Po5tttfn» rta&naf y fr IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA ZVEZ SLOV ENIJE Posamezna Številk* 3 'din, - 1 DOGODKI PRIHODNJEGA TEDNA KOŠARKA ENOTNOST ; POLET V soboto in nedeljo Leto V. Štev. 2. Ljubljana, 9. Januarja 1949 FIZKULTURNI TEDNIK Pestra smučarska nedelja v Kranjski gori in Planici (Od našega posebnega dopisnika) PLANICA, 9. jan. Kljub skromni in zledeneli snežni odeji so danes oživela smučišča v Kranjski gori in Planici, kjer so ljubljanski študentje skupno s smučarsko sekcijo Enotnosti izvedli prve letošnje smučarske tekme, večjega obsega. V Kranjski gori so bile tekme v alpski kombinaciji oziroma veleslalomu za sestavo študentske repre- ruk 27:48, 5. Černič Staža (Enotnost) 28:18, odgovorna panoga Ljudske tehnike, 6. Jamnik Mara (E) 33:05. kajti telefon je nujno potreben za Tudi mladinci so tekli na 4 km in stilš s ciliem in startom. Tako pa je se je takoj po startu vnela ostra bor- megla prekinila tekmovanje in one- zentance za prve študentske zimsko - športne igre in' za društveno ba. Med posameznimi kontrolami so mogočila start več kot 20 tekmoval- prvenstvo Enotnosti, medtem ko so bila v Planici tekmovanja v klasični kombinaciji. Na tekmova-nju so sodelovali vsi naši najboljši smučarji in smučarke, hkrati pa lepo število mladih tekmovalcev in tekmovalk, katerim so bila tekmovanja na ledenem snegu vsekakor trda preizkušnja. mladinci zagrizeno prehitevali drug cem-drugega. Daši je bilo prijavljenih bli- Proga je bila dolga 800 m in je štela zu 40, jih je nastopilo 18, dva pa sta 22 vratič. Višinska razlika 150 m. Vse- na progi odstopila. Začasni rezultati ga skupaj je tekmovalo 160 tekmo- so sledeči: valcev in tekmovalk. Najprej so star- mt Armvri- tale članice Enotnosti, poleg katerih so tekmovale izven konkurence ude-I. Kranjc Andrej 27:51, 2. Liksa Jo- leženke zveznega tečaja alpske kom-že 27:52, 3. Darkar Polde 28:42, 4. Biz- binacije v Kranjski gori. Tehnični re-jak Nande 29:43, 5. Marjansek Borut zultati so naslednji: 29:45, 6. Kušar Albin 31:03. , . . .... , . , , .. , .. .. L Lukane Darinka (Trzic) 1:17,2; Člani so za klasično kombinacijo, 2. Urbar Nada (Enotnost) 1:17,5; 3. kakor je že omenjeno, tekli na progi gvigelj Poldka (Crvena zvezda Bgd.) mladincev m članic. Prijavljenih je i:2i,2; 4. Hanuš Mili (Enotnost) 1:28; bilo večje število (69), tekmovanja pa 5 javornjk Zdenka (Udarnik) 1:36; 6. se je udeležilo 58 medtem ko j ih je Erman Mara (St. Vid) 1:37,3; 7. Val izstopilo 9. Najostrejsa borba je bila Anica (udarnik) 1:43. 8. Mihorko Vi. med Gajem Kavčičem, Novakom m da (Enotnost) 1:47>4. 9. Kozak Vlasta Deklevo, medtem ko so bili ostali tek- (Enotnost) 1;51 4_ movalci precej enakovredni, le nekaj v novincev je nekoliko zaostalo. Žani- Rezultati študentov Ljubljanske mivo je, da so kljub temu časi posa- univerze. 115 prijavljenih, od teh je meznih tekmovalcev, imeli velike in Prišlo na cilj 43. nepričakovane razlike. Najboljše so se 1. Hladnik Damjan 1:00,0, 2. Bizjak odrezali tekači Enotnosti, ki so zasedli Ljubo 1:03,0, 3. Praček Marjan 1:03,8, 8 prvih mest. Začasni rezultati so na- 4. Dernič Janko 1:04, 5. Knop Ljubo slednji: Medtem ko v dolinah vsi smučarji nestrpno pričakujejo snega, so naši tekmovalci to nedeljo otvorili sezono smučarskih tekmovanj ČLANI: Telovadna društva-šola za vsestrano telesno vzgojo naroda 1:05, 6. Hočevar Stefan 1:07,9, 7. Veble Telovadna zveza Jugoslavije je po jih nalogah in programu nova orga-_ Dušan 1:10, 8. Cop Boris 1:10,4, 9. Po- svojem osnovanju dobila nalogo, da nizacija, ki se je razvila v pogojih ~ . točnik Anton 1:10,8, 10. Baloh Janko s pomočjo telovadnih društev deluje izgradnje socializma. Osnovna njena 1. Novak Janez 40.JS, . Kieva jl,S itd. na splošnem vsestranem telesno vzga- naloga je splošna telesna vzgoja. Ven- Zenske — univerza: janju ljudstva. Od svojega osnovanja dar so ponekod funkcionarji, ki svoj 1 Hanuš Mili 1-28 0 2 Kozak Vlasta do danes )e Telovadna zveza Jugosla- program birokratsko zožujejo in ga 1-514 3 Slamič Milena' 1-55 0 4 Biz- viie dosegla velike uspehe. Formirano vodijo v ozki tir telovadbe. To je ne- Iz Ljubljane in Gorenjske je jutra- 89 tekmovalcev in tekmovalk, medtem, v KRANJSKI GORI jak Milena 2:42,0, 5 Dečman Beba j? pJ^ehh TrSnlzacij.^V^Lfsplo" - nji vlak pripeljal precej gledalcev, ki ko jih je nastopilo na veleslalomu v V Kranjski gori je bilo tekmovanje 3.09, 6. Zajc Joža 3.13. Proga je bila . ' , . • registrirani Do ne telesne vzgoje ima v sestavnem so bili priča ostri borbi, ki se je raz- Kranjski gori okrog 150 v veleslalomu, namesto predhodnega ista za zenske m moške. mrjev, ki doslej niso registriram. Do ne telesne vzgoje ima v sestavnem vila posebno med vodilnimi tekmo- “ ? , - tekmovanja v alpski kombinaciji. Prvenstvo Enotnosti - moški: danes ,Je. bll° TZ° Ldnn mZdn ,>er in^nnrmv Na ei VPip? V teku so nastopile tudi clanice ,, . v .. _ okrajnih m republiških zletov s pre- vadno, metodo iger in športov, ha tej ' . .... . . p0ie2 teka mladincev in članov za D°P°ldne Je bll° sončno vreme, 1. Hladnik Damjan 1:00,0, 2. Bizjak ko jso.OOO nastopajočimi in množičnih podlagi se fizkulturnik na urah sploš- Orgamzamja tekmovanja ni bila rav- klasičn kombinacijo so v teku na 4 medtem pa se J® P°Poldne, spustila Ljubo L03, 3. Praček Marjan 1:03,8, tekmovanj v ljudskem mnogoboju s ne telesne vzgoje vsestransko vzgaja, no najboljša, posebno ne organizacija kilorletre nastoDne tudi članice ude- gosta megla’ kl Je v K^anjskl gorl 4. Dermc Janko 1:04, 5. Knop Ljubo preko JOO.OOO tekmovalci. Tekmova- Pri nekaterih fizkulturnih organi- tekmovanja članov za klasično kombi- feSe tekaškega tečaja v Pirnici ki oviraIa.in cel° prekinila, ‘ekme> Zel° 1:05’D6' Bu^"ek Vojtell 1:05’2' 7- st°- nje za fizkulturni znak se v največji zacijah se je zopet pojavilo to. da nacijo na 10 km v Planici. Prvotno ga vodita dr Alojz Sef in trener Bran- trd’ zbi? s.neg ni ustrezal tekmovanju par Rudi 1:06,9, 8. Hočevar Stefan meri pripravija in izvaja v okviru smatrajo Telovadno zvezo za isto kot določeno progo do Tamarja je vodstvo v*. v Kranjski gori in Planici. Tekmova- 1:07,9, 9. Veble Dušan 1:10 