Poštnina plačana v gotovini.
PROSVETNI DELAVEC
v/
GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH DELAVCEV SLOVENIJE
Štev. 9 ^	Ljubljana 1. maja 1950	Leto I.
A/a j žioi t. maj,
PRAZNIK DELOVNIH MNOŽIC
Prvi maj, praznik naših delovnih množic, praznik delovnega ljudstva vsega sveta, proslavljamo v času ogromnega ustvarjalnega dela in poleta ter novih zmag v boju za ostvaritev in čim prejšnjo dosego petletnega plana, v boju za trden in demokratičen mir, za enakopravnost in prijateljstvo med vsemi svobodoljubnimi, demokratičnimi, naprednimi in poštenimi ljudmi sveta.
Naši delavci se bijejo v vseh industrijah za čim boljšo storilnost dela, za čim hitrejši tempo razvoja naše industrije, naši kmetje delajo na polju z velikim poletom, da bi bila letošnja žetev čim večja ter z vsemi silami prispevajo svoj delež k razvoju socialističnega kmetijskega gospodarstva in živinoreje, naši intelektualci bogatijo s svojimi veličastnimi napori znanost, tehniko in kulturo naše države.
Z naglim tempom dela in razvoja smo prekosili vse dežele, ki so bile od vojne manj porušene kakor naša. Svet se nam čudi, da smo toliko napredovali in toliko ustvarili s pomočjo svojega uma in sproščenih delovnih rok. Naša stavba raste iz dneva v dan. Številne tovarne, hidrocentrale, zadružni domovi, proge in ceste, nove hiše, vasi in mesta, izsušena močvirja, vse to kaže naše skupne napore, našo nepremagljivo voljo, da bomo kljub vsem težkočam izvojevali socializem, pa četudi nam stavljajo ovire vsepovsod in nas podlo klevetajo dan na dan. Odgovor vsem klevetnikom je naša stavba, ki raste, raste. In v njej raste naš človek, človek dela in radosti, ki se trudi, da bi iz naše domovine nastala nova domovina, dom sreče.
Vsi naši uspehi, ves trud našega delovnega ljudstva je sijajen odraz velike domovinske ljubezni in politične zavesti ter brezmejne vdanosti naših delovnih množic našemu državnemu vodstvu, Komunistični partiji Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Pod tem varnim vodstvom trdno korakamo k novim uspehom k* k Popolni zmagi socializma v naši državi.
O vsem tem naj vam zapoje naš praznik, prvi maj!
Skr£> ljudske oklusli za prosvetno delo
Še en napad na sindikat
prosvetnih delavcev Jugoslavije
Naša Partija in naša vlada posvečata veliko in neprestano skrb vzgoji naše mladine, kar se zlasti jasno odraža v resolucijah III. plenuma CK KPJ in IV. plenarnega zasedanja CK KPS ter v ukrepih naše vlade, ki jih je ta izdala že Pred resolucijo, zlasti pa po njej.
V spoznanju, da morejo socializem ustvariti le izobražene množice, omogoča naša ljudska oblast slehernemu državljanu, da si pridobi ob-arno znanje. Naše šole danes niso yeč privilegij otrok premožnih startov. Znanja željno mladino socialno šibkejših roditeljev podpira naša budska država z izdatnimi štipen-uijami (v Sloveniji samo za srednje jn sred. strokovne šole letno ca 100 ilijonov dinarjev), odpira in vzdr-ba\fiiinte™ate’ odpira nove šole, natečaji ,Ucila itd. Z mnogovrstnimi zami te^dS*1 T ijudskimi univer-nudi izr>hra1tVSkimi gimnazijami pa si ie	tudi vsem onim, ki
talisti- i	mladih letih v kapi-
hi+j ,.ni državi niso mogli prido-žavi i nfsi socializem gradeči dr-kov , odstotek proračunskih izdat-op-mvv,3 s°istvo in izobrazbo množic ogromno porastel in je prav gotovo,
veria b° se si-opnjeval, kar pa je seveda povsem naravno.
u P°lna skrb naše politične in
svečemf °blasti pa ie Prav tako po-Linz, i uasemu učnemu kadru, dela, ka ,0.kiast visoko ceni umske ierru,Cv’ j* Posredujejo znanje svo-bniiv ^dstvu. Da jim omogoča čim nriivl delovne pogoje in življenjske niv, e izdala v korist prosvet-j.j_ - .elavcev že več uredb (o stana-skrh;m kur,ivuC° Prednosti pri pre-o dna o j^koriščanju šolskih vrtov, nrW lh za težka mesta itd.), v borfe -V1 Pa-80 tudi nove uredbe, ki teriai ® močno izboljšale njihov ma-
nravhi!-, Polozaj:	Pravkar je izšel
Po	° Povišicah osnovne plače
datkihZbeiilb letib, o položajnih do-lia t, m honorarjih. Vlada priprav-ja tudi zvezni pravilnik o dodat-lie nar?vi za vzgojitelje, učite-nrrifosnovnih šol in sedemletk ter SSorjev nižjih gimnazij, ki bo naJ našim prosvetnim delavcem ip;- asi ,se več ugodnosti kot jih da-p republiška navodila. naŠB°i • i6 treba omeniti skrb vinop ^dske oblasti za učitelje - no-■ Po zvezni uredbi prejme vsak
učitelj na vasi ob prvem nastopu službe 80 točk za nabavo najpotrebnejšega industrijskega blaga. Poleg tega je v pripravi predlog, da bo prejel učitelj - novinec tudi znatno denarno podporo ob odhodu na prvo službeno mesto. Kolikšna je razlika, če primerjamo ta dejstva s položajem učitelj a-novinca v stari Jugoslaviji, ko so kapitalistični oblastniki po večletni brezposelnosti pognali sestradanega novinca na delo s 750 din mesečnih bruto prejemkov ali pa celo samo z miloščino 400 din (bednostni fond). Poročeni učiteljski pari pa so bili še prav posebno prizadeti: žena - učiteljica je delala le za polovično plačo, saj ji niso priznali nikakih draginj skih doklad. In kdo se ne spominja zloglasnih napredovanj? Kdor se ni docela udinjal režimu, je le težko dosegel pravico. Pomanjkanje sili k pokorščini, so računali siti oblastniki.
Naša ljudska oblast pač vse drugače ceni delo naših prosvetnih delavcev, ki po svoje pravilno in obilno prispevajo k socializmu, k lepši bodočnosti vsega našega ljudstva. Napornemu delu prosvetnih delavcev daje za to priznanje v raznoterih oblikah.
Letos je zvezno ministrstvo za znanost in kulturo razpisalo nagrade, ki jih bo podelilo ob koncu šolskega leta najboljšim šolskim kolektivom in posameznikom. Za Slovenijo so razpisane naslednje:
Ena nagrada za najboljši kolektiv osnovne šole 100.000 din; dve
»Rad« objavlja v svoji letošnji 89. številki naslednji članek predsednika Centralne uprave Sindikata prosvetnih delavcev tov. Nedeljka Saviča:
Za zgledom Sekretariata Svetovne sindikalne federacije gredo po informbirojevski razbijaški poti tudi nekatere strokovne sekcije Svetovne sindikalne federacije. Vodilni funkcionarji strokovnih organizacij kar tekmujejo, kdo bo bolj očrnil svobodno sindikalno gibanje delavskega razreda Jugoslavije. V tej prav nič častni gonji prednjači v zadnjem času sekretariat Mednarodne zveze sindikalnih prosvetnih delavcev.
»Humanite«, organ komunistične partije Francije, prinaša naslednjo vest: »Sekretariat Mednarodne zveze sindikatov prosvetnih delavcev je na podlagi mandata Izvršnega biroja sklenil, da prekine vse zveze s funkcionarji Titovih sindikatov prosvetnih delavcev.« Da bi na kakršen koli že način utemeljil ta diskriminatorski in nedemokratični postopek, se sekretariat zaman prizadeva, izmisliti si vsaj nekaj razlogov. »Humanite« nadaljuje: »... vodilni funkcionarji Sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije delajo v skladu s Titovo vlado, ki je pod-vzela ukrepe fašističnega značaja proti desetinam učiteljev in profesorjev, ki so zvesti stvari interna-cionalizma. Isti funkcionarji so napadli Mednarodno zvezo sindikatov prosvetnih delavcev, ko je ta intervenirala v korist svobodnega pouka, ki ga ogražajo agenti ameriškega imperializma, ki skušajo organizirati psihološko pripravljenost za novo vojno, in to predvsem z izredno močno kampanjo med prosvetnimi delavci in po šolah.«
Od laži, s katerimi so izpolnjeni stolpci »Humanite-ja« drži samo to, da je sekretariat MŽSPD interveniral za prosvetne delavce, ki naj bi bili baje zaprti zato, ker so ostali »zvesti stvari intemacionalizma«. Ta intervencija pa je bila napravljena le zato, da bi se našel kakršen koli izgovor za nečastno in diskriminatorsko vlogo funkcionarjev MZSPD do Sindikata prosvetnih delavcev Jugoslavije v zvezi z znanstveno manifestacijo, ki je bila februarja v Parizu v počastitev učenjaka Henri Vallona. Kakor je znano, je bil svo-ječasno pozvan na to manifestacijo tudi SPDJ. Ko pa je ta določil svoje delegate in o tem obvestil sekretariat MZSPD, je bil na surov in nekulturen način prejšnji poziv preklican samo zato, da bi predstavnikom Jugoslavije onemogočili povedati resnico o socialistični gra-
nagradi za najboljša kolektiva DID-a, prva 80.000 din, druga 75.000 dinarjev.
Razen teh je razpisalo ministrstvo za prosveto LRS še naslednje nagrade:
Eno nagrado najboljšemu kolektivu srednje šole 100.000 din; eno nagrado najboljšemu kolektivu dijaškega doma 50.000 din.
Poleg tega bosta podelila tako zvezno kot republiško ministrstvo za prosveto tudi nekaj nagrad za posameznike.
Prav gotovo je, da bodo tudi oblastni ljudski odbori in okrajni ljudski odbori našli primerna sredj stva, da bodo ob sklepu šolskega leta tudi sami nagradili najbolj prizadevne in najbolj uspešne prosvetne delavce. Ti pa bodo bodisi kot kolektiv bodisi kot posamezniki, v plemenitem tekmovanju do sklepa šolskega leta še pomnožili svoje delovne napore, sebi v zadovoljstvo in skupnosti v korist.	B. V.
Skrbeti moramo, da ustvarimo otrokom, ki bodo jutri zavedni državljani naše države, vse pogoje za dobro in pravilno vzgojo, da bodo zdravi in dobro vzgojeni državljani socialistične Jugoslavije.	tito
ditvi naše domovine in o dosledni socialistični vzgoji jugoslovanske mladine. Po tem neprijateljskem ravnanju, ki ga je Centralna uprava t vso pravico obsodila, je sekretariat MZSPD po pooblastilu Izvršnega biroja z dopisom z dne 15. marca t. 1. poizkusil najti opravičilo s tem, da je očital CU SPDJ, da ni odgovorila na vprašanje v zvezi z več desetinami aretiranih prosvetnih delavcev. Toda telegrafn, s katerim se naši delegaciji zabranjuje prihod na manifestacijo v čast Henri Vallona, je prispel prej ko katero koli vprašanje v zvezi z »aretacijami«. Ta dejstva pričajo, da imamo opravka z navadno provokacijo, s katero se naj bi opravičil nedemo-kratski in sramotni postopek do prosvetnih delavcev Jugoslavije. Zato je CU SPDJ takoj po prejemu pisma Sekretariata z dne 15. marca, odgovorila naslednje:
»Pri nas ni prosvetnih delavcev, ki bi bili zaprti zato, ker so ,ostali zvesti stvari mednarodne solidarnosti in boju proti imperialistom’. Nasprotno, prostost je bila odvzeta saboterjem naše socialistične izgraditve, sovražnikom svobode in neodvisnosti naše domovine, s samim tem pa tudi neprijateljem stvari mednarodnega delavskega gibanja.
