Dolenjske
Izljajajo 1. in 15. vs&cega meseca. Cena jim je za Kdor želi kako oznanilo y „Dolenjske Novice" načelo I gld., za jiol leta 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, placa za dvostopno petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarsko stvnrL Kaj boš spomladi sejal?
Kamor se pridf, řujejo se samo tožbe o obiej bedi, ki je zavladala v riaiem prebivalstvu, Mesfaii toži, obrtnik se srdi, trg-ovefi zdiluijn, a oratar pak nemo gleda, da mu zadnjo živiiiico iz lileva izliia sila, katerej se iiořejo opreti naši staoovi. Ne-izog'ibiii propasti zió v oi'i, a vse zaiiiati, iie/asli-saiio spanje mami rojake, da se ne vzdraniijo, da ne zaňio misliti na pomoli, fis se ne njuiiačijo ter se kreplíó poprimú mtiog-ih se jim rmdeiili pri-pomoi^^kov, kateri l)Í jim zamog'li zopet privesii v osiroteli dom zadovoljnost iii sreřo Íii blafjostaii ! „Toma^aj si sam in Bog li bode pomagal," — sbívi liai stari pjvjíovor, teg'a hi se morali okleniti, ker Stvarnik ne i)o delal řudezev z lastno voljo v pogin hiteííim zaspaiietim, na iujo potiioi se pa itak [ii zanašati.
1'red sto leti «apel je že Vodnik svojim rojakom ;
„Krmijc, glej, tvoja zemlja je zJrftv«, Za priilne nje lega najiiravft, l'olje, viiiLigrnit, gora, morje, Kuda, kiqicija tebe ređćl" . , ,
In prav je pel, prav je slavil prirodno bo-g'atstvo svoje mile domovi-ie! — Casi se spreuii-iijajo, ž njiti) ljudje, pa ludi prirodne sile.
Kjer so se nekdaj razprostirali temni lesovi, pela je neprestano sekira, sénènl ljubki pilrobki řfozdov so Zffineli z i^ozdi vred in iz mehkih z mahom poraščenih tal nastalo je rodovitno polje, vrtovi, travniki in viiiog-radi. Nekaj iasa rasel
•) (0]»omba vreitnistva. ) Da lii se naáe predivstvo poTïiligiiilo, bila je zelja uaie alaviie e. kr, kiiietijake družbe že zUaviio. V t» name« poslala je z dr/sviio piidporo že leta 1870. g- Ii. DolĚiic-a z dvoijia ilruzima itiladeuĚema, Piskarjem iti Ma-jaroiioïii ua Moravsko v Scljiiiiberg. ï'aiii uěili su se uiiiiieira ji ri delovanj ft lauu in umneya podalovftiija iatega v predivo, ti. R. Doldîie poputoval je potctu po Gorenjskem in Dolenjskem, ljudi puduSeva), spudbujal k obilnejiSemu Bejaiijn lanu, k napravi kii-družnili izilelovalnic preiliva. Ves vspeli, katerega je dosegel, je ta, da se od takrat na Kranjskem ne samo domaii íiimski lan, takozvani „turk" seje, ampak tudi poletni ruski ali rigajski. Seme naroia vsako leto c, kr. kmetijska družim naravnost h Ruskega. Sicer je pa oil takrat naše predivstvo bolj nazadovalo, kakor pa napredovalo. To jia vsled tega, ker ima le seme še nekaj vred-Bteblft pa skorej nikake. Zakaj ne, povedů naj brez daljnega razlaganja te tri besede ; bombaž, jute, Jiigerjeva srajca. In tako priobčujemo sicer ta članek, upanja, <la bi mnogo koristil, pa ne gojimo.
je bohotno nasád in sicer do leduj, ko je se zemlja branila sairta od sebe rediltie ívíiriiie, ko je za-mogel se poljedelec toliko živine krmiti, da je zantogel izaesana svoja /.emljísřa še posieno g"uojiti, a sedaj je vse drug'at'e.
Gozdov ni, vino(rrade opnsiošila je trtna uá in filoksera, z železnicami ostavile so karavane pa-rizerjov (množice velikih tovornih voij naše ceste ter odvele kupêijo le bolj v inozemstvo, h polje je izrabljeno, je izsesano po neúuinem kmetovanji, katero se ni brigHlo in se nt- briga za obstanek iiašib potomcev.
Obzorje iiašega poljedelca ostulo je (ako omejeno, da se ne more tujec prečiiditi nespamet-tiťniu, skoraj brezkoristnemu obdelovanjn naše zemlje. Ko bi opustil naš poljedelec tisti zloiesti konservativni duh, ki mu polni glavo, da zanimljivo zré na vsaeejo'a liobroinisli-rega, ki mu svetuje nehati K iijeg-ovim pog'ubnim f^'ospodarstvom ter bi se bolel poslužili novih ixborno vspeviijořih nařinoy kmet{)vanja, zamog-e) bi si vsakdo na domaíib tleb prMÍeíovanjení in iídelovanjem domačih pridelkov služiti [(o.'^ten kos kruha.
V^e omilovíinje iiaíegH poljedelca, vse njegovo jadikovanje nad obřo propastjo, nic ne po-maffa, le ie senemudno poprime nasvetov (i o b r o mu ž e ! e Í i h m o ž, upati mu j e s e na pomoč in lepšo bodo ("in osti
Kakor zimno prinaša sedaj zemlja toliko, da poljedelec komaj životari in ("e jemlje v po&tev svoje in delo svoje družine ter raÔuua vse stroške 7.a seme, gtioj, setev in žetev, spravljanje, orodje itd,, dalje, da mora prodajati svoj pridelek le posredno po prekupcib na pravega trgovca, kateri se razumno ne zadovoljijo z malimi odstotki dobitka , — pride poljedelec do žalostnega zaključka svojih raèuiiov, nima nikake koristi od svojili pridelkov.
Že Vodnik pravi, da lega nase zemlje je prava, a samo za pridne ljudi ; dostaviti je. ďa dandanes ne pomaga samo pridnost, temvež mora se najprvo dobro preDiisliti, kaj bom sejal in kako bora obdeloval svoje polje, da mi bo prinašalo kolikor moè več dobiíka.