itd. J. C. ^ela telovadnih društev. Značajen športne zveze, odnosno da je Telo- V Kranjski gori so bile letošnje pr ve smučarske tekme večjega obsega Milan 42:07, 3. Kavčič Mitja 43:08, 4. Gaj Aleš 43:10, 5. Istinič Rado 43:16, 6. Černič Tone 43:40. tekmovanja tik pred startom zaradi nje v Kranjski gori je bilo v sploš nepredvidenih ovir moralo opustiti in tekmovale v smuškem teku, so poka- ”em zel° slabo pripravljeno, ce upo-so nato elani tekli dvakrat isto progo, zale zadovoljiv napredek ženskega te- stevamo mn0Zlcn° udelezbo clanov SKftSMSK SS3S3: “ « m vztrajnosti, univerze. niso pravočasno prijavili, kar je vse-iakoi graje vredno. °vr ^ unTve°™ W svo^h^tekmovalcev na- Povprečno so dosegle dobre čase Na tekmovalni progi je bila konjev z univerze, ki svojih tekmovalcev _n bUe med seboj precej izenačene, trola zelo pomanjkljiva. Smučarji, pa Nekaj je bilo med njimi tudi takih, tudi nekateri nedisciplinirani gledalki smo jih že prejšnje zimo videli tek- ci, so ovirali tekmovanje in onemi,-V celoti so tekmovanja dobro uspe- movati in so svoje dosedanje uspehe gočili pregled na progi. Zato je za la in so pokazala, da je predpriprava v teku danes znova dokazale. Ker se veliko tekmo, posebno če računamo na suhih treningih in raznih tečajih je izračunavanje rezultatov zakasnilo, še z vremenskimi težkočami in s tek-zelo koristila in da bomo od boljših objavljamo samo začasne rezultate. movalci - novinci, še nujno potrebna snežnih razmerah mirno lahko priča- telefonska zveza. Vodstvo Enotnosti kovali še večjega napredka in uspe- CLANICE: se je sicer trudilo, da se z njo oskrbi, hov. (11 tekmovalk): 1. in 2. Erman Ro- toda na ustanovah, na katere so se uspeh so dosegli člani Telovadne zve- vadna zveza zveza športne gimna-ze na zletu v Pragi, kjer so dostojno stike. Drugod je zopet nastalo neso-reprezentirali našo državo in Titovo glasje med funkcionarji športnih ozi-mlacjino. roma telovadnih organizacij. Od tod Vendar se je v današnjem delu te- se zopet pojavlja napaka, da se pri-lovadne organizacije pokazala sem in meri, ko funkcionarji sprašujejo, kdo tja slabost in nepravilnost. Te stvari naj organizira cross: Atletska ali Telo-■ moramo že v začetku odpraviti. V vadna zveza, in kdo naj vodi mno-J glavnem so tu pojavi apolitičnosti in žična športna tekmovanja v zimi: iskanje neke posebne ideologije Telo- Smučarska ali Telovadna zveza, vadne zveze, mehanično prenašanje Izvor vseh teh napak leži v nera-izkustev iz starih telovadnih in šport- zumevanju posebnih nalog Telovadne nih organizacij, birokratski način de- zveze kot osnovne organizacije FI-la, napačen enostranski program SAJ-a, na katerega se zopet nasla-orodne telovadbe, pojavi nesoglasja njajo vse športne zveze in z njim in slabega sodelovanja med športni- najtesneje sodelujejo v vprašanjih osta- tfK&s szt »M« jr™ v —„ s * J—sss sksms Mednarodne športne vesti Nogometni pokali evropskih držav moških pa Lacedelli z 261.4 pred S. Al-vero 266.6 in Colom 268.1 točke. SO tekmovali nje Telovadnega '‘saveza Jugoslavije razpravljati o kompetencah enih ali na Črnem vrhu kot obnavljanje telovadne organiza- drugih. To je pravilno spoznavanje .SMUŠKI SKOKI Jeseničani so danes na Črnem vrhu c«e P° vzoru »Sokola«. edinstva Fizkulturne zveze Jugosla- Zurbriggen zmagovalec izvedli I. del smučarskega dne. Za- Vzporevanje ali identificiranje Te- V1g- Telovadne zveze Ju Švica — Osmina finala : Lausanne : čeno 1:1, danes pa je izgubila proti V Davosu je v skokih zmagal Švicar radi trdega snega je bila izvedena lovadne zveze Jugoslavije in »Sokola« J. sestavile svnie nlane de-Londau o :0, Friburg : Nordstem 3:0, Berchemu z 2:3. Hans Zurbriggen s skoki 66, 66 m 66 m samo tekma v smučarskih tekih; pro- je nerazumljivo in kvarno v delu no- f0S1 „ . e P ^ Ba9p1U 1 :-iZtAriCih*2:2» Grassh°PPers : HOKEJ prčd svojim Bes^herjem g0 je skupno z sodniškimi kandidati ve organizacije. Tak odnos je odraz * za letošnje eto. nji so pie Basel 1:1, Malet : Derendingen 1:0. ™ in 68 m) ter Italijanom Trivelleom. (6a» s J T ^ M .l „_zih videne naslednje naloge: delo za raz- Locarno : Cantonal 1:0, Urania : Prvenstvo ZSSR 68 in 66 m), na tekmovanju v Arosi pa postavil Slavko LuKanc, imela je pre- enostranske vzgoje nekaterih naših organizacijsko izgradnjo Thun 5:0, Chiasso • Servette odlo- ,, , „ . s skoki 56, 62.5 In 62.5 m pred svojima ko 30 vratič. Prireditelj je povabil funkcionarjev, ki ne opažajo nasta- "lrl ev in org 3S 0 g ° žena. CmaS^0 ‘ Servette % jhokeTu“na"s^je včžl rT?3»koma Kellerjem in Beseherjem ter tudi tečajnike Zveznega alpskega te- lega preokreta v društvenem odnosu Zveze na vzgoji fizkulturmkov v du- Francija - IV kolo- Douais : rajfnfa tekma CdTaT Dinlmo & % Italijanoma Trivelleom m R.ce.jem da so raZen Hladnika na- in značaju fizkulture v novi Jugosla- h“ ^gradnje socializma, v političnem, *cV;sat.jffi.etteamus»>«asaarsarjurjSBct<*>«»■ «.»»»««»£"okS”“ZiSSrs z nf M,1 (. !L_R„a.cl„nM ™nK A :n Dinamo (Rila) žil Soartak : omagal Belonožnik s 327 točkami ter lej je zgrešil vratca in je bil tiiskva- malomeščanske navade poedinih funk- ^ stvar j a n fu m at e r ialn e 0 iTv za lificiran. Presenečenje je bilo, da je cionarjev iz buržoaznega »Sokola« in ustvarjanju materialnih pogojev za mladinec Klinar Jože, na isti progi drugih organizacij. Takim ljudem je eT° °1rn;®"1rZa+CVe' „ —- --------------------------- „ . riupll diskvalificiran kot tečajniki, postavil odličen rezul- treba pomagati, da spoznajo novo so- . lzpom“e, Te“ nalog 00 naPravno, Btp' “r:^°ntPemer 2:°’ St ' Kanadčani V Evropi f Ameriška A«eM je « tat. Tehnični rezultati so naslednji: cijishčno ^djM resniL Anglija - Najvažnejše tekme. III. Dunajski WEG je na gostovanju v “ofega aHeta Ewella, ki je na Ohm- ZVEZNI RAZRED (15 tekmovalcev): radi tega je potrebno, da vsi funkci- turnega pokreta Jugoslavije in sola lev0: BK t0n. 1 :h Barr,nS' Itallii. jtanes Pr®ma=al Cortmo d-Ampez- piadi v Londonu osvojil drugo mesto, 1. Lukane Matevž 2:01.3, 2. Lukane onarU telovadnih organizacij mnogo za vsestransko telesno vzgaiame na- ley : Blackpool 0:1. Birmingham C. : zo s 5:3 (1:0. 0:1, 4:21. ker so ga nriiateHi njegovega rojstnega Slavko 3:03. 