Glejte, kaj pravi ing. Milovan Bogdanovič, višji asistent agronomske fakultete v Zemunu, eden od bivših »zapornikov«, ki jih ščitite:
»Po resoluciji Informbiroja sem bil prijet zaradi sovražne dejavnosti proti državi in narodom FLRJ. Tako v zaporu kot pozneje na družbeno - koristnem delu mi je ljudska oblast omogočila, da sem po časopisih in po kulturno - prosvetnih manifestacijah spoznal resnico in se s tem otresel zablode, zaradi katere sem prišel na sovražno pozicijo do svoje domovine in svojega naroda. Ko se je ljudska oblast prepričala o iskrenosti mojega mišljenja, mi je vrnila svobodo in me postavila na isto delovno mesto, kot sem ga imel preje — s čimer me je ponovno vključila kot znanstvenega delavca v izgradnjo naše socialistične domovine.«
Po čudni resoluciji Informbiroja, ki jo je II. kongres SPDJ aprila 1949 soglasno obsodil, so se delavci Jugoslavije in vsi jugoslovanski narodi še tesneje zgrnili okoli svoje Komunistične partije in tovariša Tita, in sklenili, da bodo kljub ekonomskemu in političnemu pritisku tako zapada kot vzhoda z lastnimi silami izgradili socialistično domovino.
... izgrajajoč socializem, naši narodi niso mogli pristati na politiko neenakih odnosov med narodi, ki so jo pričeli diktirati voditelji VKP(b) in informbirojevskih držav. Vsiljeno jim borbo za neodvisnost lastne države, za pravilne in enakopravne odnose med narodi, v prvi vrsti pa med socialističnimi državami, so naši narodi sprejeli z največjo odločnostjo, ker se zavedajo, da služijo s tem stvari miru in bratskega sožitja vseh narodov. Zato naši narodi niso mogli trpeti med seboj poedince, ki so prešli v službo sovražnikov vseh s krvjo izvojevanih pridobitev socialistične revolucije in socialistične izgradnje. Naravno je tudi, da se je ljudska oblast poslu-žila proti njim tistih ukrepov, ki jih predvideva zakon. Jasno je torej, da peščici prosvetnih delavcev v Jugoslaviji ni odvzeta prostost zato, »ker je ostala zvesta stvari mednarodne solidarnost, ampak ravno narobe.«
Tako je torej z »ukrepi fašističnega značaja nad desetinami učiteljev in profesorjev«, ki jih ščiti sekretariat MZSPD!
Po objavi teh dejstev o »aretiranih internadonalistih« v Jugoslaviji, bo naprednim ljudem vsega sveta jasno, da je sekretariat MZ SPD izkoristil mednarodno organizacijo prosvetnih delavcev za zlohotno gonjo proti naši državi in njeni socialistični izgraditvi. Tako je seveda tudi razumljivo, da je sekretariat po »mandatu« Izvršnega biroja prekinil vse zveze z vodstvom Sindikata prosvet. delavcev Jugoslavije, ne glede na to, da je s tem pogazil vse demokratične principe in odredbe Statuta, na katerih je osnovano delo Mednarodne zveze sindikalnih organizacij. Nam so te metode dobro znane, kakor tudi način, ki karakterizira ta postopek, saj so to preizkušeni triki Informbiroja, ki se jih ta v obilni meri poslu-
žuje v vseh mednarodnih organizacijah tedaj, kadar gre za socialistično Jugoslavijo.
Nas prav tako ni iznenadila nesramna in zlohotna izmišljotina, da je baje naše vodstvo »napadlo« Sekretariat MZSPD, ko je ta interveniral za svobodo pouka, ki jo ogražajo agenti ameriškega imperializma, saj take intervencije nikoli niti bilo ni, niti bi jo mogel podvzeti nekdo, ki ima poštene namene. Mednarodni javnosti in vsem poštenim znanstvenim in javnim delavcem so znane socialistične smernice pa tudi ogromni uspehi, do katerih so naši narodi pod vodstvom Partije in tov. Tita prišli v pogledu socialistične preobrazbe našega šolstva, prosvete in kulture. Te uspehe pozna tudi današnje vodstvo MZ SPD, saj jih je svoječasno navajalo kot primer. Prav zato so se morali informbirojevski trabanti v sekretariatu MZ SPD umikati s terena stvarnosti in dejstev na teren laži in obrekovanja.
In kaj naj rečemo k bedni in zlohotni obtožbi, da se »vrši psihološki pritisk« na prosvetne delavce Jugoslavije za novo vojno. Ko bi imeli voditelji MZSPD le še trohico poštenja in vesti, bi se vsaj za trenutek ustavili ob tej nesramni žalitvi.
Delovnemu ljudstvu Jugoslavije in vsej pošteni mednarodni javnosti je znano, s kako gorečim patriotizmom se je ogromna večina prosvetnih delavcev skupaj z vsem delovnim ljudstvom borila za čast in neodvisnost svoje domovine. Častno in do smrti v službi naroda in de-lovskega razreda je na tisoče prosvetnih delavcev vzidalo svoja življenja v temelje nove, socialistične Jugoslavije.
S še večjim zanosom in neuklonljivim samožrtvpvanjem pa so prosvetni delavci skupaj z vsemi delavci naše domovine dajali in še dajejo vse svoje sile za izgraditev nove socialistične kulture in prosvete. Zavedajo se, da narodi Jugoslavije niso nikoli v svoji krvavi toda slavni zgodovinski preteklosti od nikogar dobivali darov in da so si svojo, s krvjo pridobljeno svobodo ustvarili le z lastnimi napori in z lastnimi silami. Zato tudi niso mogli pristati na neenakopravne odnose, pa naj bi jih razglašal kdor koli. Mi sporočamo sekretariatu MZ SPD, da s takimi napori pridobljene neodvisnosti ne more ogražati »delo agentov ameriških imperialistov«, ki so si jih izmislili informbirojevski možgani, še manj pa jo morejo ogražati diskriminatorsko ravnanje, raznovrstni ekonomski in politični pritiski, obmejni incidenti ali pa grožnje oboroženih armad, ki se sprehajajo ob naši meji. Prosvetni delavci Jugoslavije se zavedajo pomena pridobitev narodnoosvobodilnega boja, zato ne bodo nikoli dovolili, da se kdor koli igra s častjo naših narodov in z revolucionarnimi uspehi v izgraditvi naše socialistične domovine. Zato so razlage sekretariata MZSPD in njegova tako imenovana skrb za svobodo pouka v naših šolah zgolj licemerstvo, ki naj prikrije imperialistične zahteve vodstvu SZ in informbirojevskih držav, in brezstidno obrekovanje in žalitev prosvetnih delavcev Jugoslavije, ki z ostalimi delavci naše domovine grade socializem.
PIONIRJI
cU. IlidcCcu v stom.
Pokojni prezident Akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič je obiskoval v svoji mladosti osnovno šolo pri Sv. Križu pri Rogaški Slatini. Iz takratnih šolskih imenikov je razvidno, da je moral na posestvu svojih staršev često pomagati in je mnogokrat moral ostati doma.
Ob sedemdesetletnici njegovega rojstva so mu pionirji poslali brzojavne čestitke in sprejeli od njega toplo zahvalno pismo.
Na dan po njegovi smrti so odšli vsi učenci šole s svojim učiteljstvom na posestvo Knežec. Šolski otroci so med petjem primernih pesmic nakopali zemlje pod Kidričevo lipo, nalomili cvetočih češnjevih in hruševih vejic ter brstečih lipovih šibic in vse poslali v Ljubljano, velikemu rojaku na grob.
Pismo uredniku
Ali nimamo preveč papirja? Bogme, da ga imamo!
Če drugače ne, kadar te zagrne naša administracija s kopico aktov, z važnimi in nevažnimi poročili, statistikami, ukrepi, nalogami — takrat si gotovo prepričan, da papirja še ne bo tako hitro zmanjkalo. Saj poročila so potrebna in evidenca tudi, kako naj drugače vedo, kaj se godi tam pod Gorjanci ali za Pohorjem. Toda vsaka stvar ima svoje meje.
Vsak upravitelj bi po vsej pravici moral imeti še svojega tajnika. Ali je šola šola ali pa je urad za zbiranje dopisov, poročil in podobnega. In kadar hoče kdo stvari skrajšati, izboljšati, naleti večkrat še na gluha ušesa. Na primer: Poznam šolo, ki je dobila naročilo, naj poroča (tudi negativno!), če je na šoli kaj otrok s tako in tako boleznijo. Upravitelj je hotel biti ekspe-ditiven, zavrtel je telefon in poklical okraj. Zapik! je rekel referent na okraju, sprejemamo samo pismena poročila. Ah pa drugače: Upra-viteljska konferenca je in upravitelji hočejo ustno stresti koš podatkov — papirja ni in znamke so drage. —• Ne zadostuje — kaj pa mislite! Kaj bo pa referent delal, ko ne bo imel več grmade papirja pred seboj! Zlasti pa statistike, poročila! Res je, pri nekaterih smo vezani na zvezne forume in nek red mora biti — hotel bi pa poudariti, naj bi bilo vsega manj, le tisto, kar je nujno potrebno, urejeno pa tako, da bo vsakomur razumljivo, pravočasno izvršeno, kjer pa stvari kljub temu ne gredo, naj sledi kazen.
Pa začnimo kar od kraja! Mislim, da preveč pišemo že na posameznih šolah. Tovariši naj kar povedo, kaj vse dobijo kot uradno pošto. Nekdo bi moral analizirati, kaj pride v enem letu na šolo — koliko nepotrebnega papirja, koliko stvari, ki se šole prav nič ne tičejo in koliko takega, kar bi se lahko opravilo mimogrede s kratkim pogovorom na sektorski upraviteljski in ravnateljski konferenci. In za vsak dopis je seveda potreben odgovor. Odpravimo že tisti odgovor za vsako ceno, tako imenovano negativno poročilo. Kdor v roku ne odgovori, je dal negativno poročilo, če pa je zamudil kako zares važno stvar, naj ga okraj pokliče na odgovor. Le manj papirja!
Predvsem bi bilo seveda treba točno določiti, komu smo prav za prav podrejeni. Mislim, da smo formalno vsaj okrajnemu poverjeništvu za prosveto in da bi papirjev, ki prihajajo od drugod v splošnem ne reševali, vsaj tistih ne, ki se ne tičejo šole in njenega neposrednega dela.
Od okrajev pa bi želeli to, da bi nas inštruktorji večkrat obiskovali, vsaj dvakrat letno, če že ne morejo večkrat. In ne samo mimogrede, toliko da se podpišejo, ampak tako, da bomo kaj pokramljali o vseh šolskih zadevah. Potem ne bo treba toliko pisanja. Tako se pa skoraj vse leto ne vidimo in nas mora administrator z okraja spraševati, koliko učnih oseb nas je, če smo še vsi na mestu, če smo opravili izpite in koliko je oddelkov na naši šoli. Teh stvari pa res ni treba spraševati upraviteljev. Mi si mislimo takole natihoma: Kaj le vraga imajo in kaj
delajo na okraju, da nimajo zapisanih teh osnovnih podatkov, saj nam vendar plačo določajo in izplačujejo, pa tega ne vedo, zapisano pa morajo že nekje imeti — saj tičijo vedno v pisarnah, na šole pa jih ni. In naša poročila in zapisniki konferenc pa še referat poleg — tako iz navade jih pošiljamo na okraj in ker nimamo pisalnega stroja, jih z vso resnostjo kaligra-fično prepisujemo in pazimo, da ne napravimo na slabem papirju kake packe. Radoveden sem, koliko zapisnikov na okraju prebero — šol je precej, kar nič ne verjamem, da bi se jih kaj prida lotili. Ali je res potrebno pošiljati zapisnike na okraj in delati prepise, da se naši učitelji kar ustrašijo, ko slišijo, da bo konferenca, češ, spet bo treba pisati zapisnik.
O marsičem bi se bilo treba pomeniti, tovariš urednik, ali ne? To neprestano pisarjenje mi kar živce razjeda. Mislim, da bi bilo pošteno, če bi se oglasili še drugi tovariši, taki s podeželja in povedali, kako in kaj. In kar naravnost naj bi povedali: to je treba skrajšati, to je treba odpraviti, to napraviti drugače. Potem bi se pa usedli in sestavih kar dober predlog in ni vrag, da nam ne bi prosvetna oblast ustregla. Le oglasiti se je treba.