Zategadelj sklenilo je nekaj umnih poljedelcev in drugih odíiěnih gospodov, kojim bije srce
za blagor svojih rojakov, vvesti na Kranjskem T velikem setev pri nas še malopoznatega lanu in konoplje, kateri prina.sati poljedelcu veliko večjo korist nego vsak drug" sadež iz zrnja. Tu in tam ee prideluje laii in konoplja že sedaj, izdeluje g"a tudi oratar sam kaj priprosto, a tak način kmetovanja bo opustiti ter se lotiti umnega pridelovanja teh rastlin.
Le tamkaj, kjer se poljedelec peřa samo s pridelovanjem lami in konoplje, izdelovanje pa prepusti posebnemu zavodu, prinaša ta stroka kmetijstva in industrije neizmerno korist poljedelcu, obrtniku in trgovcu.
/avod za izdelovanje lami in konopelj, vsta-novljen na podlagi navodil priznanega veSčaka v tej stroki imel bi nalog, pridelane snrove stebliĚe lami in konoplje od poljedelca v jeseni takoj s poljá v daljno umno in stvarno izdelovanje prevzeti, pri kateremu podjetji pridobilo bi se do 20% tistih delov rastlin, katere gredó sedaj po nevesienn izdelovanji v zgubo.
Domoljubno podjetje, na ielu katerega so odlični možje, katero zadobilo je najtoplejše zanimanje od strani si. c. kr. kmetijske dmŽbe vojvodine kranjske, slavne kupiijske iti obrtne zbornice, gg. državnih in deželnih poslancev iz kranjskega ter mnogih umnih poljedelcev, obeČa najboljši vspeh, samo če bodo dotični krogi, kojim mora biti na povzdigi in razvoju domaćega poljedelstva in industrije, storili svojo dolžnost ter poljedelcu priporočali nasad lami in konoplje.
Ker je stvarno izdelan pridelek jeden prvih kupčijskih predmetov, imel bi razven poljedelca tudi označen izdelovalen zavod lep in gotov dobiček.
V naslednjem bodi navedeno nekaj podrobnosti o setvi konoplje in lanu.
Setev konopelj zahteva dobro polje, katero je treba precej izdatno gnojiti. Vrh tega pa tudi kraj nasetye ne anae biti premrzlega podnebja. Najbolje se je dosedaj obneslo laško semenje.
Sedaj boèemo v naglici preraiuniti, koliko da more kmet pričakovati zaslužka oziroma dobička od iiasejanja te rastline?
/a trikratno oranje: če je namreč svet rodoviten ter zahteva manj gnoja, se mora orali jedenkrát v jeseni, inače dvakrat, — ter na vsak način tudi jedenkrát spomladi, za vsak oral
okoli..........15 gld. —
40 ki. semena il 40 kr. . . . 10 gld. — 1 oral dá rastlin, brez korenin in listja, posušenih na zraku od 40—50 meterskih centov.
Za žetev, odpravljanje listja, zvezanje snopov se računi ... 10 gid. —
Za postavljenje snopov v kopice na polji....... 5 gld. —
Za dovažanje k Železnici ali pa v tovarno...... . 5 gld,
Kjer se nahaja črna prst (humus) že od narave, priporoča se nasad konopelj že zarad poznejših pridelkov.
Ker je podnebje in zemlja naše domovine zelo primerna za te dve ra^ilíni in ker je
torej skupaj: 51 gld. — Cena se pa odmeri po kakovo.sti po 2—3 gld. od 100 kg. torej povprečno 2V2 gld., za 40 meterskih centov 100 gld.
Opomni se, da nese žilo, katero se naseje na polji, kjer je bila rast konopelj do 20% več nego žito druzih poljá.
Setev lanu zadovolji se s slabšim poljem nego setev konopelj, tudi ne treba globocega obdelovanja. Lan vspeva posebtm dobro na krepčalnem t polji po rži ati pšenici, osobito na novo posekanih gozdnih tleh.
Navedeno bodi, da se na lluskem najboljši ' lan v Wologdski pokrajini in obreki Wiligi Ustjeki prideluje ter privaža za izvanredno visoko ceno v | daljni Arhangelsk, Na prostoru neizmernih pragozdov je sedaj rodovitno laneno polje! Lan se prideluje sledeče: Ko so drevesa posekana in izpeljana, sožgó se drobni ostanki, zemlja krog korenin se razkoplje ter se s tisto lan naseje in svojeČasno požanje. V jeseni se potem lan v jamah omehča in opraai, na to pak pride lan v kupčijo. Kupec ga dá potem otresti, preiiirati ni razvrstiti po kakovosti in ztiamkah ter ga tako prirejenega spravlja na svetovni kup-čijski trg.	^	_
Način obdelovanja lami je tudi za malega posestnika jako pripraven.
. Sedaj hočemo tudi pri nasetvi lami prera-Čunili, koliko da smé kmet zaslužka oziroma dobička pričakovati.
Za dvakratno oranje z enkratnim lahkim oranjem, z nasadom za vsak oral okoli. 12 gld. — 40 kg. semena (iz liige) à 30 kr. 12 gld. —
pletév polja....... 2 gld. —
puljenje tistega...... 7 gld. —
otepanje semena...... 4 gld. —
dovažanje k železnici ali tovarni . 3 gld. —
torej za jeden oral stroškov: 40 gld. — l'ridela se 20 meterskih centov po ceni od 2Va—372 gld., za 100 kg. ali recimo 100 kg. / po 3 gld. meterski cent bilo bi 60 gld. dalje ostalega semena.......(iO gld. —
krog 200 kg. !i 20 kr. . . . . 40 gld. —
pridelek znašal bi......100 gld. —
nasad bi pa veljal.....40 gld. —
torej bilo bi čistega dobička za jcden
oral krog........i>0 gld. —
poljedelcu več ali manj že ziiaiio njuno pridelovanje, bocieta lan in konoplja veiji dobitek prinaddli, nego vsak druff sadež, samo premisliti bode treba dobro, kje bode lan in kje konoplja našli sebi najbolj primerilo prst . . .
Kedor torej želi napredek in razcvit svoje domovine, komur je za razvoj avstrijskegii poljedelstva in industrije sploh, iivestno napne takoj vse svoje iiioČi; da pripomore na pošteni fiodlaj^i zasnovanemu podjetji a svetom kot djaiijem do zaželjeiiega vspelia. V to pomozi liog!
Nov propis glearí oliijšare prcjemiuyji soli Zli živino in o Jiapruvij<l<ípuňčcnili Hkiiidišč 7Ai živinsko sol.