3. Z,man Rado 2:05 9. i. on?r31 teiovaamn organizacij x S (D. Nice : Nancy 2:1, Marseille : Le CDKA : Dinamo (Riga) 2.1, Spartak : 44 :n 455 m gavre 1 :i, stade Red Star : Aleš 1 :1, KriUa Sovjetov 4 :3, VVS : »mamo «koki 42, Reims : Anger 6:1, Sete : Amlenš Talim) 5:1. ¥0 6 kolu vod CDKA z ATLETIKA S:°. Lille : Lens 3:1, Metz : Borde- U točkami pred VVS 10. Dinamo (M) Lpir/ f frPi° Ri ijirmingnam L. : zo s 5:3 (1:0, 0:1, 4:2]. . ker so ga prijatelji njegovega rojstnega Slavko 2:03, 3. Zupan Rado 2:05.2, 4. A V, . c.rr.:™ ctrnknvnem iz- cellCef eRrr^tford B^01aVM^e Lancastra -»sadili za dosežen, Krmelj. Ja-ko ,2:05,3., 5, Cvenkelj Frane za vsestransko telesno vzgajanje naroda. (Pa »Borbi«) C. 1:2, Brentford : Middlesbrough 3 :2, mači Bristol C : Chelsea 1 :3, Burnley : avstrijsko moštvo KAC (Celovec) z 10:1 Charlton Ath. 2:1, Creive Alexandra : (5:0, 4:0, 1:1) M V Bratislava premagal USpch. v-. ^ Atletska zveza Finske je kaznovala s tri 2:05.5, 6. Praček Ciril 2:06.5. ČLANICE (7 tekmovalk): obraževanju, da proučavajo marksizem in leninizem; zgodovino narodno Sunderland 0 :2, Derby County : V Stockholmu je reprezentanca Šved- svoje olimpijske reprezentance: skakača 1. Praček Lojzka 1:13.6. 2. Torkar Pav- osvobodilne borbe ter da našo socia “outhport 4:1, Everton : Manchester ske včeraj igrala z angleškim profesio- ob paliri Katajo ter metalca kladiva lina 1:31.4, 3. Pohar Silva 1:40.3. listično izgradnjo povežejo v stvar- 1 :0. Grimsby : Exeter C. 2:1, Man- nalmm moštvom Brighton Tigers neod- Tamminena in Kuivamakija zaradi pi- ...... chester U. : Bournemouth 6:0, New- ločeno 2:2. , jančevanja. castle U. : Bradford 0:2 ( !), Notting- Beprezentanea Kanade, moštvo Sudbu- F Marcel Hansenne bo odšel 5. ham Forest : Liverpool 2:2, Ports- r? Mollis, kl bo sodelovala na svetov- fej,ruar:a na gostovanje v ZDA kjer bo • St0«*?.®«., Countb^ 7 to, Pre- nem Prvenstvu, e PrlsPela v Evropo m ne topil]ana tlkjovanjlh V Lora- ion T. : Stoke C. 1:3, Wolverhampton IaVI.f7®ntlt7" fvmmz slSn- ******* skakanja, ki : Čliesterfield 6 :0. Prvenstvo Italije lila —»20. ali 1 kolo II. c weiss _ VI. skupini vodi Rotweiss pred Italija —^ 20. ali 1. kolo II. dela: Bernom. H C Davosom in Montchoisijem, Roma : Bologna 1:1, Florentlna : Pa- v II. pa Ziireher SC pred H C Aroso, lermo 2 :0. Livorno : Modena 1:0, Ata- Young Sprintersom in Grasshopperso-m. lanta : Novara 3 :1, Pro Patria : To- Reprezentanca Finske je v svojem če-rlno 0:1, Trlestlna : Lucchese 1:0, trtem nastopu na^gostovanju v ČSR iz^ lampdoria Padua : -- - - A.00.„A» A.VAAAAU 28, noa 27, Inter 26, Lucchese 25 itd. OSTALI NOGOMET Svetovno prvensvo -- a 6s4c ma MLADINCI (14 tekmovalcev): 1. Klinar Jože 1:18.3. MLADINKE (5 tekmovalk): 1. Pristov Sonja 1:15. PIONIRJI (17 tekmovalcev): 1. Smolej Franc 0:31. V. J. Prvi plenum Telovadne zveze Jugoslavije Beograd, 9. januarja. Danes je končal nost na razvoju fizkulture. Delo na zasedanje I. plenum Telovadne zveze vsestranskem telesnem vzgajanju ni stvar poedinca, temveč sestavni del Jugoslavije, ki je v organizacijskem pogledu prinesel mnogo novih smernic. vsesplošne vzgoje, ki jo nudi naša Podrobnejše poročilo o plenumu in nje-Partija in država. govih zaključkih bomo objavili v pri- Telovadna organizacija je po svo- hodnji številki »Poleta«. TENIS Prvenstvo Švedske Boksarski dvoboj Gregorčič (Jesenice) : Rudar (Trbovlje) Uspeh namiznoteniških igralcev Udarnika medtem ko je Kolmančičeva pokazala v odločilnih trenutkih veliko nervoznost. Rezultati dvoboja ženskih družin Kranj, 9. jan. Danes dopoldne so bili 80' „ . .... v Kranju ligaški namizno-teniški dvo- Udarnik : Železničar 3:1 — Bogataj Danes se J® v Ti bovl j ah vršil po- med domačim Udarnikom in ma- : Kolmančič 2:1, Bedenk : Leban 0:2, “ BIH fii Bi| ■* li§ Sirija in ZDA, tako da je doslej ^prijavljenih 17 držav. Reprezentanca Norveške je na gosto- , Za svetovno prvenstvo 1950 1. v Brasi- V Londonu ’ je Nottingham Panter* Posameznikov Italijan Cucelli premagal “ ” 1 ............................. . ____________________ ___________ liji so se še prijavile Irska, Urugvaj, premagal pariškega Racinga z 11:5. ^Massma s 6:4 6:3. _ 4:6, 6-3,pn r|zultatl. Peresna kateenrT mladinskih moštvih Udarnika so na- : Konic 2:0, Ahačič M. : Vrhunc 2:0, ' - - ' - - - !a®^Kalčlč (Gregorčič)^Stošiekl IRu stopili sami novinci, ki so šele pred Gramatčikov : Kolmančič 2:0, Petro- premagala Francozinjo Landry e 7.a, ja. Kaieie turegorcicj btoslckl (Ku- vič. : Vrhunc 2:0. firamntčtknv : KnniS HITROSTNO DRSANJE Budimpešta s Praga s Dunaj vanju v Egiptu igrala z reprezentanco Kaira neodločeno 1:1, -V Barceloni sta prejšnjo nedeljo re- v Bratislavi Je bil v zelo slabih vre- ker, Štaciiowic. Milana : Bari 3:1, Inter : Sampdoria menskih prilikah in na slabem ledu tro-neodlo^cno 1*1 Gol za Beliriio le dose- b°3 mest Budimpešta—Praga—Dunaj v Cippens,- za Španijotipga SiivadSoe- Mtrostnem drsa,.ju Na 500 m je zmagal dl! i« Italijan Datilo. ^ li' i 6:4. * 'dar) se je končala neodločeno. V muš- 2-0 '' VrhUnC 2 :°' Gramatčlkov : Konlč Avstrijska teniška zveza Je objavila ji kategorij; sta se pomerila Vtster nlptl iS) L' . .... lestvico svojih najboljših igralcev za JGregorčič) in prvak Slovenije Boru. S Sita? ^ , Dvoboji so bili organizacijsko dobro Redl’ Tschaikoivski, H«- šak (Rudar). Zmagal je Borušak v ^l0{e ^tnemTenln- NAMIZNI TENIS Evropski pokal tam^ka tego til i ta,1 n a s to pil a 'o ven^ G r e - lUph!e £%° "1apij®d°valJ- -?aol)Ya'ini J® zmago domačinov kot uspehe gostov. fforčlC1) • (K igral v moštvu igralen, ki se je nahajal .pod suspenzom, sta bili obe tekmi verificirani v korist nasprotnikov. Ostala moštva so pokazala veliko borbenost, medtem ko o tehniki še ne moremo govoriti, Lestvica izgleda takole: 1. Naklo 2 2 6 6 8:4 4 2. železničar 3 2 6 1 2 : 6 4 3 Stražišče 1061 1:4 0 4. Prešeren 2 6 6 2 6 : 6 0 S tein je bil prvi del tekmovanja, razen dveh zaostalih tekem v II. skupini-zn,ključen. Drugi del tekmovanja bo odigran spomladi 1949. Zmagovalca obeli skupin bosta potem igrala med seboj za prvaka, ki bo prejel pokal NZS (pov. Kranj). V zvezi s tem tekmovanjem bi morali predvsem omeniti številne nerede, ki so se zopet dogajali na gorenjskih igriščih. Teh neredov so deloma krivi nediscipli; liirani igralci ih gledalci, deloma pa tudi slabi sodniki. Da bi se enkrat za vselej iztrebili ti nezdravi pojavi z gorenjskih igrišč, je NtiZ (pov Kranjl izrekla številne kazni. Fizkultura v Domžalah Po reorganizaciji je fi/,kulturno življenje v Domžalah močno oživelo. Telovadci imajo v okrilju društva smučarje, ahtlete in odbojkaše, dočim ima ŠD Zarja razen nogometne tudi boks sekcijo, ustanavlja pa se tehiško sekcijo, ki je bila pred vojno na lepi višini. Planinci in šabisti imajo nova društva z agilnimi upravami, dočim avto-moto društvo lahko služi kot primer delavnega kolektiva,. TD Domžale ima okrog 200 telovadečih članov. 