Saj je še cel kup drugačnih problemov. Resolucija III. zasedanja CK KPJ govori na primer tudi o tem, da je treba okrepiti nižje prosvetne organe, da je treba dati šolam večji poudarek, večjo veljavo. Mislim, da bi morali začeti javen pomenek o tem, kakšne pristojnosti je treba dati našim šolam. Vse preveč čakamo danes na migljaj od zgoraj; če bomo nosili večjo odgovornost, bomo bolje delali, o tem sem prepričan. Ne samo, kaj bomo pisali okraju in kaj on nam, kakšne knjige so nam pri administraciji potrebne in kakšne ne, tudi o tem bi se morali pogovoriti, če ne bi katerih stvari, ki jih doslej opravlja okraj, reševali kar sami. Posebno ha popolnih gimnazijah, tam so že dovolj močni zavodi. Pa tudi na osnovnih šolah bi marsikaj šlo. Pomeniti se moramo o dopustih, o takih po privatnem poslu, kakor tudi o bolezenskih, o klicanju na različne konference (na dve še greš, na tretjo že ne moreš, ker je le daleč in plačaš vse sam — ne moreš, čeprav riskiraš s tem, da te o prvi priliki ozmerjajo, da si oportunist). — Problemov cel kup! Vso našo šolsko upravo bi morali pretresti tako, da bi do konca šolskega leta zbrali celo grmado dobrih misli in potem za prihodnje leto uredili stvari tako, da bi že takoj ob začetku šolskega leta vedeli, kdaj bo konec, kdaj bo pouk in kako se bo delo razpletalo.
Tovariš urednik, kar pošteno bi bilo, če bi se oglasili tovariši od vseh strani in povedali svoje tegobe, pa tudi načrte in predloge — saj težave imamo vsi iste. Od vsega, kar pa bomo predlagali, mora imeti naša skupnost korist. In če napravimo le toliko, da bo vsak učitelj eno uro tedensko imel časa za odmor ah za kvalitetno pripravo na pouk, če samo za dober ščepec bolje uredimo naše delo, ne bo naša diskusija zastonj.	-k-
Radi priobčujemo to pismo in se pridružujemo pozivu! (Op. uredn.)
stvo sedemdesetletniku dr. Ivanu Grafenaurju ter šestdesetletnikoma
dr. Francu Koblarju in dr. Francu Ramovšu.
V diskushj je tov. Teply iz Maribora poročal o pripravah za slavistični teden, ki bo v mesecu oktobru, ko bo tudi letošnji plenarni sestanek slavistov v Mariboru, ter o drugem delu mariborske sekcije društva, ki je zaradi potreb v prvi vrsti politično delo in šele v drugi vrsti znanstveno. Skupaj z zgodovinarji hodijo slavisti na teren, zbirajo izraze iz gospodarstva in obiskujejo domove pomembnih mož naše kulturne preteklosti. Enkrat tedensko imajo obvezna predavanja iz slov. književnosti za časnikarje, germaniste in romaniste, ki so se preusmerili, in za slušatelje VPŠ. Tečaj zelo dobro uspeva. Tov. Teply je ob tej priliki opozoril tudi na dolžosti Slavističnega društva v zvezi z letošnjo Vrazovo stoletnico, za katero vrši Jugoslovanska akademija že pomembne priprave.
Prof. Bunc iz Kranja je poročal o napornem delu slovenistov v Kranju, kjer je prav tako skoraj vse delo nujno usmerjeno v dnevno prakso. Poročal je tudi o stanju parcele v Drulovki, za katero se SD bori, da bi si tam postavilo počitniški dom.
Najobsežnejša je bila debata po obeh referatih, od katerih je v prvem prof. dr. Anton Ocvirk osvetlil vprašanja naše primerjalne literature in literarne teorije, v drugem pa prof. dr. Bajec nekatera vprašanja slovenske lingvistike.
Iz prvega referata omenjamo zahtevo po pregledni zgodovini svetovnega slovstva ter po dehh, ki bi obravnavala stilistiko in poetiko. Seveda morajo ta dela zrasti iz domačih tal, kar seveda presega moči posameznika. Delo bo treba organizirati približno tako, kot je to napravil institut za jezik na Akademiji.
Iz referata dr. Bajca povzemamo:
»Razumljivo je, da so bila prva povojna leta dokaj redka pomembnejših dogodkov z hngvističnega torišča. Omembe vredna je prav za prav samo Slovenska slovnica iz leta 1947. Čeprav je bila izdelana v ve-
liki naglici in je zato pomanjkljiva, je danes ta slovnica normativna, namenjena šolski in izvenšolski rabi. Če pomen j a v splošnem korak naprej, je kot šolski učbenik brez dvoma korak nazaj.
V naslednjih letih pa sta se izoblikovali dve izraziti slovenistični središči: pri SAZU in pri Slavističnem društvu. To daje s svojo revijo tudi lingvistom dovolj priložnosti, da se razmahnejo, onemu pa nače-Ijuje centralna osebnost naše lingvistike prof. Ramovš. Njegov Institut za slovenski jezik je prav v teh dneh dal na svetlo novi obširni Slovenski pravopis.
Obe središči sta se močno zbližali, saj pa je tesno sodelovanje tudi nujno, ako pomislimo na obsežen program SAZU, kot je opisana slovnica slovenskega jezika, historična slovnica, lingvistični atlas, topomanastični in terminološki slovar. Pozabiti seveda ne smemo tudi jezikovne posvetovalnice.
Kako pa bomo mogh to ogromno delo opraviti, ko slovenska lingvistika nima mladega znanstvenega naraščaja! Izmed 240 slušateljev se jih je peščica zanimala za vprašanja sodobnega knjižnega jezika. Pa ne, da bi današnji študentje-slavisti ne imeli dobre volje. Toda predmet jim je razbit na toliko delnih izpitov, da ne vidijo več predmeta. Še bolj žalostno pa je to, da se absolventi izmikajo srednji šoli in to prav sedaj, ko je potreba največja, ko so nekateri slavisti do nevzdržnosti obremenjeni.
Dočim imata tako osnovna šola kot tudi strokovna šola že svoje jezikovne vadnice, jih gimnazija še vedno nima! Po čigavi krivdi? Nikakor ne gre, da bi vse delo obležalo na ramah starejše slavistične generacije, čas je že, da stopajo v ospredje mlajši.«
Pa debati, ki je osvojila še mar-sikak problem, so bile vohtve novega odbora SD. Za predsednika je bil soglasno izvoljen Alfonz Gspan, vodja rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice. V odboru so še tov. dr. Slodnjak, dr. Boršnik, dr. Tomšič, dr. Legiša, Merhar, Jamar, Smolej, Mahnič in Borko.	Mrs.
Neka} šolskih vprašan}
Med našimi slavisti ni malodušja
V nedeljo, dne 23. aprila je imelo Slavistično društvo svoj redni letni občni zbor, ki so se ga udeležih tudi številni zunanji poverjeniki.
Predsedniško poročilo je podala docentka dr. Marija Boršnik, ki je naglasila, da so slavisti imeli letos težje izgube kot katero koli leto poprej: umrli so od sodobnikov največji pesnik, največji pisatelj in največji literarni zgodovinar. Dva od teh sta bila tudi častna člana društva. Za društveno delo je najobčutnejša izguba prof. dr. Fr. Kidriča,^ ki se je prav v zadnjem času močno prizadeval, da bi čim bolj povezal delo društva z delom Akademije. Njegova smrt je mogoče te dalekosežne načrte omajala, bodo pa prej ah slej izvedeni, ker zahteva to naša stvarnost. Saj je prvi plod tega kolektivnega dela že danes viden: novi Slovenski pravopis.
Priznanje dosedanjemu delu pomeni tudi pripravljenost SAZV, da prevzame od naslednje številke Slavistične revije dalje soizdajatelj stvo in souredništvo, kar je vsekakor zasluga sedanjega uredništva, ki je umelo vzdrževati revijo na tako kvahtetnem znanstvenem nivoju, da uživa ta danes priznanje ne samo v Jugoslaviji, marveč tudi v tujini in nam tako omogoča prepotrebno znanstveno povezavo. Društvo je poleg stikov navezalo tudi čim bolj prijateljske stike z zastopniki sorodnih znanstvenih disciplin, predvsem še z zgodovinarji in etnografi.
Bodoče delo društva se bo usmerjalo v izrazito znanstvena področja, zato bo treba najti za strokovne aktive srednješolskih profesorjev (vsaj v Ljubljani) novo obliko dela.
Bilanca enoletnega dela je pozitivna, čeprav ni toliko opazna zuna-
njemu opazovalcu. Društvo je priredilo za svoje člane 23 predavanj, organiziralo je delo za Župančičevo bibliografijo, pripravljalo je strokovni mesečnik za poglobitev literarno zgodovinskega, jezikovnega pouka in njune metode, pripravilo vse načrte za nameravano »Slavistično knjižnico«, za katero leže že štirje rokopisi v založbi, čeprav društvu ni zaenkrat uspelo, kljub trdovratnemu prizadevanju, pognati to zadevo v tek (kakor tudi ne zadevo »Klasja« čigar 20. številka leži že od aprila lanskega leta pri Državni založbi in čaka na objavo!) Društvo je posredovalo svojim članom nabavo knjig (tudi antikvaričnih), vložilo pa je tudi peticijo na ministrstvo za prosveto v zadevi honoriranja vseh ur in izrabe počitnic. V tej zadnji stvari je ministrstvo odgovorilo, da ima vsak slavist pravico potegovati se za osvoboditev od vsakega drugega dela v času velikih počitnic, če se namerava v tem času posvetiti študiju in če njegovo tozadevno prošnjo podpre SD.
V počastitev spomina prof. dr. Fr. Kidriča, je društvo osnovalo poseben sklad za nagrade tistim začetnikom, ki se bodo prvič uveljavili s kakim znanstvenim delom v javnosti.
Ob koncu svojega poročila je tov. Boršnikova ugotovila, da je društvo, ki šteje že 431 članov, danes notranje tesno povezano in da združuje v svojih vrstah vse slaviste, ki imajo voljo in sposobnost za delo.
Po poročilih tajnice tov. Jamarjeve in blagajnika tov. dr. Tomšiča je občni zbor sprejel predlagano raz-rešnico s pohvalo.
Še pred diskusijo in referati je nato občni zbor podelil častno član-
Članek tovariša Šnuderla me je izzval, da pišem tele vrstice, v katerih bi se rada spoprijela s trditvijo, da po naravi ni manj ali bolj nadarjenih ljudi.
V Pedagogiki dr. Schmidta stoji: Ni po naravi sposobnih in nesposobnih, talentiranih in netalentiranih ljudi.
Želim pojasnila o tej stvari. Ne razumem je.
Zakajček bi vprašal: Kako to, da je Prešeren znal tako lepo izoblikovati svoje misli in jih v tako divnih verzih zliti na papir. Prav gotovo je v njegovem času in tudi pozneje živelo več ljudi, ki bi želeh imeti njegovo sposobnost, njegov talent, a ju niso imeli.
Zakaj je Edison izumil toliko koristnih reči? Zakaj ni tega izumil kdo drugi, na primer kak Gornik Peter. Ali je bolj ah manj sposoben človek, ki s svojim umom zna prodreti v bistvo znanstvenih problemov in jih zna tudi razvozljati.
Zakaj je Župančič znal slovenske besede nanizati v tako ljubke skupine, ki ganejo čitatelja pionirčka prav tako kot zrelega moža, zakaj pa jaz tega ne znam, čeprav znam slovenski?
Zakaj imam v razredu učenca, ki pet let obiskuje prav isti oddelek kot vsi ostali učenci, ki prejema od svojega učitelja prav tisto kot vsi njegovi vrstniki, pa v petih letih ni prišel do tega, da bi razumel, da je tri in pet osem, kar lahko zapo-pade sicer petletni otrok, če mu to ponazoriš. Zakaj pa njegovi bratje in sestre, ki so živeli pri istih starših, jedli iz iste sklede kot on in prejemah isto nego in vzgojo kot on, niso duševno topi?