Ravnokar izdana številka 244 državnega zakonika, oziroma številka 50 ukaznika íinanřnega ministerstva iz leta 18i)4,, obsega novo naredbo C. kr. iinant-nega ministerstva z dné 28. decembra 1894. 1. o dobavi soli za živino po ziiižanej ceni.
Doèim zadeva prvi oddelek te naredbe „skladišča za živinsko s I", — [lovsern novo napravo, o kteri ae bode še. po/neje govorilo, se v drugem oddelku naredbe vst-m občiimni, za ktere bi se v prihodnje ne vtegiiiU napravili posebna skladišča za živinsko sol in /.a ktere tedaj glede dobave živinske soli po znižam ceni od strani njihovih živino posedujočih poljedelcev v obče dotična dosedanja doloèila nart^due finančnega ministerstva z dné 20. decemlua I8íi3 I. (dr/avnega zak. št. t7(i, iikaznik fi ,aiif'ii> ga iiiinisterslva stev. 57 iz leta 1894.J tudi nadřilje .^e v veljavi ostanejo, ta določila na dvojno siran prav bisiveno olajSujejo.
Po § lil. nove narediie so namreč občinski predstojniki pod v tem paragrafu navi-denimi pogoji pooblasfVni, potem, ko je naročena po<iljatev živinske soli k njim dospela, uradno zaporo, ki se nahaja na vsaki vreči taiste, v svrho r;izdelitve v nji obsežene živinske solt med za vsprejein le soli opravičene poljedelce s a m i odvzeti, če v dveh dneh po zglasitvi, da je posiljarev živinske soli dospela, ne pride k njim nobeden iiiiančni organ, da hi zaporo otlvze!.
Še važnejša je v 18 naredbe dovoljena odprava ustanovitve in naznanila določenega roka za vsako posamezno občino gl^de iiaiočitve živinske soli po znižani ceni Doslej je mogla občina naroČiti oziroma prejeti to sol selej od tistega osmih mescev februarija do vštetega septembra počenši, kterega je dotični občini v to določila vže naprej pristojna finančna dežeiiia oblast. Vsled tega si je moglo več občin živinsko so! oskerbeti Često-krat Se le mnogo pozneje, kot so taisto potrebovale, doČim so prižle marsiktere druge občine,
koje bi živinsko sol rade dobile se le v poznejšem Času, po vsporedu za dobavo te soli vže v kakem prejŠnem mescu na vrsto. —
Po prej navedeni novi določbi smejo od leta I8i>5 naprej vse občine množino živinske soli po znižani ceni, ki pripada na leto za njihove živino posedujoče poljedelce kadar koli hoČejo med 1. januvarijem in 15. decembrom vsa-cega teta naročiti ter je nadalje popolnoma občinskim predstojnikom prepuščeno, določiti zato najprikladiiejši čas.
Živinska sol, ki se naroči potem od občinskih predstojnikov s posredovanjem oddelka za solna posla C. kr. glavnega ravnateljstva avstrijskih železnic, se bode oddajala pri od finančnega ministerstva določenih c. kr. zalogah soli po vrsti, kakor so posamezna naročila pri teh zalogah dospela, kolikor je mogoče z ozirom na vsakokratne tamkaj shranjene množiiie živinske soli.
Dosedanja določba, po kteri morejo poljedelci ene občine v razmeri z njihovo tačasno živino nanje pripadajočo množino živinske soli le skupaj in na jedenkrát po predstojniku dotične občine prejeti, pa ostane glede vsih občin, ki se v prihodnje ne pridele morebiti kakemu „skladišču za živinsko sol," tudi nadalje v veljavi. Ta določba se ni mogla opustiti, ker je /a posameznega kmetovalca na leto povprek odpadajoča množina živinske soli po znižani ceni tako malenkostna, da bi bila za kmetovalca mnogo predraga, če bi jo hotel posamezno prejeti iz c. kr. solnih zalog, ki so večinoma zelo oddaljene in se raznn tega tudi že iz opravilnih ozirov ne morejo pečati s prodajo tako malenkostnih količin, kajti le za one tovore živinske soli, ki zavzemajo cel vagon, ali vsaj pol vagona, to je 100 oziroma 50 nieterskih sto-tov, so dovolile uprave avstrijskih železnic znatno znižano vozno ceno. Da se tedaj ta tarilna ugodnost kolikor možno izkoristi in prejemni stroški soli za živino kaj najbolj omejijo, je neobhodno potrebno, da se živinska sol prejema za celo leto na enkrat in vsaj po obČinali, mnogokrat pa, če celo na vso občino odpade manj, kot 100, oziroma 50 meterskih stotov na leto, tudi od vež občin skupaj, to je „kumulativno," po predpisih v 8, odstavek 2, naredbe finančnega ministerstva z dnč 20. decembra 1893 I. (drž. zak. št. 17<>, ukazuik št. 57j, iz c. kr. zalog za sol. Poleg težkoč, ki se protivijo marsikje zediiijenja ve6 občin na tako skupno prejemanje Živinske soli, se neda tajiti, da mora biti za mnoge kmetovalce težavno, živinsko sol na enkrat za celo leto naročiti in zanjo odpadajočo kupno ceno naprej pripraviti in položiti.	(Konec sledi.)
Kaj Je norega po arstrljskeiu cegarstTn?
Po novem letu ibonijejo ? vseh deželah deželni zbori. Kranjski deželni xbor je neiiavno z veliko veôiiio g-Iasov odklonil podporo 1000 (fld. onim uĚlteljem, ki prostovoljno poučujejo nemsžino v ljudskih šolah. Za to podporo so g-lasovali razve» nemSkih in nemSkutarskih poshticev, le trije slovenski poslanci, ki so se doslej pristeyi^'i napredno-liberalni stranki; S u kije, ViŠnikar in Kersnik. To njih g-iasovanje kaže. da skušajo ti moiije [la Kranjskem iislaiioviti sedaj napredno-tiemííkutarsko stranko. Toda zelo se motijo, ie kaj taceg-a upajo. Imajo se sicer za jako mogočne g-ospode, a bodo Že dnig-i moíje poskrbeli, da njih moč narodnosti slovenski ne tio èkodovala! In ta Visnikar, ki se potejjuie v deželnem zboru za napredek iieoiskutarstva, hoČe priti kot poslanec đolenj.«tkili mest celo v državni zbor?!