17 vodnikov in vodnic kljub mrazu redno vadijo svoje oddelke v nezakurjeni telovadnici. Društvo je doseglo velik uspeh v tekmovanju za fizkulturni znak. V novembrskem roku 1948 . je osvojilo 98 znakov, kar je 70% pri javljen ceV, a do danes je že osvojenih 142 značk od tega 9 zlatili. Priredilo je telovadni nastop in akademijo, članstvo je sodelovalo na obeh crossih ter na vseh društvenih in okrajnih tekmovanjih doseglo vidne rezultate. V januarju bo priredilo prednjaški tečaj ter usposobilo nadaljnje kadre vodnikov iz vrst mladine. FizJkultura v Domžalah ima veliko možnosti razvoja. Zgrajen je krasen stadion, dočim je redna vadba v prostorni telovadnici, ki jo društvo daje na brezplačno uporabo drž. gimnazija. Vodniškega in strokovnega kadra kakor tudi orodja in športnih naprav je dovolj. Edino pereče vprašanjg. je zgraditev ko* PališČa. ker v bližini Domžal ni poleti nobene vode. K rešitvi tega vprašanja bi morali domžalski fijzkttltumiki resno pristopiti skupno z ostalimi organizacijami. nrav posebno pa s sindikati tega industrijskega kraja. Kljub vsei podpori. ki jo uživajo društva od strani Glavnega odbora Enotnih sindikatov, niso društva našla pri tukajšnjih sindikalnih podružnicah in podjetjih skoraj nobene podpore. Fizkulturni referenti sindikalnih podružnio sami ne hodijo k uram splošne vadbe, a tudi sklepi II. kongresa jim niso znani, zato ni čudno, da tudi ostali člani nimajo pravega razumevanja za splošno telesno vadbo in Športe. Jule Akademija TD Ihan V nedeljo je priredilo telovadno društvo Ihan prvo telovadno akademijo, ki Je bila prikaz marljivega dela zadnjih mesecev T. D. Ihana. Pričetek je nedvomno hvale vreden in daje upanje, da se je s to akademijo pričelo resno delo ihanskih flzkulturnlkov. Nastopilo je 38 fizkulturnikov kar Je zadovoljiv uspeh udeležbe. Ob sredini akademije so bili razdeljeni fizkulturni znaki in sicer 5 srebrnih ter 8 bronastih, istočasno je podarilo svojim najboljšim članom ter članicam diplome za svoje požrtvovalno delo in uspehe na telesovzgojnem polju fizkulture. Pogreška pa je bila le to, da je še vse premalo zanimanja za tekmovanje za fizkulturni znak. Ob točkah katere »o bile uprizorjene so se zelo dobro odrezali naši naj-mlajšt pionirčki z prostimi vajami pod vodstvom tov. Penič Albina šolskega upravitelja v Ihanu. Zaostajali pa niso tudi ostali, kajttittt uprizorili smo tudi točko z orodnimi vajami, ki pa je bila ena najboljših točk te akademije. Posebno priznanje je dalo ljudstvo mladima talentiranema telovadcema Flisu in Kokalu. _ _, Telovadna akademija TD Laško Nekoliko mesecev po ustanovitvi Je Te. lova-dno društvo v Laškem doseglo prvi večji uspeh. Uspelo mu je prirediti svojo prvo telovadno akademijo. Ob pričetku redine telovadbe je društvo razpolagalo samo z eno bradljo, ki Jo bila edino orodje, članstvo samo pa je obnovilo in izdelalo ostalo orodje, tako da ima društvo sedaj 2 bradlji, drog, kroge, kozo, gred in plezalno vrv. Akademija ec Je vršila 18. decembra Im se je ponovila 19. Obsegala Je 10 točk. Nastopili so člani, mladinci, mladinke, pionirji in pionirke. Največjj usph so žele mladinke pri izvajanju ritmičklh va.J: »Po jezeru«, in člani ter mladinci na bradlji. Na bradlji Je nastopil tudi 62-letali načelnik društva tov. Planer Albert. . Zanimanje med ljudstvom za prireditve te vrste, še ni zadovoljivo. Kljub temu smo lahko prepričani, da bo to v bodoče mnogo bolje K- «■ Šahovsko prvenstvo TSŠ V čast kongresa SKOJ-a In LMJ Je bilo odigrano dne 19. decembra šahovsko prvenstvo TSŠ in GT. Pred tem finalnim tekmovanjem so bila že v začetku šolskega leta odigran« prvenstva posameznih razredov Ln oddelkov. V nedeljo Je bilo Zaključno tekmovanje v polfinalu in finalu. V polfinalu Je igralo 28 šahietov. ki so bili razdeljeni v dve skupine Po 14. Vstop v finale si je priboril vsak, ki Je dosegel v polfinalu najmanj 60 % točk. Na zaključnem finalnem tekmovanju Je igralo 10. igralcev, kandidatov za naalov prvak« v letu 1948. V tekmovanju za najboljši oddelek si Je priboril prvo mesto gradbeni tehnikum, M si je osvojil vsa prva tri mesta- Za n;im slede kemifeikii, elektto, strojni in rudarski oddelek. Prvo mesto, z naslovom prvaka in nagrado za leto 1948. si je osvojil Trboveljčan Kocijan Jože (GT I. letnik), Jerala Milan (GT II. letnik) je zasedel drugo mesto, tretji pa je bil Novak Jože (GT III. letnik). Tekmovanje Je bilo organizirano s pomočjo LMS in ga je dobro vodil tov. Bak Alojz. B. I. Smučarji Žerjava se pripravljajo na zimo Ko greš iz Mežice proti črni, vidiš vmes industrijsko naselje žerjav, ki je Lik ob severni meji Koroške. V tem kraju delavcev, rudarjev in topilcev, je precej agilno Telovadno društvo z močno smučarsko sekcijo, ki šteje okrog 80 registriranih smučarjev, povečini delavske mladim e. Za pionirje in mladince Je tudi izposojevalnica za Smuči. V samem kraju Žerjavu ni primernih smučarskih terenov, kljub temu je smučanje že močno razvito, kar priča, da danes že smuča vsak mladinec in pionir. Lepi smučarski tereni so blizu naselja v Črni in okolici. Te terene naši smučarji uporabljajo za treninge ln tekme. Za Večji razmah smučanja Je organizirala agilna smučarska sekcij a Žerjava gradnjo 25metrske skakalnice, ki je že pripravljena za skoke. Obenem se je gradi 1 a tudi 45me trska skakalnica, ki pa v sled prevelikih zemeljskih del ni bil« dograjena. Po razgovoru z agilnimi