Zakaj sta bila brat in sestra — dvojčka — v mojem razredu tako razhčnih duševnih zmožnosti? Brat je bil najboljši učenec ne le v razredu, temveč na vsej šoli, sestra pa ob vsem prizadevanju ni in ni mogla nikamor naprej. Dispozicije rojstva sta imela enake, ker sta se razvila iz dvojedme semenske Staniče. Živela sta že od svojega spočetja vedno v isti okolici. Tudi sicer sta se vedno družila, imela isto vzgojo, dihala isti zrak, jedla isto hrano. Vendar je bil brat sposoben, sestra pa ne.
Vidim, da so med nami nekateri, ki nas prekašajo po svoj ih _ duševnih zmožnostih. To so vrhovi, so talenti. So pa med nami tudi ljudje s podpovprečno duševno zmogljivostjo. Statistike o nepismenih Iju-dek, ki so bili osem ah sedem let v šoli, nam to povedo.
Zdaj pa se vprašujem, ah je res otrok samo prazna tabla, na katero pišejo vzgojitelji, ga izoblikujejo tako kot sami hočejo ...
Zakaj pa nimamo dveh Prešernov, dveh Zupančičev, dveh Kardeljev? To so vendar ljudje, ki so bolj sposobni od nas navadnih smrtnikov.
Potemtakem imamo po naravi sposobne in nesposobne ljudi, talentirane in netalentirane. Ah ne?
Neuspehi v naših tretjih razredih ne izvirajo iz nesposobnosti otrok, temveč imajo drug vzrok. Tako je, kot je često pri odraslem človeku, Danes si moram pripraviti načrt, popraviti slovenske naloge, napisati referat za sindikat, preči* tati govor tega in tega. Ko pa si sedel k delu, te je zmotil nepričakovan obiskovalec in ti naročil, da moraš voditi ta in ta sestanek. No — in iz vsega tvojega načrta ni bilo nič. Ne tega ne onega nisi opravil; če si pa, je bilo površno. Prav tako se godi z našim šolarčkom in dijakom.
Profesor matematike: Za domačo nalogo to in to!
Profesor risanja:	Narišite per-
spektivično kuhinjski stolček!
Profesor prirodopisa: Naučite se o vidri!
Profesor petja:	Ob šestih bo
pevska vaja!
Profesor slovenščine:	Pesem
Brodnik napišite v prozi!
Oče (doma): Skoči mi po cigarete!
Mati (doma): Nekaj polen mi razcepi!
Pionirski voditelj: Takoj prinesi članek za stenčas!
In ti, dvanajstletni junaček, kje boš zagrabil, da bo zaleglo? Vsega itak ne boš mogel, to si dobro po-tuhtal. Greš pač raje žogo brcat.
Ela.
EKSKURZIJE NA BLED
Opozarjamo vse šole in skupine prosvetnih delavcev, ki nameravajo napravljati ekskurjije na Bled, naj se zaradi prenočišč in prehrane obračajo izključno le na »Putnika«, ne pa na šolsko upraviteljstvo na Bledu, ki nima nikakršne možnosti za preskrbovanje prehrane ah prenočišč, tudi ne v šolskem poslopju, pa tudi ne možnosti za intervencije pri podružnici Putnika na Bledu.
SOLSKE KNJIGE
Ni jih in ni. To dela preglavice vsem brez izjeme: učiteljem, učencem in njihovim staršem. Šolskih knjig ni in ni, ne teh, ki jih res ni, in ne teh, ki bi lahko bile, ker so.
Da bi vsaj te dosegli, ki »so«, je ministrstvo odločilo, da dobe nove knjige le tisti dijaki, ki stare oddajo, način, ki so ga menda s pridom uvedli pri embalažah, zabojih in steklenini. Pri šolskih knjigah je pa sto pomislekov in zaenkrat ni vidnega uspeha.
Resnično jezi učitelja, da ni niti tistih knjig, ki si jih običajno učenci niti ne hranijo in ne uporabljajo vzdržema več let, kakor n. pr. slovenskih beril. Prve izdaje je bilo pred leti za razred dovolj, drugo nekoliko spremenjeno izdajo so kupih naslednje leto vsi tisti, ki so imeli prvo, in tisti, ki te niso imeli, tako da so imeli mnogi po dve. Naslednje leto pa zopet polovica naslednjega razreda ne more dobiti berila. Kam so izginila, če jih učenci ne čuvajo in »nočejo« oddati? Po nagovarjanju v lanskem razredu, bi jih oddali svojim naslednikom, pa jih nimajo več... Kam so izginile, se ne da dognati. Ni jih, pa jih ni. Platonična grožnja ministrstva nima uspe--ha, zato je treba seči po samopomoči, s čemer bo pomagano staršem, učencem in šoli.
Za marsikaterega očeta bi bile knjige drage, ko bi bile na razpolago vse na enkrat, tako da je zopet vesel, da jih ni, a v skrbi za uspeh svojih otrok le jadikuje za njimi. Od-pomoč je potrebna vsem, pride pa naj po že izkušenih poteh.
Na klasični gimnaziji v Mariboru je bila nekoč zavodna knjižna zaloga; ustvaril jo je po dogovoru z ravnateljem dr. Tominškom zaslužni profesor dr. Anton Dolar. Zanjo ni bilo treba niti denarnih sredstev, ker so dijaki prav radi plačevali obrabnino za izposojene knjige, drugi pa po uporabi kar darovali svoje knjige po uspelo dovršenem razredu.
Tako nekako naj bi bila urejena tudi sedaj samopomoč glede učnih knjig, ker sicer ne pridemo iz teh neprilik.
Na vsakem učnem zavodu naj ustanove posebno zalogo učnih knjig, katere upravo prevzame kak član učiteljskega zbora, ki bo imel pač mnogo posla ob pričetku in koncu šolskega leta, med letom pa le, ko izide kaka nova učna knjiga.
Založba knjig, pri nas Državna založba Slovenije, naj zahteva^ za knjige ves znesek, vendar plačljiv šele v štirih letnih obrokih, ker je pač skrhetl za to, da ostanejo knjige vsaj štiri leta v uporabi. Seveda je naročiti le tiste knjige, ki jih bodo učenci tistega zavoda potrebovali in tako radi plačevali zanje vsako leto vsaj 25% obrabnino v obliki izposojnine; knjige bi bile torej v štirih letih popolnoma plačane, založništvo bi dobilo denar, starši bi zneska ne občutili, knjige bi bile stalno na razpolago, ker bi jih imela šola sama v evidenci. Izgubljeno knjigo enako kakor znatno pokvarjeno bi pa malomarni učenec moral takoj popolnoma plačati. Ker je verjetno, da bi nekatere knjige trpele celo več ko štiri leta, druge bi pa morda nekateri učenci hoteli po tem času kupiti kot lastnino, bi nastala celo neka zaloga knjig ah denarja, ki bi bila na razpolago za dopolnila.
Uprava šole bi si mogla v takem primeru pomagati tudi z izmeničnim uporabljanjem knjig po razredih ah oddelkih, kar je sedaj prepuščeno dobri volji posameznikov in redkokdaj uspe v celoti. Polovičarstva pa je v šoli itak že preveč; glede šolskih knjig je treba zahtevati, da imajo knjige vsi ali je pa nima nihče, kajti to, da jo imajo samo ne-katerniki, kvari disciplino in rodi izgovore.
Šolska uprava na posameznih šolah bo torej poskrbela, da bodo na razpolago izdane knjige, upravna šolska oblast pa bo gotovo tudi poskrbela, da bodo izšle v najkrajšem času še neizdane, a tako nujno potrebne šolske knjige, da bo pouk uspešen in reden za vse in ne več muka za učitelje in za učence, v veliki meri pa tudi moreča skrb za starše.	Dr. P. Strmšek.
Iz tovarne učil v Črnomlju
Tako v proizvodnji kakor pri gradnji se Tovarna učil v Črnomlju bori z osnovnimi težavami.
Stanovanjska kriza v vsem Črnomlju je tako velika, da je že problem, kako najti eno samo prenočišče. Tovarna potrebuje do 40 novih strokovnih moči, mojstrov in pomočnikov, da bi se razvila v zajeten obrat. Ti bi se dobili, če bi jim mogla tovarna nuditi vsaj za-, silna bivališča. Ker proizvodni plan tako v količini kot v kakovosti zahteva nove strokovne moči, ki jih iz vrst Črnomelj cev ni dobiti, ima izvršitev plana pečat nekake netrd-nosti. Dobili so sicer barako za 40 prenočišč, manjka pa še strehe za okoli 100 oseb.
Sezona za gradnjo tovarne je pred durmi. Tovarna ima v Beogradu določen kredit, račun zanj pa pri Državni investicijski banki še ni otvorjen in ga zaradi tega ne morejo črpati. Ker se podjetje bori s težavami zaradi obratnih sredstev, ga gradbena sezona močno skrbi.
Tovarna je navezana na električni tok. Če ta odpove, obstane obrat. V primeru požara so tudi brizgalne na električni pogon nerabne. Zato je nujno potrebna samostojna loko-mobila, ki bi priskočila na pomoč, kadar odpove električni tok. Za primer požara je tovarna poleg tega še zelo slabo zavarovana, saj ne dobi prepotrebnih priprav:	600 m cevi,
dveh hidrantov in brizgalne na ročni pogon.
Pa še o pripravi na pouk PREŠEREN V ŠOU
V svojem članku »Nekaj o pripravi na pouk«, ki nanj odgovarja v 8. številki »Prosvetnega delavca« tov. —c, sem hotel predvsem podčrtati važnost priprave na pouk, pa naj bo ta pismena ali ustna. Zavračam trditev, da sem se zapletel v nesoglasja, ki so lahko kvarna za resnično kvalitetno šolsko delo. Pa si oglejmo stvar še enkrat in še natančneje!
Mislim, da za stavek: Potrebno je, da je vsaka ura mojstrsko pripravljena, če hočemo, da bo na pravi kvalitetni višini, ni potrebne milostne pritrditve, ampak, da smo si vsi edini v tem, da od take priprave zavisi uspeh pouka.
Navedel sem tri načine pismenih priprav, na katere še danes naleti po šolah vsak šolski inštruktor in inšpektor. Trdil sem in še trdim, da so vsi trije načini pravilni in podčrtavam ponovno, da šele tedaj, če so izvedeni tako, da je vsak dvom o skrbni pripravi na pouk izključen.
Naletel sem na nešteto primerov, ko je učitelj imel v dnevniku najkrajšo pismeno pripravo, pa je bil njegov pouk idejno pravilen, metodično trdno zgrajen, skratka res kvaliteten. Pa sem ga vprašal, kako se pripravlja na pouk, zakaj ne piše daljše in izčrpnejše pismene priprave. In mi je odgovoril: »Vsak dan se pripravljam, ko grem na dz-prehod, s temeljitim razmišljanjem, kako bi to ali ono snov, ki jo imam zbrano v posebnih zvezkih in ki jo bom^ prihodnji dan obravnaval, metodično zagrabil, vnesel idejnost in čim bolje podčrtal vzgojni smoter. Se zvečer, ko se vležem v posteljo, se mi misli neprestano vrte okrog teh problemov, dokler me ne zajame spanec. Ne vem, zakaj naj bi vse te svoje misli na dolgo in široko zapisoval v dnevnik, ko se mi pa tolikokrat zgodi, da mi na podlagi mojega razmišljanja med poukom nenadoma pride še boljša misel za metodičen prijem ali za vzgojen poudarek.« Priznal sem mu velike uspehe pri pouku, pa čeprav ni imel Pismenih kilometrskih priprav.
Obratno sem doživel mnogo razočaranj pri nekaterih učiteljih, ki so imeli do potankosti izvedene pismene priprave v dnevnikih, kaligra-
fično vzorno spisane, z neštetimi ilustracijami, pa je bil pouk mrtev, neživljenjski, poln verbalizma, ki ga je učitelju vsilila ravno priprava, katere se je togo držal, včasih kar dobesedno. Bil mi je to znak, da je učitelj pripravo prepisal od nekoga drugega iz dnevnika preteklih let.