— V koroškem deželnem zboru so nemški poslanci 7,opet napadli Slovence ter obrekovali zlasti duhovščino, Čea, da le ta seje ves prepir med narod, ker se neustrašeno in stanovitno poteg-iije za pravice slovenskega naroda. Poslanca Kin-« p i e I e r in M u r i sta jima mirno, a jako odločno odg-ovorila. Seveda je njun glas se vedno glas vpijočega v pužčavi. ákof pa je odločno branil in zagovarjal svojo duhovščino. Vendar pa je odklonil zbor podporo ponemčevalnemu društvu „Siidmark", Tudi štajerski dež. zbor je ni dovolil.
Istrski deželni zbor je vlada razpustila zarad prehudih Škandalov, katere so delali laški poslanci. Bilo je res že skrajno potrebno, da je vlada posegla vmes v to iredentarsko dirjanje. Ministri so se celo posvetovali, bi li ne bilo umestno, da se vpelje v nekatera istrska mesta izjemno stanje. Za sedaj te namere Se niso vresniČili, a prav bi bilo, da bi storili tudi to.
Tržaški deželni zbor je jel posnemati ma-žarske Cramasone. Poslal je na Dunaj predlog, naj se vpeljejo civilne rojstne, poročne in mrliške knjige. No, tako hitro to ne pojde! Slovenski poslanci se tega zbora ne udeležujejo.
V Žlezi]! manjka čeákih in poljskih ljudskih učiteljey. Vkljub temu pa je deželni zbor odklonil predlog, da se ustanovi češko učiteljišče.
Na Ogerskem deluje že novo ministerstvo. Kakošno je, kaže že dovolj to, da minister za bogočastje in uk je bog'otajec bivši profesor Vlasič. Kako naj o bogočastju govori in odločuje tak človek, ki v Boga ne veruje? To ministerstvo je §e bolj piškavo nego prejšnje, zato ne bo dolgo vladalo. Razven vladne, so vse druge stranke v zbornici nove ministre sprejele jako mrzlo. Predsednikom zbornice je izvoljen bivŠi minister zloglasni Szapary.
Kaj je novega po Mrokem svetu?
Na Francoskem je te dni odstopil najprej predsednik zbornice Du pay, za njim pa takoj predsednik republike Kařimir-Perier. Le-ta se je zbal bojda socijalistov, ker je dobival od njih mnogo pretilnih pisem, da ga umore, ako ne odstopi. Naslednikom Perlera je izvoljen Feliks Faure. ki je bil še nedavno strojarski trgovec. Ministerstvo pa se je dolgo sestavljalo bn z vsakega uspeha. Nobenemu se ni posrečilo. Se le pred par dnevi se je osnovalo novo ministerstvo, a za dolgo gotovo tie. Tudi predsednik republike najbrže ne bo dolgo vladal, ker mu bodo socijalisti preveč nagajali, kakor so prejšnjemu.
Na Nemškem se skoro ves „rajb" pripravlja, da poslavi starega lisjaka Hismarka, ki bo v kratkem obhajal osemdesetletnico svojega rojstva. Zavedno katoliški Nemci se tega slavlja ne udeleže. Ker so katoliški nemški vseučilisčniki odločno odpovedali vsako udeležbo, zato jih zagrizeni liberalci silovito napadajo. Slavnega katoliškega učenjaka zgodovinarja O nota Kloppa so povabili z drugimi veljaki vred, naj kaj zapi.še v spominsko knjigo Hisniarkovo njemu v slavo. A slavni uô'njak jím je odgovoril, ako bi on kaj Hismarku v spomin hotel zapisati, zapisat bi besede sv. Avguština: „Kaj so države brez^pravice dru-zega, nego velikanska lopovstval" (Ješ, ta izrek najbolj velja o političnem delovanju Bismarkovem, ki je vladal vedno krivično, zatir.il pravico in resnico, kadarkoli m« je to prav služilo. Da bi le Bismark to izjavo zvedel!
Na Grškem so denarstvene razmere tako slabe, da je zaradi tega ministerstvo odstopilo. Pravijo, da se hoče celo kralj prestolu odpovedati. Preveč denarja so potrošili za mornarico, sedaj pa ga jim primatijkuje povsod, celo tam, kjer je neobhodno potreben.
Na Ruskem je umrl minister vnanjih stvari Giers, ki je več let jako spretno vodil vso vnanjo rusko politiko. Morda bo Lobanov njegov naslednik, ki je katoliški cerkvi zelo naklonjen.
Fiàe se nam:
Iz št. Jerneja. — Ze dolgo časa smo ugibali, kako bi se dala pri uas napraviti Reifeisenova posojilnica. Zadetek k temu je storil naa župan g. Jože Poljanec. Dne 20, januarja je povabil može v šolsko poslopje, kjer je povabljeni notar kostanjeviški gosp. Aleksander Hudovernik vso stvar pojasnil. Pravila, katera je bil izdelal za Kostanjevico, je ponudil zboro-valcem brezplačno. Udov se je oglasilo 35. Lep začetek. Predsednikom začasnega odbor« je bil voljen preč. g. župnik Ant, Fettich-Fi-aiikbeim. Pričakujemo, da bo nezaupanje, ki se je od začetka pokazalo med gospodarji, izginilo. Kmetovalci bodo sprevideli, da ima posojilnica, ki bo imela sedež in zastop v Št, Jerneji ter bo ustanovljena za našo iaro; plemeniti
namen, namreč; blagostanje in pomoÔ kmetovalcem v denarni stiaki. Dobičkarija je izkljuĚena. Tudi prepira, ki bi ga utegnil napraviti kak političen nemir-než, ne maramo. Edini smo bili — edini ostanemo T vsem. Kesiti hočemo lepo šent-jernejsko faro ode-ruSkega mrčesa, kateri že dolgo sesa kri iz žnljevih rok pridnega Dolenjca. Možje — na noge — otresite raz sebe nepotrebni jarem — boljši časi se bližajo.
— à —
Domaće vesti.