smučar; se sliši, d,a bodo z njeno dograditvijo končali že »pomladi. Smučarjem ni bilo samo za izgradnjo skakalnice, temveč so tudi tra-»ira.li progo Za emuik in teke. V nedeljo sem pohitel med graditelje smučarskih skakalnic. Našel sem jiih v veselem razpoloženju. Nekateri »o nasipati na doskočišču male skakalnice, dni-gii pa so pripravljali les za večjo skakalnico. Vmes so se slišala tudi navodila tehničnega vodstva, ki je skupno z ostalimi smučarji vestno pomagalo graditi skakalnici. Vse to so marljivi smučarji opravili z udarniškim delom, ka.r naj bo vzgled ostalim smučarskim sekcijam. Opazovalec S, L. Akademija TD Mozirje V soboto dne 4. decembra je priredilo naše društvo v svojem telovadnem domu lepo uspelo telovadno akademijo in jo ponovilo v nedeljo 5. dec. popoldne. Obisk je bil obakrat prav zadovoljiv. Prireditev moramo smatrati v vsakem pogledu kot uspelo. Izbor uaj je bil zmogljivosti p »edinih nastopajočih skupin prilagojen. V kolikor so nastopali posamezni oddelki v posebnih krojih, kakor n. pr. članice pri ritmičnih vajah in pionirke je treba povedati, da je na ta način prišla efektnost vaj lepo in heuslvljlvo do veljave. Pri nekaterih vajah je nekoliko trpela skladnost gibov. Pri prosti vaji članov, ki je bila sicer podana lepo. pri Izdelavi pa smo opazili neko trdoto v gibih. Ta nedo-statek bo pa odpravljen ako bo oddelek bolj sistematično vadil. Mične so bile vaje pionirk na gredi, najbolj dovršeno so podale svoj ritmični ples članice ln prejele so zanj soglasno navdušeno odobravanje. Veliko priznanja so bili deležni starejši pionirji ln pionirke za svoja narodna kola. Glede najmlajšlh pionirjev, ki so tudi naŠtopTtn, tu htTo trpna'OmčTrTTVča jim je treba posvetiti še več skrbne priprave za javne nastope. Neizogibne nerodnosti in spodrkljaji naših drobnih telovadcev je sicer izzval smeh med gledalci, kar je seveda namen takega nastopa, ki ga je treba zato pripraviti z vso temeljitostjo. Vseh 11 točk akademije Je bilo podanih ob spremljavi klavirja Zabeležiti še moramo- to dejstvo, da je naše telovadno društvo od svojega nastopa v lanskem letu pokazalo letos razveseljiv napredek. Preseneča nas lepo število za telovadbo nadarjenih pionirk in pionirjev. Tem je dolžno posvetiti telovadno društvo vso skrb in sistematično vzgojo. Za priprave in organizacijo akademije imata glavne zasluge tov Krajnčič Tončka in Trogar Pavla. V. F. Brežiški fizkulturniki so proslavili dan JA Dne 22. decembra t- 1. bo brežiški fiz-kult,urniki odigrali v okviru proslave dneva. JA dve srečanji v odbojki. Vaadušna garnizija : ŠD Razlag 3:2 (10:15. 15:11, 9:15. 15:8. 16:14). Ta tekma je bila vseskozi zelo zanim-in«. V glavnem etn bili obe moštrvi enakovredni. Igralci Razlaga so bili nekoliko boljši, vendar so igrali zelo nervozno. V petem setu so vodili s 14:10 in set zaradi nervozno igre izgubili- V drugi tekmii »ta e« p«merilili zopet Vazdu.šna garnizija Brežice in B moštvo ŠD Razlaga, Zmagala je Vazdušna garnizija 2:1 (1:15. 15:0 16:14). Obem tekmam je prisostvovalo nad 30 gledalev. Zvečer je bil odigra® šahovski dvoboj med VaZiušno garnizijo in šah isti SD Razlaga ha osmih deskah. V Razlagovi postavi je nastopilo 6 mladincev. Dosegli sn lep uspeh in premagali Vazdušno garnizijo a 5:3. S tem so dokazali, da Ima ŠD Razlag dober mladi kader ša-histov. V. B. O PREDVOJASKI VZGOJI Pomembnost smučarstva za armado Danes si ne moremo več zamisliti moderne armade, ki v svojem sestavu ne bi imela specifično vojaško vzgojene smučarske čete, bataljona in odreda za bojevanje po zimi. Borcu smučarju je potrebno obvladati osnovno smučarsko tehniko tako, da se zna varno in hitro gibati po zasneženem terenu. Smučarje uporabljamo v borbi za zvezo med enotami za izvidništvo, patroliranje, zasede in za diverzantske akcije v sovražnikovem zaledju. Hitro In uspešno premikanje v visokem snegu, naglo približevanje sovražniku, nenaden napad v zaledju in hitro izginiti — to so najboljše odlike vojaških smučarskih enot. V času Oktobrske revolucije posebno pa v domovinski vojni sovjetskih narodov in z njimi našega naroda, v borbi proti fašističnim okupatorjem so borci smučarji s svojimi podvigi in s svojo slavno krvjo napisali mnogo slavnih strani v zgodovini. Ni kaj primerov o tem. Izvidnik Smiljanov je dobil nalogo uničiti štab nemške divizije v vasi na leningrajski fronti. Smiljanov se je dobro zamaskiral v beli smučarski plašč in se v mraku tiho priplazil do poslopja štaba. Skozi okno je vrgel sveženj granat in ubil 8 oficirjev, nato pa brez sledu izginil. FlfKUtTURNI UDNIK Ljudmila Kulakova, že pred vojno odlična smučarska tekmovalka, ki je s 15 leti zmagala na vsezveznih smučarskih tekmah v Moskvi, je bila med sovjetskimi dekleti prva, ki je skakala s smučmi in odlično obvladala slalom. V domovinski vojni je dolge mesece preživela v partizanih v sovražnem zaledju. To junaško dekle je izvedlo vrsto odgovornih vojaških nalog. Nekoč je bila poslana v mesto, izvedeti, kje so pomembne vojaške naprave. Ko je dobila vse podatke se je podvizala, da bi jih še do večera Oddala v svojem štabu. Zunaj mesta si je naredila smuči in brez počitka hitela po visokem snegu proti partizanskemu odredu. Minute so ji bile dragocene in njena smučarska spretnost ter vzdržljivost sta ji na težki poti močno po- magali. Prispela je v partizanski štab in tako je s pomočjo radijske zveze Rdeča armada z drugimi poročili dobila tudi podatke Kulakove in še isto noč so sovjetski bombniki uničili te sovražne postojanke. Komsomolca Popova podvig pozna vsa Sovjetska armada. Popov je s svojim izvidniškim vodom ponoči tiho obšel sovražnikove položaje, da bi v ozadju dobil podatke in pregledal teren. Ko se je smučarska izvidniška patrola vračala je naletela na patrolo finskih strelcev. Sovražnik je bil v premoči in Popov se je zaradi tega odločil odbiti sovražnikov napad Iz zakritega mesta. Finci so hoteli sovjetske smučarje uničiti na odprtem polju in zato se je začela divja dirka. Popovi izvidniki so tedaj našli primerne položaje za borbo, toda hkrati se je z druge strani pripodil drugi vod finskih smučarjev, ki se je pognal proti istim položajem. Sovjetski smučarji