V	enem in istem okraju sem naletel namreč na različnih šolah na. 12 enakih dnevnikov. Tak prepisan vzoren dnevnik daje res videz dobre učiteljeve priprave, pouk sam pa pokaže dolgočasje, neživljenjskost, nenaprednost. Bojim se, da bodo izvajanja tov. —c tak lov za prepisovanjem vzornih dolgih pismenih priprav še povečala, ker bodo verjetno nekateri šolski inštruktorji na podlagi trditev tov. —c zahtevali od učiteljstva neskončno dolge pismene priprave. To pa bi bilo pogrešno.
Popolnoma soglašam s tov. —c, da nikakor ne moremo brez kritike mimo »poenostavljanja« ukrepov, nujno potrebnih za temeljito delo v naših šolah, ker je vestno planiranje pouka neobhodno potrebno. Izvajanja tov. —c pa znajo res »poenostaviti« pripravo na pouk s prepisovanjem vzornih, dolgih priprav in to bi bila gotovo groba napaka.
Nikakor torej ni soditi učiteljevega dela po dolžini njegovih pismenih priprav. Za začetnike so daljše pismene priprave nujne. Navedel sem v svojem članku tudi primer priprave učitelja začetnika, ki pa še nikakor ni »mojstrska«, pač pa je taka, kot si jo je pripravil učitelj - tečajnik sam. In ni slaba. Pa tudi za »nekatere« starejše tovariše z nad 30 let službe je res potrebno, da si sestavljajo temeljite pismene priprave, če morajo vsako svojo misel zapisati, ker jo sicer pozabijo. Zato tudi toliko primerov, ko najdeš učitelja s pripravo v roki, ko razlaga.
V čem torej prav za prav tiči bistvo učiteljeve priprave na pouk?
V	učitelju samem, ki naj nenehno
išče poti in sredstva za čim boljše učne uspehe, pa naj se pripravlja kakor koli.	V. R.
S tem odgovorom zaključujemo za naš list debato, ki bi itak spadala bolj v naše pedagoško glasilo. —
Op. ured.
Pred okrajnimi izleti mladih tehnikov
mii^.®sec maj je tudi mesec izletov ai" tehnikov. Pionirji se skrbno
PrihaaVl3ajo na ta dan' Vsak čas V +„ ^to zaradi pomoči in nasvetov
k tovarišem učiteljem.
aktivnost se opaža v 1/v.’ k:ler delajo pionirji v postajah mladih tehnikov. V tekmovanju, ki se odvija pred okrajnim zletom mladih tehnikov, izdelujejo vedno več brodarskih in letalskih modelov, detektorjev, izdelkov mizarskega krožka. Pa tudi drugi krožki vidno napredujejo. Vsi si prizadevajo za prehodno zastavico.
Poglejmo v sedemletko v Sliv-hici pri Mariboru, kjer je danes ena Najboljših postaj mladih tehnikov v Sloveniji!
V Slivnici je Upravnjk postaje
mladih tehnikov učitelj tov. Poti-sek. V upravi postaje so še sekre-ar, ^ekonom in planer, ki so pionirji. Pocetka so bolj životarili, niso t j- . d°friti orodja, materiala, pa udi inštruktorjev niso imeli. Tovariš upravnik pa je, skupaj s pionirji zavihal rokave — in sedaj gre! Prostor za svojo delavnico so dobili v ?oli. Sposodili so si dva skobelnika ln tri primože. Na stenah in v omarah delavnice je razvrščeno orodje z napisi. Večji del orodja so prinesli L^nirji. Mladinci, ki so njihovi in-°.rji> Pa so jim v svojih delav-drmv, iJ?elali pile, kladiva, loke in tive or 50 pokazali toliko inicia-tehn;ulm Mestni odbor Ljudske strni - Maribor podaril brusilni žaPp’. vrtolni stroj, spiralne svedre, s 111 material za izdelavo raznih
m rvrl rO	xctx Z.d
vzel l0V' Tovarna TAM, ki je pre-Pa it patronat nad njihovo postajo, J m je podarila elektromotor, stavnica je sedaj pionirjem pre-
majhna, zato so razdeljeni v štiri skupine. Vsako skupino vodi inštruktor-mladinec. Vsi trije inštruktorji — tov. Lah, Legat in Borut — zaslužijo za delo s pionirji največje priznanje.
Pionirji so v svoji delavnici že izdelali razna učila za šolo, n. pr. škripčevja, več vrst tehtnic itd., poleg tega so izdelali letalske modele, ptičje krmilnice, kristalne sprejemnike. Sedaj bodo pričeli izdelovati šahovske figure. Uredili si bodo še dve sobi, tako da bo omogočeno še večjemu številu pionirjev baviti se s tehniko.
Pionirji v Slivnici so zadovoljni, ker se lahko ob zabavi učijo koristnih stvari. Posebno pa so hvaležni svojemu upravniku postaje in inštruktorjem.
V	okraju Ptuj sodelujejo v pripravah za okrajni zlet mladih tehnikov poverjeništvo za prosveto, OK. LMS in OOLT. Za pionirje pripravljajo razne prireditve. Tako bodo imeli ptujski pionirji 1. maja kajak tekme na Dravi in avto-moto kros, v Ljudskem vrtu pa bodo tekmovali z letalskimi in brodarskimi modeli. Avto-moto društvo jim je tudi izdelalo dva avtomobila na motorni pogon, s katerima se bodo vozili.
V	mesecu juniju bo v Ljubljani' I. kongres Ljudske tehnike Slovenije. Za kongres se bodo pripravljali tudi pionirski tehnični krožki s sprejemanjem obvez in tekmovanjem. Izdelovali bodo predmete za razstavo in darila I. kongresu Ljudske tehnike Slovenije. Prav v tem tekmovanju se bodo pionirji s pomočjo učiteljstva pripravljali na delo v postajah mladih tehnikov v času počitnic.
Skoraj že sto let se poglabljamo Slovenci v svojega pesnika: sprva smo zbirali drobce njegove poezije, nato jo skušali tolmačiti plaho in negotovo. Šele poslednji čas nam je uspelo, da imamo komentirano izdajo Prešerna, »v korist veliko rodu, krivega dokaj zamud«. Ob stoletnici njegove smrti, se zdi, smo blizu pravilnemu tolmačenju, kajti šele zadnja leta so nam pokazala vso globino in dalekovidnost njegove poezije. Zato se mi zdi nepravilno, da obravnavamo Prešerna v šoli enako ko vso dolgo vrsto drugih velikanov naše literarne preteklosti, se omejujemo na podrobno analizo njegove življenjske poti, a ne predelamo njegovih poezij v celoti in popolnosti.
Sedaj, ko imamo komentirano izdajo Prešernovih poezij, bi lahko zapadli v napako iz druge strani: zahtevali bi celotne poezije z razlagami in tako res dosegli do neke mere umevanje in tolmačenje Prešerna. Pri tem bi pa ostal Prešeren še vedno komentatorjev in ne naš. Šele, če se sami v poezije poglobimo, kar dosežemo le, če se z njimi temeljito bavimo, šele takrat postanejo te poezije naša duševna svojina. Šolniki vemo, da bi naj bilo tako z vso snovjo, ki jo obravnavamo v šoli, a vemo hkrati, da tega navadno ne dosežemo in se moramo zadovoljiti z golim »znanjem«, ki je formalno dokazljivo in splošno dosegljivo. Pri Prešernu pa moramo doseči več!
V	šoli se nam razvijejo slike in biografije Trubarja, Vodnika, Prešerna, Levstika, Stritarja, Jurčiča, Gregorčiča, Aškerca in naše moderne — poleg vseh drugih — v pravo galerijo, kjer utesnjuje slika sliko in ime ime. Da bi se nam to ne dogajalo, potrudila se je v »Popotniku« 1948, 93 sl., Narda Zadnek in nam povedala v načelno bogatem in nazorno podanem članku iz prakse: Kako poučuje slovenski jezik. Njen poziv in pobuda sta me napotila, da želim povedati, kako bi se naj bavili s Prešernom, da ostane v učenčevi duši na tistem mestu, kamor spada.
Vse pripomočke, ki so nam na razpolago — od slik, muzik ali j, rokopisov in »montaž« do poučnih izletov v Vrbo, Kranj in pod slap Savice, smatram za slovensko šolo nujno potrebne, kajti brez tega bi se mogli učiti katerega koli klasika davnih časov, a nikoli našega Prešerna. Zato bi moral biti na sleherni srednji šoli nekak Prešernov muzejček, kjer bi bile vse izdaje Prešernovih poezij, vse slike Prešerna in njegovih sodobnikov, knjige o Prešernu in njegovih poezijah, hkrati pa še vsi kakor že koli dosegljivi spominski predmeti, ki jih seveda ni vsepovsod, dobe se pa še vendarle. Druga stvar je obligatni poučni izlet na Gorenjsko za vse one razrede, ki so dorasli prešemoslovju — kakor pozneje ob Cankarju na Vrhniko —, kajti vse opisovanje in pripovedovanje ne da niti trohice tega, kar more ustvariti še tako ponesrečen izlet v Prešemovino, pa naj bo potem izlet že priprava ali krona tega študija.
Vsak slovenski srednješolec pa naj zna, še preden dospe do pravega prešernoslovja, njegove poezije v veliki meri že na pamet. Ni prav, da se pri nas memoriranja tako bojimo; to prihaja od tega, ker zahtevamo memoriranje nekako tako, kakor so zahtevali nekoč kazenske naloge... Če pa pokažemo lepoto pesmi in se nam posreči zanetiti v mladih glavah ljubezen za pesem, potem ni treba niti poziva za tekmo, kdo se bo pesmi naučil, ko jo že vsi sproti znajo vsaj na pol... Na pol morajo poznati Prešerna že iz ljubezni do Prešerna in njegovih poezij, nekaj pesmi pa morajo znati popolnoma, ker drugače res ni uspeha pri poučevanju, ko se ni na kaj nasloniti.
V	tako pripravljenem razredu je veselje študirati Prešerna, ko ni treba viseti na posamezni besedi, imenu, obliki; vse gre kar mimogrede v glavo in srce ter ostane tam.
Ali naj gredo v L razred gimnazije učenci iz IV.
ali V. razreda osnovne šole?
gače fi,rtakor iz Iv- razreda, saj dru-skujeinTt?1 mog0če. Učenci, ki obi-dernletka ' razred na šoli, ki je se-red, če ’ toorajo namreč v V. raz-glede na80-1^' razred dovršili, ne gimnazijah usPeh. Ali naj bo na sedemletkah * gače' T^i učitelji na jamčiti h^-arnai°- Kako torei za~ redih	• UsPeh v nižjih razredih	oziroma višjih
Pravičnim mletk? Samo s strogim in vseh razred•?cenjevanjem znanja v zna n; c d h osn°vne šole! Kdor ne To Poi]rWSOben’ nai torei Ponavlja, dar ££ Jamo že Precei časa, ven-lamo na koncu šolskega leta da namreč
raz-
raz-
vedno iste
učence po razredik no „a dobivamo primerno številč-
n° Irf S-bbo razredov.
ki TircdZa'k,ai nai bi zbirali učence T uvidoma ne bi dobro usnevali nJ.!Z.redu gimnazije
ne bi dobro uspevali
-	---je, v V. razredu
Predli sole? Tudi ta razred ima
Učence83^- ^Cni načrt in potrebuje nce, ki ze obvladajo snov nižjih
osnovne
razredov osnovne šole. Treba bo že enkrat doseči, da bodo učenci višjih razredov osnovne šole, ki dovršijo 6. oziroma 7. razred in prejmejo spričevala za ta razreda — tudi dejansko obvladali snov teh razredov. To pa je mogoče le, če učenci obvladajo snov nižjih razredov — prvenstveno seveda v učnem jeziku in računstvu. Višji razredi v osnovni šoli tvorijo običajno oddelek, kjer se vrši pouk po skupinah. Za tak pouk pa je skupini odmerjenega manj časa in se zato metodični postopek kar najbolj poenostavi. Učenci morajo torej hitro dojemati.
Poleg pravilnega ocenjevanja je treba za večji uspeh tudi intenziv-nejšega dela — v gimnaziji pa pravilnejšega prijema v I. razredu. Tu naj bi poučevali le starejši profesorji ali pa absolventi VPg. Tudi v gimnaziji bi morali nadomestiti vse ure, ki odpadajo zaradi bolezni in
izostankov profesorjev. Učni načrt je mogoče pravilno predelati samo pri popolnem številu ur.