(Kot kandidati za državnozbo rak o volitev) v dolenjskih mestih, ki se bo vršila pustni ponedeljek 25. t. m,, imenujejo se razni gospodje, zlasti pa ti-le: ribniški s<iduik Visaikar, grof Margheri in vpokojeni sodn. nadsvetnik dr. Vojska v Novem Mestu, Za prvega dela že dolgi) Časa bivši poslanec Šuklje, a kakor se kaže nima veliko uspeha. Drugi kandiduje na svojo roko. Dr. Vojska pa se sam prav nič ne ponuja, temveč ga le mnogi volilci žele voliti iu ga tudi bodo volili, ker je obče znan kot vrl mož in poštenjak stare korenine. Govorilo se je tudi o kandidaturi prof. Tlimo Zupana, a ta se je popolno odpovedal.
*~(Nov most čez Krko), ki bo peljal naravnost z mestnega trga v Kandijo do VindlSarjeve hiše, je ministerstvo že dovolilo graditi. Most bo železen in veličastna stavba,
-]- (Umrla) je v Novem Mestu dné 27. januarija gospa Barbara V a u p o t i č, mati tukajšnjega c, kr, okr, zdravnika, v visoki starosti 89. let. — Zanimivo je, da je umrla ravno na dan petdesetletnice svoje poroke. Naj V miru počiva!
(Večer prevare,) pravo Čarodejstvo, napravi gospod Fran Briickner v hiši rokodeljske družbe dné 31. februvarija ob polu osmi uri zvečer z zanimivim programom. — Vstopnina ima dobrodelen namen, in velja za sedeže tíO, za stoječe 40, za dijake 25 kr. Vabila s programi se bodo razpošiljala,
(Vodnikova slavnost) vrši se v novomeški čitalnici dnó 2. februvarija s zanimivim programom; dvorana bo posebno lepo okrašena, in pričakuj« se živahnega obiska.
(Novomeška hranilnica) sklenila je synje račune, kteri bodo v prihodnji številki obširno razglašeni.
(V kmetijski bralnici) v Novem mestu bode dné 10. februarija pouk, kako bode dobivati živinsko sol po novih zlajsanih naredbah ministerstva.
(Prvo žrebe) na Dolenjskem je imela kobila g. Ivana Ferliča v Novem mestu 28. januarja t, 1,
(Pri obči_nski volitvi) odbora in starešinstva v občini Šraarjeta so bili izvoljeni: Županom Franc Ferkolj iz Gorenjevasi zdaj že v četrtič, svetovalcem Andrej Kralj iz Zagrada, Janez Matko iz Sviir, Frwnc Jeglič iz Orešja in Anton Sinkovc iz Zaloga, Volitev se je vršila dne 31, grudna 1894.
-—(V Stopičah) je bilo přetečeno leto rojenih 79, umrlo jih je 48, oklicanil) je bilo 26 parov, poro-ćenih pa 19, V prvih 20 dneh letos imamo pa nže 10 mrličev; razsaja namreč dayica in vročinska bolezen. Prizadeti ste sosebno dve hisi na Dol, Težki vodi; julija meseca 1, 1, ste pogoreli Riškova in Za-gorčevaj letoa pa je umrl pri prvi gospodar, pri drugi
gospodinja,
^ '(Iz Velike Doline) pri Čatežu se nam poroča, da 80 bile nedavno tam jako burne občinske volitve. Dobili smo ú tem obširen dopis. Ker pa je
preveč oseben in žaljiv, zato ga ne priobčimo, menefi, da je na obeh straneh nekaj krivde.
(Poročilo) o dohodkih, stroških in imovini okrajne bolnišne blagajne v Novem mestu v meseca decembru 1894: Preostanek iz meseca novembra je
iznašal v gotovim.......gld. 1669-38
Dohodki v decembru 1894 .... „ i026'78
Dné 31. dec. so iznašali skupni dohodki gld. 2B8610 Stroški v dec. 1894 so iznašali . . „ 903'33 Preostanek v gotov, iznašal je 1. jan. 1.1, gld, 1681*77 Okrajna boln. blagajna ima za preteklo leto še iztirjati zaostale bolnišne doneske, iznašajoče skupaj . , . . „ 445'8l Od delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstn ima še iztirjati ... „ 80-34 Obresti od v hranilnici vložene svote
bodejo iznašale okoli..... „ 50*—
Pisarniška oprava ima vrednost okoli „ 60'— Vsa blagajniška imovina iznaša tedaj
31. decembra 1894 ..... , gld. 2317-92 Ker je okrajna boluisna blagajna vse do 31. decembra 1894 ji uposlane račune in doli^ove poplačala in ji drugi računi za preteklo leto nijso znani, bode vse eventualno pozneje došle doslej neznane račune pridružila računom za leto 1895.
Okrajna bolnisna blagajna v Novem Mesta 1. jan. 1895. Blagajnik: A, Oblak.	Načelnik: S, pl. Sladovii.
(Iz ČrnomTja.) Zadnjič smo poročali o nesrečnem tukajšnjem posestniku iz Petrove vasi, ki a« je obesil, A zopet nova nesreča! 18. jaimarja je skočila v vodo 211etna dekla Marija Rom iz Mihelje vasi. ki je že tretje leto služila v Rnčetni vasi. Sram je je bilo, ker so ljudje začeli o njej marsikaj govoriti, kar ni mogla utajiti.
