a zagotovljeno svežo razpošilja proti povzetji in colnine komad, velikanov rakov, solo . rakov Stanislav št. 21 Poljsko, Avstrija. ryvyyyyyYyyyvyvyYYyyyyYYyyYYyyyrYYVvrYY v / i < 1 i* o »• 7 • n J«. I I » 1 t Kupuj trgovci, pravi star pregovor branjevci Schutzmarke. lahko upo-aMia moje podjetje, kajti tako lika trgovina, ko-, je moj.j. ima vslecl kupovanje Velikih mno- žin blasa kateri za. gotov d e n a i drugih prednosti nbke stroške naposlfd le kupovaleu koriš Mlčnl vzorci zasebnim kupovalcem zastonj In franko Bogate vzorčne knjige, kakoršnih še nlkdar krojače nefrankovan bilo Blago obleke. želodečne Peruvien dosking uniforme c. kr. uradnikov, telovadce, livreje, sukno visoko duhovščino, predpisano blago veterance, požarne brambe, bilard igralne mize, prevlake vozove. skega lodna cenah, Največja zaloga štajarskega, koroškega in tirol- gospe gospode izvirnih tovarniških tudi 20kratno združenje ne more dati. Perilno blago, potni pledi Krojaške potrebščine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno pošteno, trdno. čisto volněno sukno jedva sp krojač, pru cene cunje Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) največja zaloga sukna v vrednosti Va milijona goldinarjev. Pošilja proti povzelju ! Svarilo: Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo vsi znamko »Stikarofskijeva roba« proda jati. kupovalci škode varovali, naznanjam, bodo takim ljudem na noben način robo prodajem. prirejene Brady lekarne k „Angelj Varhu Kromerižu (Moravsko). kaplj vže starozaneslj čilno zdravstveno sredstvo želodec oživljivo in krep prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko in podpisom Cena: stek. dvojne stek. 70 Vsebina naznanjena. Marijaceljske želodečne kapljice Ljubljani Beccarich Piccoli Škof Svoboda Loki prave Postoj ni dobe Kari Fabiani Radov liici: v lek. A. Roblek: v Novemmestu: v lek. S. pl. Sladovié J v — _ _ « • M, • « . m m .m mm m - - ~— Crnomlj J. Blažek Ribnici Ančik Odgovorni uiednik: Àvgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.