Večji uspehi zahtevajo večjih in složnih naporov od vseh in če v tej družbi popušča eden, je vsa zgradba majava. Za večje napore, ki nas izčrpavajo do skrajnosti, predvideva resolucija večjo pozornost zdravstveni zaščiti prosvetnih delavcev, kar se bo prav gotovo tudi uresničilo.
Kar se tiče nadarjenosti otrok vemo, da niso vsi enako nadarjeni — pa naj piše o tem pedagogika kar hoče! Tudi niso vsi enako marljivi, še imamo socialne razlike med učenci. Vse to bomo znali pravilno vskladiti in si urediti pouk tako, da bodo uspehi čim večji in da pride vsak posameznik do tiste izobrazbe, ki jo zahteva socialistična družba. Nemogočih nalog pa si ne bomo postavljali.	S. Gorišek.
Naloga je v tem, postaviti vse na pravo mesto in povezati med seboj. Učenec mora imeti in si očuvati pregled nad Prešernovimi poezijami tudi takrat, ko skuša izluščiti iz njih podrobnosti; ta preglednost in enotnost Prešernovih poezij se mi zdi poglavitna zahteva, če jih hočemo res doživeti in popolnoma doumeti.
Sola ne sme biti šablonska in in zato je treba puščati učencem in njihovim posebnim nagnjenjem polnega razmaha. Tako bomo našli tudi v Prešernu vse in za vsakogar posebej nekaj zanimivega in nikogar ne bo, ki bi ne hotel sodelovati, če sestavljamo skupno študijo o Prešernu.
Skupaj si zadamo naloge in si jih porazdelimo, da pride na vsakega nekaj, ker vsi tvorimo celoto, ki gradi študijo; nekak kolektiv pri delu za isti cilj. Za podlago študiju postavimo celotne poezije, korespondenco in vso dostopno literaturo. Problemi in vprašanja nastanejo sami, treba jih je le oblikovati in povezati med seboj v skupine po sorodnosti.
Tako nam nastanejo tri skupine vprašanj, ki jih rešujemo kolektivno:
1. Prešernovi nazori: o slovanstvu in ilirizmu, o družbenih prilikah sodobnega in prejšnjih časov,
o vladnem valjhunstvu, • o pobožnjakarstvu in tercijalstvu, o denarnem in duševnem bogastvu,
o telesni lepoti in ljubezni,
o življenju in smrti, o naprednih in reakcionarnih silah v življenju in umetnosti, o pesništvu in umetnosti sploh, o sodobni slovenski in slovanski književnosti.
2.	Prešernove poezije:
o slovanski in slovenski zgodovini,
• o klasični mitologiji in književnosti,
o domačih in tujih krajih, o flori in fauni,
o astronomiji in nebesnih pojavih.
3.	Prešernovo umetniško oblikovanje:
po tujih metriških vzorih, po vzorih naše narodne pesmi. Vrsta problemov se seveda zategne in prikroji po prilikah in osebnem zanimanju učenca in učitelja. Smisel pa je v tem, da zajame pregled delo in dobo, utrdi in dopolni znanje ter napoti učenca, da ustvari nekaj svojega na osnovi Prešernovih poezij. In to lastno delo se mi zdi posebno važno, zlasti še, če je za-početo iz lastnega nagiba in ne kot prisiljena domača naloga ali obvezni šolski referat. Vendar je tudi to bolje ko nič.
Moramo torej Prešernovim poezijam posvečati nerazmerno več časa kakor ga moremo posvečati drugim našim pesnikom in pisateljem, kar je seveda v skladu z vrednostjo in pomembnostjo pesnika Prešerna. Ker pa stoji Prešeren tako rekoč kot prvi — za Vodnikom — po času, torej ob pričetku, ko se bavimo z vsebino literarnih del, je tak študij Prešerna hkrati vaja v metodi obravnavanja vseh pesnikov in pisateljev.	Dr. P. Strmšek.
Ljutomerski prosvet. delavci ne popuščajo
V mesecu marcu je imela podružnica množični sestanek v Ljutomeru. Ob navzočnosti vseh članov podružnice so bila prečitana poročila o delu vseh sektorjev. Na področju podružnice je delalo 9 izobraževalnih tečajev, ki so vsi zaključeni. Ob zaključku tečajev je dobilo osnovno izobrazbo 219 oseb. Na teh tečajih je poučevalo 27 naših članov, ki so usmerjali svoje delo k socialistični preobrazbi vasi.
Po političnem referatu, ki ga je podal sekretar OLO tov. Verdeu, je sledilo strokovno predavanje tov. Jamška Svojmira »O družinski vzgoji«. Predavatelj je opisal razvoj obitelji in njene vzgojne prijeme v poedinih fazah družbenega razvoja. Iz predavanja smo povzeli, da je naša obitelj po večini še vedno zaprta vase, konservativna, da vceplja svoje slabosti mlademu rodu. Zato je naloga ljudske države, da nadomesti vzgojne pomanjkljivosti s pravilno vzgojo v svojih vzgojnih ustanovah. Zaradi uspešne NOB so nastale pri nas velike družbene izpremembe. S tem, da smo porušili temelje kapitalistične ureditve, smo spoznali, da je to, kar je bilo dobro
v kapitalistični družbi, danes večinoma gnilo in nerabno in se mora ali odstraniti ali pa prežeti z novo, socialistično stvarnostjo.
Nova družba zahteva, da vzgajamo našo mladino za skupnost, za socializem. Na tem vzgojnem področju je naša obitelj skoraj brez moči, zato prehaja vzgoja mladine v roke ustanov, katerim prepušča družba večino vzgojnih nalog.
Nekatere sindikalne skupine so že izvršile v čast volitev konsulta-cije na osnovi članka E. Kardelja: »O ljudski demokraciji v Jugoslaviji«. Razen tega so naši člani sprejeli obširne naloge v počastitev volitev in so jih tudi v celoti izvršili. Obvezali so se, da bodo tudi v bodoče vložili vse svoje sile v šolo, v ljudsko prosvetno delo na Vasi in v svojo lastno izgradnjo. Obsodili so sklep sekretariata SSF, da se prekinejo stiki z voditeljem naših sindikatov tov. Gjuro Salajem in z ZSJ.
Na zborovanju je bilo zaključeno, naj se vsi problemi, nakazani v resoluciji III. plenarnega zasedanja CK KPJ, rešujejo na terenu tako, da pri tem sodeluje vse učiteljstvo.
Kako je sindikat Fizkulturne zveze
Slovenije razgibal svoje člane
Vključiti v delo sindikalne podružnice vse članstvo je namen vsake podružnice. To je kaj težka naloga, posebno še za sindikalne podružnice, ki imajo svoje članstvo raztreseno po vsej Ljubljani.
Take težave ima tudi sindikalna podružnica pri Fizkulturni zvezi Slovenije, saj spada med tiste »nesrečne« podružnice, katere članstvo se nahaja na dvajsetih mestih Ljubljane, in to z različnimi delovnimi urami. To je tudi eden od vzrokov, da podružnica ni pokazala doslej elana, kakršen je potreben vsaki podružnici. Zainteresirati nad 160 članov, raztresenih po vsej Ljubljani, je bilo težko! To doseči pa je bila že davna želja vseh podružničnih uprav in vseh delovnih članov. Sedanji upravni odbor je v zvezi z volitvami dosegel, da je delo v podružnici vendarle zaživelo.
Nekako mesec dni pred volitvami v Zvezni svet in Svet narodov smo sprejeli načrt predvo livnega medgrupnega tekmovanja. Grupe naj bi tekmovale med seboj v 9 točkah. Najboljša ocena za posamezno točko bi bila 10. Plan je obsegal naslednje:
1.	Organizirali bomo sestanke s predavanji o pomenu volitev; udeležba 100%.
2.	Članstvo grup se obveže za povprečno 8 ur prostovoljnega dela na vsakega člana.
3.	Poskrbeli bomo za okusno vo-livno dekoracijo (parole in slike).
4.	Stenčas: katera grupa bo dala največ in najboljših člankov.
5.	Množična udeležba na predvo-livnih sestankih (terenskih).
6.	Vključitev članov v blagajno vzajemne pomoči, vlaganje prihrankov.
7.	Aktivna vključitev članov v fizkulturna društva.
8.	Katera grupa bo prva volila
100%.
9.	Iz katere grupe bo za 8. marec (praznik žena) sodelovalo največ članov na kulturni prireditvi.
V začetku marca se je že opazila velika razgibanost med grupami. Vsaka je hotela biti prva. Parole, ki
so bile pripravljene pred tekmovanjem, so se predelavale, da bi bile čim lepše in boljše.
»No, pridi in poglej« — je dejal član ene grupe članu druge grupe — »boš videl našo novo parolo!« Tako so se medsebojno vzpodbujali za čim boljšo izvedbo tekmovanja.
Poleg provizorija, v katerem so sedaj prostori Fizkulturne zveze Slovenije, se pripravlja teren za nov provizorij iste ustanove, v katerega se bo vselila športna menza. Komaj se je delo dobro začelo, že si lahko tam našel člane sindikata, ki so delali kakor mravlje na mravljišču. Vsakdo med njimi je vedel, kaj dela in zakaj dela. V samih prostorih provizorija pa vise grafikoni posameznih grup, ki prikazujejo razvoj prostovoljnega dela. Članstvo nekaterih grup, ki doslej ni napravilo v sindikalnem delu niti koraka, se je začelo vključevati v vse naše delo, s tem pa tudi močno dvigati moralo podružnice.
Vendar pa niso še vse grupe uspele pri aktivizaciji članstva. Primer naj bo grupa Mestnega telovadnega odbora, ki ima okoli 50 članov, zaposlenih na 10 različnih delovnih mestih. Ta ni mogla tekmovati v vseh točkah, ker ni mogla kontrolirati dela posameznih članov.
Doseženi uspehi celotne podružnice pa so, posebno če upoštevamo, da je to prvo tekmovanje, zelo dobri.
Na množičnem sestanku so bili razglašeni rezultati, ki so dali naslednjo sliko: Prvo mesto je dosegla grupa Telovadne zveze Slovenije, ki je prejela od 90 možnih 78 točk, kar predstavlja 86%. Druga je bila grupa športnih zvez s 57 točkami, tretja je grupa Fizkulturne zveze Slovenije z 49 točkami, četrta je grupa Gradbenega odseka z 38 točkami in peta je grupa Mestnega telovadnega odbora s 25 točkami.
Zmagovalna grupa je dobila prehodno zastavico.
Članstvo se je obvezalo, da bo tudi še poslej tekmovalo ter tako dvignilo elan podružnice. Sprejelo je že plan prvomajskega tekmovanja, h kateremu je takoj pristopilo.
Ko. - Bo.
Materinščina v novi srednji šoli
Širom Slovenije so v teh tednih razpravljali strokovni aktivi o naših načrtih in šolski problematiki. Pobudo zato je dala revolucionarna resolucija tretjega plenuma KPJ o šolski vprašanjih. Za dokaz, kako temeljito se z nakazanimi problemi bavijo naši arhivi, objavljamo rezultate razpravljanj o pouku materinščine na srednji šoli, kot so nam jih poslali tovariši iz kranjskega okraja. Čeprav pogrešamo v njih konkretnejših navedb, ki so uredniškim odborom za sestavo šolskih beril tako zelo potrebne in seveda tudi bolj dragocene kot splošne opombe, katerih upravičenost mora vsak resen prosvetni delavec priznati, so med rezultati teh razpravljanj tudi misli, ki bodo verjetno izzvale še diskusijo in dale s tem pobudo za podrobnejšo analizo. Zaenkrat naj imajo torej besedo strokovni aktivi okraja Kranj, ki so o teh problemih razpravljali na teh skupnih sindikalnih sestankih učiteljstva in profesorjev, na dveh ločenih sestankih strokovnih aktivov, na dveh sestankih s poverjeništvom in na okrajni konferenci učiteljstva.