— (Toplo vreme), ktere.ga smo imeli 15. in 16. januarja, privabilo je na dan velicega gada, ki je bil menda s steljo zamešan v podstrešje gospodarja Turka v Brslinu, Dosti gibčno se je obnašal po snegu, in tudi za pomoleno mu [»alico poprijemal,
(Porotne obravnave v Novem Mestu) prično se 18. februarija. Vršile se bodo menda samo štiri obravnave. Izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Krže Mart., pus, in trg. iz Sodražice; Levstek Ant,, mlinar iz Grebene; Hrovat Jan, poa. in I ■'SEir iz Žužemberka; Jakae Ant., pos, iz Orehovice; 8kubic Jan,, pos, iz Police; Marok Fr.,^pos. iz Kostanjevice; Novoselc Fr., pos, in trg. iz Št Jarneja; Adamič Andr,, pos. izZamosteca; Kostoliar Vine,, pos. iz G, Pijav,škega; Gerbec Jos., pos. in mes. iz Metlike; Krakar Mih., pos, iz Jernejevaai ; Mauser Jos,, pos. in gost. iz Stare Lok»; Papež Jan., pos. iz Podtuma; Zamida Fr., pos, iz TJršnili Sel; Skušek Frid., pos, in trg. iz Metlike; Jaklič Ant., pos, iz Križke vasi; Se-pahar Ant., pos. iz Semiča; Tavčar Jos,, pos. in gost iz Št. Jerneja; Den Jan., pos, in miz, iz Mokronoga; Dolinar Mijo, pos. in trg. iz Vel. Doline ; Barbo Jos. Ant., grof, grajsčak iz Rakovnika; Lavrinšek Anton, pos. iz Krškega; Majcen Ig., pos. iz_Mokronoga; Rom Andr., pos. iz Kumersdorf; Jakša Štef,, pos. iz Per-bisja; Samide Andr., pos, in obč. predst. iz Stare Loke; Prijatelj Egid, pos, iz Vinice; Sever Otm., pos, iz Kostanjevice; Zalokar Karol, poa, iz Pricerkve; Pancar Ant., poa. iz Razbure; Kapš Jos,, pns, iz Prelesja; Gregorič Jan,, poa. in gost. iz Retja; Picek Fr., poa. iz Ribnice; Dereani Jakob, pos. in trg, iz Žužemberka; Majcen Jan,, pos, iz Dvora; Stergar Fr,, poa. iz Lea-kovca. — Nadomestnim porotnikom pa naslednji gg:
Knoll Jan., trg., Krajec Jan., pos. in tiskar, Jare Ant., pofl. in trg. iz Novega Mesta; PotoČar Anton, pos. iz Dol. Kamene; Zure Joa,, pos. in goat, in Bobnar Fr., poa. iz Kandije; Brdavs Jos., pos. ia gost, iz Vavte vasi; Dr. G-oriany Robert, poa. in tovarnar iz Kuperčvrlia; Turk Ant., pos. iz Bršlina.
(Rojansko poíiojilnoinkonauinno društvo) pri Trstu, ki deluje že štiri leta, imelo je v preteklem letu denarnega prometa 100.014 gld, 71 kr. Zadružnikov je bilo 189. Oistega dobička je imelo druâtvo 926 gld. 36 kr. Te átevilke dovolj kažejo, kako vrlo se giblje to društvo v gmotni prospěli ta-mošujih od Lahov tako zelo zatiranih Slovencev.
(Vreme) je zadnje dni jako neugodno, zato ljudje zelo bolehajo. Prvi sneg je sicer skoro do tal pobral topli južni veter. 23. januarja so nii kapitalskem hribu v Novem Mestu že cvetUce cvetele. Sedaj pa zopet skoro vsak dan mete s snegom in lirije oatra sapa,
(Slovensko katoliško akademiiko di-jiištvo) prične začetkom februvarja t. 1. izdajati „Zora," glasilo slovenskega katoliške;*a dijaštva. — Izhajala bo Zora štirikrat na leto, naročnina znaša za celo leto 80 kr., za dijake fiO kr. Naiočiiina naj se pošilja npvavništvu „Zore" : Dunaj, II. obere Donau-gtrasse št. 53, II, Ill/ii2	Uredništvo.
(Izvestja muzejskega društva) za Kranjsko. Urejuje Anton Kohlar, so dovršili sesto leto z decfcuiberskim Šestim sešitkom. Za zgodovino našo, in sploh za spoznanje naše mile domovine jako važni in spretno urejevani Časopis toplo priporočamo. Stane na leto 2 gld.
(Prvi amerikansko-slovenski koledar), katerega smo že naznanili, je tudi že v naiíih rokah. Obsega 160 strani. Obsega pratiko in razno z;i Slovence zanimivo pounio berilo o Ameriki ; postave tičoče se državljanstva zjedinjt'nili držav, pouk o volilni pravici, pošti, o patentili, o .n^juninih pogodbah, popis opatije Sv. Ivana in životoiiis opata Ločuikarja, Celo tri slike krasé knjigo. Poročilo o slov. društvih v Ameriki. Koledar izide poslej vsako leto.
(Nemogoče.) „Bolnik je jako slab, dajajte mu hrano le po gosjem peresu". — „Da; ali če bode hotel knedeljev, kako bodem to spravil v gosje pero?
(Kaj misli Peter.) — Peter: Jaz mislim, da bode Vaš ain še imeniten, ako dolgo živi. Pavel (vesel) : Tako, pa po čem bode imeniten, kaj mislite ? — Peter; No, po svojej starosti.
liftKne Testi.
*	(Srečno mesto) je Galnov na nemškem Pomorju. Mestni odbor je sklenil, da oni meščani, ki imajo pravico do tega, tudi v prihodnjem letu dobé, kakor so že doslej ilobivali, vsak po dva stavka drv in 6000 kosov šote brezplačno. To se splačuje iz onih velikih dohodkov, ki\tere ima mesto iz občinskih travnikov, gozdov ia i/, polja, — Nekaj sličnega je na Kranjskem v Kamniku, kjer določene in opravičene meščanske hiše za jako majhno svoto dobé vsako leto mnogo drv iz obšiniiii mestnih gozdov bistriških, katere je dobilo mesto že pred kakimi 500 leti in jim je cesarica Marija Terezija to pravico za vselej potrdila,
*	(Pokojni Dekleva), ki je nedavno mn^l T Gradcu, zapustil je več tisoč goldinarjev, katerih obresti bodo vsako leto uživali notranjski ubožni posestniki vsak 15 gld.
Smešnice.
(Sama zna.) „Lojzika, kaj pa delaš?" — „Kaj delam, stric doktor? Saj vidiš, punčiko pokopavam!" — „Oh, uboga pnnčika! ali je bila močno bolna? Zakaj nisi mene poklicala?" — „O, to ni tilo treba, umorila sem jo samal"
Listnica uredništva.
(lospod Štelflii Sriikelj v Ruietiii vasi! Umetna gnojila zii trte iirodaja Juh, Heiliiiger et Cump. v Deutaclj-WftgrBtmi pri Dmiftju, PriHlajnjo jib 5e druge tvrdke. Gnojila sama tia sebi nÍHO Se tako drafia, ila bi ae ne iKplainln rubiti jib. Toda pre-vožiiiiia iíiiaiía pu toliko, d(i se kar iiararnost iie iisiilftia, npo-Ttibljati jili. Koiiipiiet. tmpravljad, to je kh trturejstvo prekoristiio. Kak» da se ta iiapravlia, povedali smo pa že v „Dol. Novicah'* leta 1803 Stev. G.
loterijske álbvilke.
Trst 19. januarja	78 41 34 50 20
Gradec 26. „	58 18 49 68 5»
Vahiio k iiaroČl>i.