so spoznali, da morajo biti prvi ln so se v divjem smuku spustili proti gozdičku. Svoj cilj so dosegli dve minuti pred Finci, katerih napad so mirno odbili. Medtem , se je znočilo in Finci so morali opustiti nadaljnje zasledovanje Popova in njegov vod pa je sovjetska vlada odlikovala. Tudi v naši narodno osvobodilni borbi so borci smučarji izvedli vrsto junaških podvigov. Po zasneženih gorenjskih in primorskih hii-blh so hiteli kurirji na smučeh. V veliki bilki pri Dražgošah, kjer je padlo nad 1200 Nemcev in Madžarov (v ja- nuarju 1942. so nastopali tudi mitraljezci - smučarji, ki so z Bičkove skale sejali smrt nemškim SS-ovcem). Ko so se naše enote prebijale skozi nemški obroč okrog Dražgoš je mitraljezec Tonček zašel v sredo sovražnika. Ostal mu je edini izhod, spustiti se s smučmi po bregu, od koder je prihajala nova švabskb kolona. Tonček ni pomišljal. V divjem spustu je šinil proti Švabom in v svojo zaščito odprl ogenj iz strojnice na presenečene Nemce. Pobil jih je okrog 20, sam pa je imel srečo, da je nepoškodovan ušel. Januarja 1944. je bila III. kranjska četa na Poljani (Storžič), kjer je bilo do pasu snega. Dopoldne je bril leden veter in so se zaradi mrazu straže menjavale vsako uro. Ob 11, je izvidnica javila bližan je nemške kolone s tržt-ške strani. Hip na to so bili borci že na položajih. V Sedlu so postavi 1,1 dve zasedi. Prvo je vodil komandir čete, drugo operativni oficir Milan Cizelj, znani smučarski tekmovalec. Zasedi sta si ogrnili bele plašče in rjuhe in čakali Nemce, ki jih niti po dveh urah čakanja še ni bilo, zaradi snežnega meteža so le počasi napredovali. V hudem mrazu je olje v orožju zmrzovalo in Brede niso funkcionirale. Miran je nekje iztaknil smuči in večkrat obhodil položaje, vzpodbujajoč borce, naj vzdrže na položajih. Končno so se Nemci le približali. Iz zased so začeli ogenj iz pušk. Nemci so presenečeni zbežali. Miran pa se je spustil za njimi in jih sledil do Loma. Ko se je vrnil je poročal komandirju, da je nevarnost mimo. Cizelj Miran je izvedel še druge smučarsko • borbene akcije, mesec dni po borbi na Poljani pa je padel v borbi z Nemci. Vodstva naših flzkulturnih aktivov po šolah, tovarnah in vaseh, telovadna društva, posebno pa centri za predvojaško vzgojo, morajo posvetiti smučarskim tekmovanjem vso pozornost. Težišče delovanja naj bo v smu-Carskih tekih, kajti tek je osnova smučanja in igra pomembno vlogo v zmožnosti bodočih borcev. V naši državi, posebno v Sloveniji opažamo, da 'starši že sedemletnemu otroku pripno smuči na noge in prav to je pravilno in koristno za bodočega smučarja tekmovalca. Kdor se je od mladih nog udejstvoval v smučarskih tekmovanjih, je navadno najprej začel s teki. nato šele se je uril v slalomu, smuku in skokih. Pri organizaciji množičnih smučarskih prireditvah moramo vključevati tudi tekmovanja vojaškega pomena. V Smučarskem dnevu naj proga smučarskih erossov ne vodi samo po ravnem terenu. Tekmovalci naj Ra progi premagujejo tudi naravne zapreke — jarke, potoke, ograje itd., da si bodo tako razvili spretnost. Eno najbolj zanimivih tekmovanj vojaškega pomena je pač štafetni tek, ki pokaže skupnost v teku, voljo do zmage ln požrtvovalnost. Štafetno moštvo sestavljajo štirje tekači in ko prvi preteče svojo progo, na cilju udari sotekmovalca po ramenu in ta nadaljuje isto pot. Posebno pozornost naj centri za predvojaško vzgojo posvetijo patrol-nim tekom. Patrolo sestavljajo štirje tekači in sicer vodja brez orožja ln trije člani s puškami. Za mladince naj proga ne bo daljša od 12 km, teči pa mora po hribovitem, ravnem in gozdnatem terenu. Na drugi tretjini proge naj bo strelišče, kjer tekmovalci oddajo pet strelov v tarče, Patrola se mora vso progo držati v skupini, v kolikor pa se tekmovalcu pokvarijo smuči ali omaga, mu morajo ostali tovariši priskočiti na pomoč, Zmaga seveda patrola. ki je imela najboljše uspehe v streljanju in je v najkrajšem času izvršila patrolni tek. Patrol-ni tek je disciplina, v kateri se najbolj Izkazujejo vztrajnost, borbenost, tovarištvo, odgovornost za izvršitev naio ge in vojaška spretnost. LIPAR: Načrtna organizacija - poroštvo za hiter napredek SŠD Železničarja Pred dnevi so se v Si?,ki, v domu Ljube Šercerja zbrali številni člani in članice SSD Železničar, da bi v skupnem veselju proslavili uspehe, ki so jih dosegli v letu 1948 v posameznih športnih panogah. Ob tej priliki so najzaslužnejši in najuspešnejši prejeli lepe nagrade in diplome kot znak priznanja s strani odbora, ki se neumorno trudi dvigniti kvaliteto in kvantiteto svojega članstva. Namesto predsednika društva tov. Lepina, ki je bil zaradi službe <-d-soten, je uvodne besede spregov ril podpredsednik tov. Batagelj, ki je obljubil zbranemu članstvu, da bo odbor zastavil vse svoje moči pri nadaljnjem ustvarjalnem delu za čim hitrejši dvig svojega društva. Zbrano članstvo je njegove besede toplo pozdravilo. Takoj nato pa je spregovoril tov. Lukežič o gospodarskem in strokovnem delu SSD Železničar. Zaradi nekaterih zanimivosti se bomo ob tem referatu zaustavili, kajti prav ob besedah tov. Luke-žiča je razvidno, da je le z načrtno organizacijo mogoče postaviti tmne temelje temu ali onemu društvu in prav s tem pritegniti našo mladino, ki naj se vzgaja v dostojne člane človeške družbe. SSD Železničar, ki je prejelo ime po difuziji FD Triglav, je obstalo pred številnimi nalogami tako organizacijskega, kakor tudi reorganizacijskega značaja. Pod skrbnim in strogim vodstvom predsednika tov. Lepina se je društvo naglo razvijalo, pritegnilo k aktivnemu sodelovanju nove vrste naših železničarjev, ki so v športnem izživljanju našli zaželjeno nadomestilo za svoje naporno vsakodnevno opravilo. Od obstoja pa do danes je bil pri nekaterih športnih panogah kvalitetni in kvantitetni porast tako velik, da je lahko svetal primer kateremu koli društvu naše Slovenije. Kar se tiče finančnega plana, se more ugoto- viti, da je odbor še dokaj dobro opravil svojo nalogo, saj se fin. poslovanja razmeroma dobro krije s predvidenim pianom. V nadaljevanju svojega govora je tov. Lukežič obrazložil naloge, ki jih bo moralo društvo v bližnji bodočnosti vestno in točno