I.	Splošne pripombe in predlogi
1.	Pouk slovenskega jezika na nižji gimnaziji in na osemletki mora organsko rasti iz osnovne šole, graditi na temelju, ki ga je učenec prinesel s seboj. Ta temelj pa mora biti dovolj trden, postavljen na živem jeziku. Zato naj se iz pouka slovenščine na osnovni šoli odpravi abstraktno, teoretično in formalistično učenje slovnice. Slovnični pouk naj postane življenjski, sistematično obdelovanje slovnice pa naj se prepusti srednji šoli. Potemtakem naj pouk materinščine v osnovni šoli obsega predvsem tele elemente:
a)	branje gladko, pravilno, jasno in smiselno;
b)	pisanje pogostih narekov brez pravopisnih napak, v lepi pisavi in čedni obliki;
c)	sestavljanje prostih spisov in obnov;
č) mnogo govornih vaj in konverzacije;
d)	sistematično napeljevanje od narečja h knjižnemu govoru;
e)	bogatenje besednega zaklada in razvijanje izraznih zmožnosti;
f)	prepletanje stvarnega pouka s pripovedovalnim;
g)	pri učitelju v govoru in pisavi pravilna knjižna slovenščina.
2.	Nižja gimnazija in osemletka naj dasta dijaku trdno znanje jezika, sistematično pridobljeno, da bo absolvent popolnoma obvladal materinščino tako v govoru kakor tudi v pisanju, da jo bo mogel v praksi rabiti z uspehom in gotovostjo ter da bo mogel s pridobljenim znanjem napredovati brez težav na višji gimnaziji in na strokovnih šolah. Poleg tegaj naj si pridobi dijak v pregledu osnovno znanje najpomembnejšega iz razvoja slovenske književnosti in književne teorije. Ta snov naj bo ob mali maturi zaokrožena celota.
3.	Iz učnega procesa naj se odpravi vsako šabloniziranje in vsak formalizem, kakor n. pr. razdelitev učne snovi po urah na vse leto, razdelitev vsake učne ure na tri formalne stopnje, določitev obveznega čtiva, zahteva o jemanju slovnice obenem z berilom itd. Tako ravnanje namreč ubija v dijaku in učitelju samoiniciativo in polet, ki sta vendar gonilni sili na poti k uspehu.
4.	Učna snov naj se razdeli po mesecih (niti po tednih ni treba!) in takšna razdelitev naj velja za vso Slovenijo, da se s tem omogoči nemoten prehod dijakov z ene šole na drugo.
5.	Da bi se zares zasidrala v našo mladino ljubezen do slovenske knjige, je treba dati dijakom v roke knjigo, najprej domačo, potem tudi prevedeno. Pomanjkanje knjig in učbenikov je največja ovira, da poučevanje književnosti in književne teorije postaja že kar iluzorno. Vedeti je treba še to, da je vse naše podeželje, pa tudi vsa mesta razen Ljubljane, izgubilo skoraj vse knjižnice in knjige in da po osvoboditvi prihajajo na deželo nove knjige v tako majhnem številu, da pride do njih le prav malo dijakov pa tudi učiteljev. Zato naj se izdajajo knjige v zadostni nakladi, zato naj Klasje redno in hitro izhaja, zato naj vsaka dijaška knjižnica dobi po 50 izvodov vsakega zvezka Klasja.
6.	Vsa znanstvena terminologija v slovnici, literarni zgodovini in književni teoriji naj bo enotna v vseh učbenikih na vsej gimnaziji. Naj bo slovenska in mednarodna (latinska).
7. Dobri učbeniki so prvi pogoj za učni uspeh v obvladanju materinščine, za dosego enotnosti v pouku in šolstvu.
8. V nove učbenike naj se ne natrpa preveč snovi, ampak le najpomembnejše in najboljše, seveda za vsak razred v obliki, ki je za tisto razvojno stopnjo primerna.
9.	Za uspešno učenje tujih jezikov mora imeti dijak neko trdno slovnično predizobrazbo, ki mu jo more dati le materinščina. Zato naj se v I. razredu gimnazije in osemletke ne poučuje noben tuj jezik. Sedanje učenje treh sorodnih slovanskih jezikov je za I. razred pogubno.
10.	Vse nove učbenike, ne samo za pouk materinščine in drugih jezikov. marveč tudi za vse druge predmete naj pred tiskom (pred uradno odobritvijo) pregleda posebna jezikovna komisija, da bodo učbeniki jezikovno dobri, pravopisno pravilni in terminološko enotni. Enako velja tudi glede težnje, da bi bili razni pojmi v vseh učbenikih enako formulirani.
11.	V komisijo za sestavo novega učnega načrta in novih učbenikov naj pridejo le izkušeni in najboljši pedagogi in strokovnjaki iz prakse ne pa od zelene mize teoretiki. Delo naj se ne osredotoči le na delavce v Ljubljani, ampak naj se k delu pritegnejo sposobni delavci tudi iz podeželskih mest.
12.	Novi učni načrt naj se pred natiskom pošlje v osnutku v pregled strokovnim aktivom na srednjih šolah.
13.	Pogoj za uspešno delo je nazadnje tudi to, da imata dijak in učitelj: na razpolago zadosti papirja, zvezkov in drugih potrebščin, kakor svinčnikov, peres in pivnikov, sicer ni mogoče zboljšati sedanje izredno slabe pisave in oblike med mladino.
14.	Za učiteljstvo naj se izda poseben metodični priročnik, ki naj pokaže z navodili in na primerih (ne z obveznimi uradnimi zahtevami), kako naj se v šoli obravnavajo posamezne učne enote iz slovnice, pravopisja, pravorečja, književnosti, književne teorije, kako naj se ob-delavajo berila, kako korigirajo naloge in kakšni vidiki naj se pri tem upoštevajo (jezik, pravopis, zgradba, snov, slog, pisava in oblika), kakšni vidiki naj se upoštevajo pri ustnem redovanju itd.
II. Predmetnik
Slovenščina I. raz. 6 ur; Slovenščina II. raz. 5 ur; Slovenščina III. raz. 5 ur; Slovenščina IV. raz. 5 ur; Slovenščina V.—VIII. raz. 5 ur. Srbohrvaščina I. raz. Srbohrvaščina II. raz. 2 uri; Srbohrvaščina III. raz. 2 uri; Srbohrvaščina IV. raz. 2 uri. Seminar od V.—VIII. razreda po dve uri štirinajstdnevno.
III. Slovenščina na nižji gimnaziji
a) Učni načrt
1.	Za I. in II. razred se v glavnem lahko obdrži dosedanji učni načrt.
2.	Za III. razred naj se spremeni v glavnem takole:
a)	Izpuste naj se starejši pisatelji, protestanti in prosvetljenci, namesto njih pa naj se vzame ljudsko pesništvo v pesmi in prozi.
b)	Iz slovnice naj se izpusti besedoslovje in pomenoslovje, namesto tega pa naj se vzame sistematičen, poglobljen in razširjen pregled sintakse (prostega in zloženega stavka, priredja in podredja, vrste odvisnikov).
c)	Iz književne teorije naj se doda pregled epskih vrst, osnove meroslovja in najvažnejše o tropih in figurah, vse to ob branju primerov iz ljudskega in umetnega slovstva.
3.	Učni načrt za IV. razred bi potemtakem obsegal:
a) Šolsko branje kot v III. razredu, seveda v zvezi z učnim načrtom.
_ b) Književnost. Kratek, sistema-tičep pregled slovenske književnosti. Hrvatski, srbski in makedonski pisatelji naj se pritegnejo le toliko, kolikor imajo zvezo s slovenskim slovstvom (n. pr. Vuk, Obradovič, Gaj, Vraz in ilirizem, Šenoa idr.).
c)	Krajši pismeni sestavki in prosti spisi po danem načrtu.
č'' Govorne vaje kot v prejšnjem razredu, poleg tega še pripovedovanje vsebine glavnih del pisateljev, ki jih ni mogoče predelati v šoli.
d)	Slovnica. Ponavljanje, poglabljanje in razširjanje tvarine iz prejšnjih razredov. Na novo: Raba časov, naklonov in načinov. Raba in posebnosti imenskih glagolskih oblik. Nauk o besedah, izpeljankah, sestavljenkah in zloženkah. Tvorba samostalnikov, pridevnikov, števnikov, glagolov in prislovov. Besede tujega izvora, tujke in izposojenke. Pomen besed: prvotni in preneseni pomen. Pregled tropov in figur. Pregled meroslovja. — Ponavljanje vse slovnice.
e)	Književna teorija. Pregled lirskih in dramatskih vrst s sistematično preglednico celotne poetike.
f)	Domače berilo priporočljivo.
g)	Šolske naloge kakor v III. razredu, samo prilagojene višji stopnji.
b) Učbeniki
1.	Za vsak razred naj se izda posebno Slovensko berilo, ki naj se natančno ujema z učnim načrtom. Prinaša naj skrbno izbrane, najpomembnejše tekste, ki naj bodo samo izvirno slovenski, ne pa prevodi. Vsak tekst naj ima na koncu primeren in zadosten komentar besed, stvari, misli, zgradbe in literane vrste. Dodajo naj se vaje! K najznačilnejšim tekstom naj se dodajo stopnji primerno napisane kratke biografije pesnikov in pisateljev s podobami avtorjev, njihovih rojstnih domov ali krajev, spomenikov in naslovov del, pa tudi umetniške barvane slike v prilogi. Nova berila naj se tehniško vzorujejo na II. izdaji predvojnih Slovenskih čitank za srednje šnle.
2.	Vsakemu SB naj se priključi kot dodatek tudi vsa predpisana slovnična, literarnozgodovinska in književnoteoretična tvarina, tako da bo imel dijak vso učno snov v eni sami knjigi, napisani v obliki, ki je primerna njegovi razvojni stopnji.
3.	SB za I. in II. razred naj bosta prirejeni predvsem za jezikovni pouk ter za ideološko in estetsko vzgojo mladine. Teksti naj bodo predvsem narativni, primerni za obnovo in spisje, in ne predolgi, da bi jih morali sekati na več učnih ur. V njih naj bo manj premega govora in abstraktnih odstavkov, ker so za obnovo in vaje jako neprimerni. Prav takoj naj bo manj opisov, ampak več pripovedovalnega čtiva: pravljic, basni, bajk, povesti, da vzbudijo v otroku zanimanje in veselje do branja in da mu budijo domišljijo. Pisani naj bodo v sočnem, ljudskem jeziku, bogati izraznih zmožnosti in besedja, ne pa natrpani z neumljivi-mi in težkimi tujkami in izposojenkami, s praznimi frazami ali pa pisani v papirnati slovenščini, v prosti časnikarščini. Sestavki iz NOB in sodobnosti naj bodo prilagojeni učenčevi stopnji, razumljivi in dojemljivi. Naj bo več otroških pesmi! Sprejmejo naj se tudi zgodovinski sestavki, pisani v literarni obliki. Nikakor pa ne smemo napraviti iz SB magazin tekstov iz vseh mogočih predmetov (zemljepisa, prirodopisa, tehnike itd.). Citati v tujih jezikih in pretežke tujke naj se povsem črtajo.
4.	SB III naj ima v dodatku tudi pregled ljudskega slovstva, v skladu z učnim načrtom. Samo SB pa naj bo nekak prehod od jezikovnega težišča k literarnemu.
5.	SB IV naj bo v skladu z učnim načrtom nekaka literarna čitanka, ki naj ima izbor najznačilnejših in najpomembnejših tekstov za ilustracijo pregleda slovenskega slovstva, ki ga določa učni načrt. V dodatku pa naj prinese kratek pregled slovenske književnosti in sistematično preglednico književnih oblik (epike, lirike in dramatike) ter osnove meroslovja, trope in figure.
6.	Vsi teksti v vseh štirih SB morajo biti skrbno in enotno redigirani, pravopisno prilagojeni novemu Slovenskemu pravopisu, brez napačnih razlag v komentarju ter brez stav-skih in korektorskih napak.