IViietkoui jnimarja stiipi „Juj^^uKlavjaiiaki .Stenograf T VL teiaj v novi obliki, povečanem olijeum iii îi obiluejo vseliino, uredovan po svujein pojirejsiiem programu.
[mel boiltí novo posebno jirilogo; „CilftHiiik, kiiituruo-z^oduvinski za južne Slavjane" s slik a tni.
Izhajal bodfi mesečno (razvcu avgusta in Bepteuibra) v zveitkili po li'/ï tiskane pole (okoli 40 strani velike osmerke) v bIovenskem, hrvatskem, itrbskem in bolgarskem jeziku, z latinico in ci ril i Cd,
„Jugotilavjanfiki stenograf'' prinaía ílankts o gvoji stroki, potem o ])iiial)ji spluli, o jiisalnib Btnijib itd.
„Glasnik" pEi ima »ledeCe oildelke: cerkev in Sola, književnost in nmetnui-t, g-lasba i« gtediSfe, naravoslovje in potovaiijoj trgrivina in iibrtnija, i>riiniet, drnStvenc vesti in raznoterosti. V vsakem oddelku se nsiliiijajo dopisi ali kratke vesti (novine) iz raznih krajev na slavjansketn jugu. Na ta nainn se spoznavamo v/ajcmno ter se lebko razumevamo med sabo, kakor to bratom p ris tuj a,
V	ujvejSem času se zftuiniajo celo verji narodi za svoja posamezna narečja, če tudi imajo občni književni jezik; kako bi ue mikalo tudi Bloveuca, spoznati jeaik iu kulturne oduošaje svojih liližnjih bratov.
Tudi jjaiiinianje za stenografijo raste od dne do dne.
NaSe geslo je: ,,Spoznajmo se, razumimo sel In v tem smislu Inréenio z božjo pouiočjii tndi aanaprcj delovati, raěunajoĚ na pudjioro prijateljev te ideie.
1'eita listu zajedno s prilogo ostane ista, pri vsem tem, da bo fikoraj trikrat, veûji od prejšuib letnikov, t. j. sa uelo leto 2 gld, 60 kr.
Naročnina se ]řO.Íil)a z mednarodnimi postnimi nakaznicami podpisan'mu uredniku, ali pa pri g. Drag, Hribarju v Celji, kdor se list tiska.
V	Plovdivu, dne 1, decembra 1894.
Urednik in lastnik: Prof A. Bezeniek,
K a / Ji; 1 ii s
Posojilnica v Črnomlji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj redni občni zbor
SUP" duo 17. tVîll>ruvui'i,iu 18Í>5. oh ;î, uri popolrtno
v posojilnićni sobi z naslednjim dnevnim redom:
1.	PoroCilo ravnatelja o delovanji posctjilnice.
2.	Predlaga se račun za 1894.
3.	Sklepanje o razdelitvi Ěistega dobifika in o remuueraciji naiSelstvu.
4.	Nasveti.
K obilni vdeležbi vljudno vabi zadružnike
Načelništvo.
t
Vsem ziiftiKïetti ill prijateljem javljamo pretuïiio vest, (la je Bogu vsegftmugoíueuiu iltipaLlIo jiokliiiati k aelii v boljšo voĚiiost preOragu, ljubljeno mater, uziruina teto, ta^ûo in staro mater, ^ufijto
Barbaro Vaîpotiè roj. AcMschin,
katera je rtiiĚ 27. jaimvnrija ob 1. uri [lopoîndiie, previđena R svetimi zakramenti za iimirajuiie, t 8i). letu svoje líůbe mirno v Gospinln zaspala.
Truplo j)re(lra;í0 pokojnice Ijilo je v torek dni 2ft. jannvarija olj 4 uri popobuine na novomeškem pokopališču k vefneinu počitku položeno.
Sv. niBse zu'luSnice lirale se Ijoilu v mnogih eerk\ah.
Predrajfa poliojnifa ljudi prijioručena v bla|f spijULiin in pobožno imditev.
Dr. Jan. VaupotÍ6, c, kr. okrajni zdravnik v Novem Siesni, Andrej Vaupotit, c. kr. poSttii kojjtrolor v Sarajevu. Peter VaupotiĆ, c, kr. duvkar v Kran.iskej Gori, ninovi; Marija Vaupotió roj. Olirekar, Viljelmina Vau-potl6 roj, Faber, Marija Vaupotič roj. iskrjanec, ^setinje: Margareta Vaupotič, Marija Achtacliin, neřakitiji.
Vsi unukl in unukinje.	(SS)
Mesto vsficega poRobnoga iirizriantlu.

{^D
A. in E. Skabernc.
zvnvvi.A.
Za izkaaauo aoialje povodom prebiitke izs;ube naše preljubijene umrle nmtere, oziroma tete, taiće in stare matere, (ïospe
Barbare Vaupotič roj. Achtscliiii,
i/.rekaino tuioej^a nri'.a uajtnplejSo zstlivalo vneui onim, ki MO dnrovall krasne vence, kakor tudi slavnim uradom in slaviiemu občinstvu za mnogobrojno udeležbo pri pogrebnem epreviidu,
(27)	Žalujoči ostali.
Za inuogfi dokaze prisrčnega sočutja o bolezni iu povodom smrti našeija zvestega sodelavca gospoda
Aloj/ija Vrc/!iika,
trgovskega popotnika,
za izredno vestno postrežbo med boleznijo raiijcefi^a, izrekaim) čaat, „Usuiiljeiiim brutojri" v Kaniliji, i^osp. dr, Defranuesebi-jn za požrtvovalni trud, zaoblino «prenistvo k večnemu počitku vsem onim, ki en prerano umrlemu skazali aadiijo čast, aoseljno preč. duhovščini, „Dolenjskemu" in „Ljubljanskemu Sokolu" gospodu odborniku Kavčiču za v srue seffajoči govor, „Dol. peviskenju društvu" iu kvartetu „Iliriji" za petje, vsem darovat-eljeni vencev, gospodom, ki so ob iirsti pri sprevodu svetili, kakor tudi nositeljem vencev, najprisrčnejii) zahvalo.
Maša zadnšniea se bode brala v nedeljo iiO. t, m, ob 10. uri v cerkvi „Srca Jezusa" v Ljubljani.