izvršiti. Predvsem je tu mišljena gradnja velike tribune in preureditev dirkališča na stadionu. Za tem pa je govornik nazorno prikazal strokovno, odnosno športno delavnost, ki je pri zbranem članstvu vzbudila obilo medsebojnega dokazovanja in prigovarjanja. Vsakdo je pač skušal dokazati, da je bilo tekoče leto zanj nadvse uspešno, bodočnost pa bo v polni meri pokazala, če so bila dokazovanja in trditve upravičene. No, pa si oglejmo uspehe članov v posa-mezneih športnih panogah, Nogomet: nogometna sekcija je bila v veliki krizi, tako da se je bilo bati, da bo društvo izpadlo iz nadaljnjega tekmovanja I. slovenske lige. Toda s pravilno organizacijo se je nogometna sekcija vedno bolj izpopolnjevala, tako da je Železničar najresnejši tekmec za prvo mesto slovenskega nogometnega prvenstva. Pri tem z veseljem ugotavljamo, da je število članov nog. sekcije naraslo zlasti pri mladincih, ki so z dosedanjimi uspehi dokazali, da se bodo ob vestnem in vztrajnem treningu razvili v dobre nogometaše. Košarka: Uspehi v tej sekciji so precej vidni, saj je dnevno .časopisje dovolj poročalo o mnogoštevilnih nastopih v letošnjem letu. Na začetku je imela ta sekcija 19 članov, danes pa jih je preko 70. Zopet viden primer, kaj more storiti dobra organizacija! Odbojka: Dvig te sekcije je precejšen, kar se je pokazalo zlasti v zadnjem času na tekmovanjih v Mariboru, Slovenjgradcu in Ilirski Bistrici ter na prvenstvu FLRJ železničarjev v Ljubljani. Novi člani, ki so se pred nedavnim vključili v to sekcijo, bodo s starejšimi člani nedvomno močno dvignili kvaliteto te športne panoge. Kolesarstvo: Najvidnejše uspehe je Železničar dosegel prav na slovenskih in državnih kolesarskih tekmovanjih. Na tem mestu je potrebno omeniti, da so se mladinci-tekmovalci dvignili na višino vrhunskih tekmovalcev. Tako n. pr. je tov. Vidali slovenski gorski prvak in državni dirkališfini prvak v sprintu in vzdržljivosti. Takšen način dela nedvomno vodi še k lepšim uspehom nasproti. Atletika: Ta panoga je povsem nova, vendar je že danes preko 70 članov, ki marljivo vadijo in bodo v prihodnosti še agilnejši, tako da bo atletsko življenje resnično zaživelo. Smučanje: Smučarska sekcija šteje blizu 200 članov, tako da društvo upravičeno pričakuje že v letošnji sezoni vidnejših uspehov. Tenis in namizni tenis: Čeprav so največje težave za razvoj teh dveh panog rekviziti (žogice), ne smemo reči, da je tovrstno življenje obstalo. Res je, da predvsem v namiznem tenisu ni bilo zaželjenih vidnejših uspehov, toda skrbna in iznajdljiva roka bo znala rešiti tudi ta problem in s tem omogočiti večji razmah belega športa. Danes ima Železničar 1642 članov, kar je nedvomno lepo število, če upoštevamo, da je društvo v začetnem organizacijskem razvoju. V zaključnih besedah je tov. Lukežič pozval vse člane, naj vsi sodelujejo pri reševanju nalog, ki stoje pred društvom. preka in omogočiti fizkultumim delavcem vsa podpora pri Ureditvi drsališča. S tem instruk terskim tečajem je bila podali a vsem društvom možnost, da v svojem kraju v polni mori razvijejo in liri.io drsanje. Vsi inštruktorji so obvezani izvesti prvi domači tečaj za mlade drsalce, ki bodo tako dobili prvo in osnovno napotke za pravilno risanje iu učenje raznih lokov in likov. Uspeli njihovega tlela pa bomo 1 ali ko videli že v prihodnjem letu na prvih mladinskih tekmovanjih in to društvenih kakor republiških Biber J. OBJAVA NZS. 26. I. popoldne: smuk za Ciane in čl*- . .... ^ ntee s Kremžarjevega vrha pri Slovenj- Nogometna zveza Jugoelavi.it, je pričela "*taede*I, praga za elane .7 km hiš. raz. dajati službeno glasilo »Biltene Nogo- 7ftčllinice 2 km hiš. raz.. 4M m). 27. I. dopoldne: slalom za člane in članice (samostojni in za kombinacijo) v Slovenjgradcu. 29. I. ob 14.: tek Članov na 16 km za izdajati metne zvezo Jugoslavije. Ker bo Nogometna zveza Jugoslavijo objavljala vso važne razpise, navodila, odločbo- priznanja, p-ravila. pravilnike itd. v Biltenu in ne več pismeno, opo- Kaj smo in boima Ztiradili zarja,mo vso nogometne klube, sekcije in samostojno in sestavljeno tekmovanje in 9 sodniške zbore, da morajo obvezno nn- tek članic na 6 km (v UuStanju). > pe- tek proge proste za trening, Delavnost smučarske sekcije Št. Vid n. Ljubljano Smučarsko življenje je v polnem raz- čarskem teku, medtem ko so ostali mla-rnahu. Posamezna fizkulturna društva, dinoi šele začetniki, pa vendar že da-ki imajo v svojem sestavu smučarske nes mnogo obetajo. Med tekmovalkami sekcije, so pričela z načrtno vadbo svo- bi omenili sestri Maro in Rozo Erman, jih članov, da bi čim uspešnejše zasto- ki sta se na lanskoletnem državnem paii svoje društvo na državnem dru- prvenstvu še prav posebno izkazali. Ta-štvenem in meddruštvenem prvenstvu, ko je bila članica Roza prva v teku na Tudi smučarska sekcija v St. Vidu, 5 kilometrov, mladinka Mara pa prva ki se je v lanskem letu lepo izkazala,. v smuku. S pravilno organizacijo si ne miruje. Ze od L avgusta dalje je smučarska sekcija v St. Vidu vzgaja bila misel 28-tih članov usmerjena na nove kadre tudi na raznih tečajih, ki zimsko sezono, ki je kakor vemo zelo g0 nedvomno najboljši porok za hiter In kvaliteten dvig sodelujočega smučarskega kadra. V letošnjem letu se bo smučarska sekcija udeležila vseh važnejših prvenstev, društvenih, meddruštvenih in državnih, izvedla bo svoje pestra. Dan za dnem si mogel videti enega ali drugega člana te sekcije v telovadnici ali na igrišču, ko si je utrjeval svoje telo pri tako zvanem suhem treningu. Vodstvo sekcije je v skrbnih rokah tov. Toneta Ermana, ki prvenstvo in istočasno tekmo- se neumorno trudi dvlgnhi kvaliteto n ^ gjejanov memorial (Stefan Er- kvantiteto članstva. Posamezni člani so ,7 ^ P v poletnem času nastopali v nekaterih Je pade V partizanih) Za Stefa- šnortnih panogah in si na ta način pri- nov memorial tekmujejo moški v smu-oobivali, odnosno obdržali take nujno ku, slalomu, teku in v skokih, medtem Potrebno telesno vzdržljivost. Organizirali so društveni cross, katerega so se ko ženske v teku, smuku in v slalomu. Prehodni pokal si je v tem tekmovanju Vsi člani smučarske sekcije v polnem priboril že dvakrat Tone Erman, medtem