7.	Kratki življenjepisni podatki o pesnikih in pisateljih v SB I-III naj
V sedmi številki »Prosvetnega delavca« je v članku »Letos bo več učil in zvezkov in drugih šolskih potrebščin« podrobneje obdelan problem pomanjkanja dovoljne količine papirja za izdelavo zvezkov, ki bi krile minimalne potrebe naših šol. To splošno pomanjkanje papirja izvira iz dejstva, da so se kulturne potrebe naših narodov izredno dvignile, saj izhaja samo »Borba« dnevno v nad 700.000 izvodih, dočim je ves dnevni tisk v stari Jugoslaviji izhajal v okrog 350 tisoč izvodih, izredna knjižna dejavnost ter povečanje števila otrok v naših šolah, ki potrebujejo več knjig in zvezkov. Zaradi tako povečanih potreb, naše tovarne, kljub zvišani produkciji niso v stanju proizvajati dovolj in moramo velike količine papirja uvažati, zakar je treba deviz — zato je treba izvoziti rude, les itd. Ob godrnanju o pomanjkanju papirja pa se vse premalo vprašamo, koliko smo pripomogli, da bi to pomanjkanje ublažili. Pri tem mislim na izredno varčevanje s papirjem ter na stalno zbiranje vseh vrst papirja od časopisov, starih knjig, upo-robljenih zvezkov do nerabnih arhivov itd., kar vse bi lahko služilo naši papirni industriji kot surovina za predelavo. Vem, da se bo pri tem marsikdo razjezil, češ, saj smo zbirali, pa še sedaj leži na podstrešju, v drvarnici ali kjer koli drugje, ker papirja, ki smo ga zbrali, ni prišel nihče iskat. To za marsikateri primer velja in je stvar upravičljiva zaradi objektivnih težav pri prevozu, v še večih primerih pa je gotovo vzrok neodgovornost in malomarnost tistih, ki bi morali papir
bodo napisani tako, da bodo primerni stopnji.
8.	Slovnica naj bo dodana k SB za vsak razred posebej v obsegu, ki je po učnem načrtu predpisan za tisti razred, in v obliki, ki je primerna za tisto razvojno stopnjo. Ima naj veliko vaj!
IV. Slovenščina na višji gimnaziji
a) Učni načrt
1.	Pri ureditvi učnega načrta je
treba upoštevati, da ima sedanji začasni učni načrt v primeri s starim jugoslovanskim učno tvarino močno povečano: pritegnitev obravnavanja družbenih, političnih in gospodarskih razmer, obdelovanje književnosti 20. stoletja, povečan obseg svetovnega, zlasti ruskega slovstva i. dr. Zato se je treba v novem učnem načrtu omejiti le na najpomembnejše pesnike in pisatelje in njihova dela, vse drugo pa izpustiti.
2.	Izvesti je treba smiselno koordinacijo med predmeti, tako da se ne bo obravnavala ista snov pri slovenščini in ruščini (Gogolj, Gonča-rov, Turgenjev, Tolstoj, Gorki, Ma-jakovski, golobov itd.), marveč sistematično le pri ruščini, pri slovenščini pa samo v zvezi z vplivom na našo književnost. — Prav tako ni treba obravnavati iste snovi iz družbenih, političnih in gospodarskih razmer pri slovenščini, zgodovini, ustavi in filozofiji. — Pouk zgodovine naj se povsem vskladi na vzporedno obdelovanje posameznih dob z jemanjem literarne zgodovine, in sicer od V. do VIII. razreda!
3.	V literarnozgodovinsko obravnavanje naj se sprejmejo tudi literarni kritiki, vodilni jezikoslovci in ideologi, n. pr. Miklošič, Breznik, Ramovš, Kidrič, Prijatelj, Murko, Pleteršnik, Skrabec, Mahnič, Kardelj in drugi.
4.	Slovenska književnost naj se v glavnem poučuje po dosedanji razdelitvi na razrede od V. do VIII., vendar s temi spremembami: VI. razred naj se razbremeni s tem, da se Levstik, Jurčič, Stritar in Gregorčič prenesejo v VII. razred, kjer je tudi za njih obravnavanje dovolj časa. Ta prenos utemeljujemo z zarezo, ki je začrtana med staroslo-venci in mladoslovenci z nastopom Levstika kot kažipota v novo dobo realizma. — K realistom bi bilo treba pritegniti še Detelo. — Slovstvo 20. stol. je treba prikazati sistematično po literarnih smereh ali skupinah, n. pr. takole: I. Sodobniki moderne: impresionistični, realistični, in naturalistični. II. Ekspresionizem: individualistična, religiozna in socialna smer. III, Socialistični realizem: predhodniki od 1920 do 1928, začetniki od prelomnice 1928/32 do 1941, razdobje NOB, razdobje socialistične graditve od 1945 dalje.
5.	Književna teorija. Ker naj bi se po učnem načrtu, ki ga mi predlagamo, dala sistematična preglednica slovstvenih oblik in osnov me-roslov že v IV. razredu, zato naj se ne uvaja v V. razred sistematična poetika, pač pa naj se obravnavajo posamezne slovstvene vrste skozi vse višje razrede ob branju literarnozgodovinskih tekstov, zlasti ob Prešernu, Gregorčiču, Levstiku, Zupančiču in drugih mojstrih. Šele v VIII. razredu pa naj se poda sistematičen in zaokrožen pregled vseh slovstvenih oblik, celotne poetike, in sicer v zgodovinski perspektivi.
odpeljati in poslati v tovarno. Pri tem naj pripomnim, da vračajo v državah, od katerih mi papir kupujemo, mnogo več starega papirja nazaj v tovarne, kot se to dogaja pri nas. Kakor koli je že dosedaj bilo, letos bomo stvar prijeli resneje in zato prav gotovo uspešneje.
Akcijo za zbiranje starega papirja, ki je organizacijsko že temeljito pripravljena, bomo razdelili letos v dva dela, in sicer tako, da bi prvi del akcije trajal od 8. do 13. maja, drugi del pa od 19. do 24. junija. V času prvega dela akcije bomo zbirali vse vrste starega papirja in tekstilne odpadke (stare cunje), v drugem delu pa naj bi učitelji in profesorji pobrali od učencev vse popisane zvezke, ki so jih učenci popisali v letošnjem letu z domačimi in šolskimi nalogami, kot tudi vse ostale uporabljene zvezke, v katerih ni snovi, ki bi jo učenci prihodnje leto nujno potrebovali. Poleg zvezkov bomo takrat pobrali tudi vse one šolske knjige, ki v prihodnjem šolskem letu ne bodo več v uporabi, ker bodo izšle nove. (Seznam teh knjig bo Ministrstvo za prosveto pravočasno objavilo.) Učitelji in profesorji — razredniki naj nad oddajanjem zvezkov in knjig vodijo kontrolo, ker bomo dali dodatni kontingent zvezkov, ki jih bomo dobili za pobrani stari papir, a tudi nove knjige samo tistim učencem, ki bodo oddali stare zvezke oz. knjige. Dopovedati moramo učencem, a po potrebi tudi staršem, da sedaj ni čas za sentimentalno hranjenje starih šolskih zvezkov in knjig, ob katerih bi kdaj pozneje, mogoče na stara leta, obujali mladostne spomine.
V	OLO Kamnik je odbor sindikalne podružnice prosvetnih delavcev odklonil sodelovanje in pomoč pri premestitvah z izgovorom, da ne bo sodeloval pri nameščanjih na težja mesta.
Učiteljica Hrobat Fanika v Loki pri Zidanem mostu poučuje celodnevno (86 otrok), a poleg tega pometa še vse šolske prostore, ker baje ni dobiti v kraju šolske snažilke. Tovarišica je poročena in ima štiriletnega otroka. Tudi v Nomnju pri Bohinju je učiteljica-tečajnica morala ne samo pometati, ampak tudi kuriti šolske sobe. Tovariša poverjenika za šolstvo v okrajih Trbovlje in Jesenice, ali vama je to znano in kaj pravita k temu?
V	Stični jp prefekt dijaškega doma profesor, ki ima v domu hrano in stanovanje, a prihaja zelo, zelo redko h gojencem.
študentska menza v Ljubljani, Kongresni trg 1, prehranjuje tudi 79 nameščencev MP in MZK. Abonenti ugotavljajo, da se kvaliteta hrane od dneva do dneva močno iz-preminja, v splošnem je slaba, za študente pa popolnoma nezadostna. Nje je ljudska inšpekcija?
.Učitelji pripravniki in učitelji te-čajniki, ki prihajajo k izpitom, se pritožujejo, da jih še vedno zaposlujejo do zadnjega dne pred izpiti tudi z raznimi aktivističnimi posli, kakor n. pr. OLO Maribor-okolica za tiskanje plakatov in podobno. Se vam zdi to prav?
Za prihodnji mesec je živilski fond za šolske kuhinje znižan za 50 odstotkov. S tem je ogrožen obstoj že organiziranih kuhinj in onemogočen nadaljnji razvoj. V letošnjem letu ne bo nižjih cen za zelenjavo in sadje ter še za nekatere republiške dodatke. S tem je porušeno ravnovesje v proračunih vzgojnih ustanov vseh vrst, posebno pa bodo to občutila počitniška letovanja. Ce se ta problem ne reši ugodno, obstaja nevarnost, da otroci ne bodo dobivali zadostnih količin sadja in zelenjave.
Komplicirana statistika, kakor jo zahteva zvezno ministrstvo za znanost in kulturo, prizadeva okrajem precej nevšečnosti. Ker okrajna poverjeništva zaradi obilice dela na drugih sektorjih ne morejo sama pravočasno izvršiti teh nalog, kličejo na delo učitelje iz šol. Tako je n. pr. okraj Gorica poklical od 15. do 17. marca t. 1. 10 učiteljev, da so urejevali in popravljali statistične obrazce. Koliko tako pripravljeni podatki odgovarjajo dejanskemu stanju, je veliko vprašanje. In zapo-
sljevanje učiteljstva na tak način?
Skoraj vsemu osebju po vzgojnih domovih so bile v aprilu odvzete nakaznice, čeprav se ne hranijo v domovih. Iz vseh okrajev tudi prihajajo poročila o znižanju števila nakaznic za prosvetne delavce. Navadno so pri tem prizadete služi-teljice na vaških šolah. Na intervencije bo reševalo Ministrstvo za preskrbo vse te primere, drugega za drugim. Ali ne bo potrebno zaradi takega postopka nekaterim čakati le predolgo na rešitev in živeti brez garantirane preskrbe?
Oblastni in okrajni ljudski odbori ne poznajo razlike med premijskimi in posebnimi osebnimi dodatki. OLO Gorica n. pr. nagrajuje učiteljstvo, ki poučuje celodnevno, s 1200 do 1500 din za pet mesecev.
Šolska vodstva bodo po zaključku prvega, kot drugega dela akcije, javila na okrajno poverjeništvo za prosveto, koliko so zbrali papirja. Okrajna poverjeništva pa bodo po pokazani potrebi razdelila okraj na sektorje, to je določila bodo šole, kjer se bodo nahajali zbirni centri. Na te centre bodo ostale šole določenega sektorja na kakršenkoli način spravile zbrani papir (preko pionirske organizacije, AF2 ali KLO bomo dobili voznika, ki bo zbrani papir odpeljal na zbirni center), ker bomo na ta način olajšali in pocenili odvoz papirja s kamioni na okrajni zbirni center, oz. v skladišče »Odpada«.
Podjetje »Odpad« bo ves zbrani papir plačalo okrajnim poverjeništvom za prosveto, ki bodo denar razdelila po šolah, upoštevajoč količino oddanega papirja. Šole pa bodo ta denar uporabile za to, da bodo pomagale plačevati nove zvezke ali pa za kakšne druge stvari, ki bodo v korist vsem učencem.
Ker bodo količine papirja, ki jih bomo dobili v zameno za zbrani stari papir te akcije, uporabljene izključno za izdelavo zvezkov in povečanje naklad šolskih knjig, mislim, da ni treba posebej poudarjati, da je v interesu vsakega učitelja in profesorja, vsakega učenca, Pionirske in Mladinske organizacije, a tudi staršev, da akcija čim bolj uspe, da zberemo in tudi odpremimo v tovarne čim več starega papirja. Prepričevanje v tej smeri je gotovo nepotrebno, saj si bomo na ta način pomagali sami, a istočasno prihranili državi dragocene devize.
—ič
Za star papir nove zvezke
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Jože Zorn.
Ure^°l.^a° j^ijarn^^Jože^M^škridt^Ljulfllana^11 Telef°n 45‘86‘ Letna naroSnina din 80— Stevilka ^kovnega računa 604-90603-15