V LTUBLJANI, dně 15. prosinca 1895,
vabilo
T gostilni gosjjoda Josip Windischerja v Kandijt
v nedeljo 10. februvarija t. 1.
Zaietek ob 7. uri zvečer. — Za dobro jed ia pijaco bo najboljše oskrbljeno. — Vstopiiiaa prosta, — Maskirani plaÍHjo 30 kr. za osebo.	(29)
Hazglas.
Podpisano župaustvo oddalo bode sejmarino petih letnih sejmov v najem, katere dražba ae bode vršila dné 16. februvarija t. I. ob 9, uri dopciudne v mirnipeški občinski pisarni.
Dalje 8e naznanja, dii bode prihodnji somenj v Mirnipeči v torek po Sv. Jožefu.
ŽujtaiiKtvo 3liriiiipe(;,
dné 23. Jan. 1H95.	(2íi-l>
Froâxijet.
podpisana „kmetijska podružnica v Št. Jerneju" prosi gostilničarje in druge, kteri se pečajo 9 prodajo ali a pretakanjem kiale vode ali piva v stekleiiiciih itd., naj blagovolijo zamaške od steklenic shranjevati, in jili potem najkasneje do 31. aprila podružničnemu blagajniku, g. Franc Novoselcu v št. Jernej nefrankovaiio doposlati. — Zamaški rabili se bodo pri požlahtnjevanjii trt, in se bodo mej člane podružnice in mej ubožneje vinogradnike razdelili.
Naj tedaj blagi dobrotniki si ta mali trud prizadenejo, ker mnogo bodo koristili. Tudi majbne množine se hvaležno aprejmó.
Vtíiespoštovaiijein	(11—3)
Odbor kmetijske podružnice v št. Jerneji.
Fran Pavlin v Št. Riiprtu na Dolenjskem
imii na prodaj po jako ni/.kí cení kuhan brinjovec domačo alivovko, drožno žganj:), fino domače vino in hrušovec.	(25—1)
Fran Kovač v Novem Mestu
naznanja si, obť-instvu, da je v svoji hiši otvoril s t. januarjem 1895
restavracijo „pri Vošti"
s primeniiiui sobami za ptujce po .jako nizki ceni, in nadalje tudi ravno tam

líiesíirijo.
pri vsem ge bode potrudil si. občinstvu vstreči z dobro postrežbo in se bo po dogovor« tudi meso radovoljno na dom pošiljalo. (6-3)

po 50 gld. hektoliter, se dobi pri	(7-a)
Fran Prijatelju v Tržišči, poŠta Mokronog.
24
H cran
ikilknjske novičk.

Tak-le je izvirni zavoj priatue
Kathreiner-jeve kave.
K^ozorf
Varujte se ponarejenega blaga,
ki ga nekateri iz sebičnih niiinenov ponujajo iiH odprto, ali pa v dobr po^Ttarejenih podobnih zavojčkih.

lice so učenec,
15 do 16 let star, iii kateri ima vtselje do kovaške obrti. — Ponudlue siirejema	(ls*-2)
Fran Petrič, kovář. Muhaber, po.^ia Novo Mesto.
reolniiii l>or«ňtvoiii za dobro blago
lii-il>oro6a. injiUiI)wiini 'W
zlate, sreberne in nîkelnaste kakor tudi raznovrstne stenske ure, veliko izbero zlatili in srebernih dragocenosti, zlate in sreberne verižice in porotne prstane po najnižji ceni.

Gustav Forgac,
zlatar v Novbiu meiitu.
Popravila se izvršujejo dobro in cenó. Star zlat In sreborn denar kupuje se po najvišji ceni
iS: Posestvo 3
obFpgajoťe 30 oralov, in sicer 10 oralov vinogradov, 10 oralov njiv in travnikov in tO oralov gozda s hišo in potrebnimi hišnimi poslopji (fundus iostrnctus) se takoj proda ali pa tudi v najem odda.
Pismena vjirašunja naj se pošljejo na pî>3to v Krško z znanitco pod naslovom;	( 3-2)
„Posestvo, 1895. Poste restante. Krško",
Y lepi vasi, fari Cirklje na Dolenjskem, ob veliki cesti ter v prav piipravueni kraju za kupčijo, v kateri je bila že pmdajalna in zdaj pra?Jia stoji, se dA pud ugodnimi pogoji v najem.
Ponudbe sprejema ustmeno ali pismeno
kratic lititala, tao-a)
/ara CirMJe Si. 20, poitu KrSka Van jim Dvlntjukem.
O fTifJr .<7L ^	^	yi .f-w^ ÍM	rrm
v	líi^ VtlX^ O ^^ViOJ' o--Tsfcrnf J
Josip Lorber-jeva
varna za Železo i kovioe, in tovarna za stroje,
^v Žaiec-U (Sachaenfeld) na Štajerskem,
vliva iz železa in kovin vsaktere zmesi, vse predmete za žage, mline in druge potrebe; napravlja cele transmisije po najnovejših siatemili itd. — Posebno pa priporoňa svoje
travniške brane,
katere do sedaj v jjraktični rabljivosti in
nizki ceni (mala brana stane samo 26 gtd.,	,
velika pa 32 gld.), še noben izdelek te vrste	K
ni prekosil. (186-9)	!;
'/^Aj^--ey'gfty^--O^rg^r^--gy^yfe^Q--fe^tS«
^ Vence in Šopke
za neveste, kakor tudi vsakovrstno najboljše manufakturno blago, priporoča (ni najnižji ceni
Josip Offoreutz
w Movtm Mcniu.

Hiša aa p^iid®}
je v Jesenicah ob Savi ravno tik Save, katera je sposobna za krčmo in ti-goviiio z le.som, kojega se dovaža na plavili; liiša je zidana, z dveiiii obukanimi pivnicami spodaj, ter z <ipeko krita; poleg vrt za po-vrtnine itd. Cena 800 gld. — izplačilo po pogojih. Natančneje se izvé pri lastniku
Jožefu Kaliii-ii
(1Í3-1)	v Bregimi, [lošu Jesenice ob Savi,

C
na be a m črna
se dobe vsaki čas pri
^ Edvardu Rosini y Kandíji št. 2.
poleg Novega Mesta. 'Ji^t
►
NoTomoito: 0()gOTorni nrtdnik Joalp Benkovlč. - ladajatelj, zaluiuik in tiskar J. Krtjuo.