ko so ženske pričele s tem tekmovanjem šele lansko leto, ko si je priborila prvo mesto Roza Erman. Vsekakor bi na tem mestu podčrtali veliko delavnost družine Erman. Sestri Roza in Mara ter brat Tone so glavni steber smučarskega življenja in udejstvovanja v St. Vidu nad Ljubljano. L. M. številu udeležili. Dalje so zgradili smučarsko progo za smuk in slalom, kajti odbor- se je dobro zavedal, da bo pridobil številne mladince in mladinke k ,---------------------- , aktivni udeležbi, če bo nudil poleg ma- okraj^prosv. l»^“kato^etožno 16 šal Šahovsko prvenstvo Idrije Te dni jo bil zaključen turnir za šahovsko prvenstvo Idrije, ki Je bilo letos izvedeno tretjič po osvoboditvi. Po ing. Stegenšku In dr. Špacapanu Je letos postal prvak Idrije Božič Anton, teralnih sredstev, to je oblek in obutve tudi možnost tekmovanja v bližini njihovih domov. Saj se prav mladinci s svojimi lanskoletnimi nastopi dokazali, mo, — - - - - - , lilstov ln je dosegel 13 Vi točk, lahko ugotovimo, da sl je prvenstvo priboril z resno borbenostjo. Drugo ln tretje mesto sl delita Novljan Stane in tiever , Danilo, četrto ln peto mesto pa z IOV2 da se bodo prav lahko ob vestnem tre- točkami Savli Ciril in Hladnik Pavel, dingu in številnih nastopih uvrstili med medtem ko je lanskoletni prvak dr naše najboljše tekmovalce, če jim bo dana možnost večkratnega tekmovanja. (Mjo še Klavčie, Dogar, šulgaj ln Rav-Ob tej priliki bo omenili mladinca Go- i>ar. tiška Janeza, ki je pri lanskoletnem Razveseljivo je tudi dejstvo, da Je tekmovanju v skokih pokazal izrazite letošnji turnir potekel v lepšem redu, skakalne zmožnosti in bo prav gotovo hakoManMn^l^Je bHojamo^ar manj ob nadaljnjem vestnerh treningu tek- Porl)e mec našim najboljšim smučarskim ska- januarJu bomo izvedli mladinsko -- skupinske Ragol. Prvi tečaj za inštruktorje umetnega drsanja Na pobudo odbora za drsanje pri FlSAJ-n se je vršil 1. zvezni tečaj za inštruktorje umetnega drsanja oil 17. decembra do 311. dec v Planici. Skupno je poseč ul o tečaj 13 tečajnikov iu to 'J iz Slovenije ter 3 iz llrvatske lz Slovenije so bili zastopniki iz: Maribora SŠD Železničar iu SŠD Polet, skupno 3 tečajniki: Tržič: SSD Tekstilec (1), Kranj: SŠD Udarnik (2). Jesenice: SsS Gregorčič (1), Ljubljana-Polje: ID Polje (2), ostali trije pa iz Zagreba. Interes za tečaj jo bil posebno velik v Sloveniji. S temi tečajem je dobil drsalni Šport prve inštruktorje za umetno drsanje ali bolje rečeno, vsako društvo ima sedaj svojega inštruktorju. Delo v tečaju je bilo resno in temeljito tako. da so tečajniki praktično in teoretično spoznali ter sprejeli vso najosnovnejšo in najpotrebnejšo snov. ki jo potrebujejo za delo v dviganju in širitvi drsanja. Vsi so se spoznali z osnovnimi pravili drsanja, z načinom izvajanja raznih lokov in likov, i. načinom pravilnega treninga, kakor tudi s pravili sojenja iu izračunavanja, kar je posebno zamotano pri drsanju. V svojem stremljenju po znanju so pokazali veliko voljo do dela in učenja, kar vsekakor ni bila lahka stvar. Zaradi tega tudi ni izostal uspeli pri zaključnih izpitih, kjer so polagali praktično in teoretično. Vsi tečajniki so položili izpit z odličnim ali prav dobrim uspehom. Tu pa je potrebno pohvaliti vsa društva. ki so poslala svoje člane iu članico v ta tečaj in tako pokazala pravo razumevanje za naptedek in razvoj drsanja. Sedal pa je glavno, da stvar in hvala ne bo ostalla ie na papirju in da _ bodo merodajni pri društvih poskrbeli, da bodo drsališča v resnici pripravljena in služila »vojni namenom. Na drugi strani pa je potrebno grajati društva, ki so sploh niso zmenila za tečaj. čeprav imajo drsalne sekcije od 11. da v tem mrazu, ki je bil dosedaj, niso pripravila svojih drsalic. Tako -SSLI Km-Utvar ni še uredil svojega drsališča, čeprav je zastopnik na posvetu v Ljubljani pokazali za delo velik interes. 1 izkazati bi bilo treba malo več volje iu inieiatve, posebno še, ko verno, da je bito Celje nekdaj središče drsanja in ko ima eno najlepših prirodnih leg izmed vseli drsališč. Tudi drsalcem v Kranju mora društvo nuditi pri njih delu m ni o več pomoči Veliko težkoč pa se dela tudi TD Polju — odboru za drsanje pri pripravi drsališča. Na eni strani so prepovedali črpati vodo za škropljenje drsališča, kar smatramo za nepravilno gesto odgovornih, na drugi strani pa premalo razumevanje tovarne v Vevčah. Z dobro voljo se bo dala tudi tu premostiti za- silen razvoj našega fizkultiirnega po-krela ter milijonska finančna sredstva, ki nam jo nudi za gradnjo fizkullurnili objektov naša ljudska oblast, nam je 11117 rokovala nujno potrebo po ustanovitvi »Gradbenega odseka« pri FZS, Po zadnjem plenumu se jo isti takoj ustanovil ter stopil letos jeseni že v akcijo. Delovni polet naših okrajnih, društvenih, športnih in telovadnih odborov za izgradnjo novih nekulturnih objektov ter popravila starih, od okupatorja požganih, razbitih in uničenih domov ter drugih objektov je tako velik, da gradbeni odsek komaj sproti rešuje razno probleme, ki se pojavljajo na terenu pri ea 122 gradlliščlh. l*uleg tega pa gradi gradbeni odsek KZS v lastni režiji vrsto večjih in manjših objektov republiškega ter tudi gra-diiišča zveznega značaja. Tesno povezani z gradbenim odsekom Komiteja zn fiz-kulturo pri vladi LltS so postopoma dovršil jejo razni objekti. Prevzela so se gradbena dela bivšega Mestnega fiz. odbora v Ljubljani ter ista pred rokom dokončala. Tako je bilo določeno delo za letos 11 a novem nogometnem stadionu za Bežigradom že končano koncem avgusta ter se je gradbeni plau na tem gradilišeu presegel za 30 •/«. Delo na novem drsališču pod (Jekiuoveiu gradu, ki je bilo za letošnje leto po planu določeno jo bilo končano tri tedne pred istekom roka. Za nameravani republiški flzkulturni zlet v Ljubljani je dobil odsek nalogo usposobiti stadion ob Tyrševi cesti, katero nalogo je tudi častno izpolnil ter je bil isti v redu pripravljen v določenem zelo kratkem mku. Poleg tega se je zgradilo izven plana brez kake škode na račun planskih gradbenih deTtili na račun finančnega investicijskega planu tudi garderobe ter bufc 11 stadion 11 ob Tjrševi eesti, kateri prostori so že letošnje poletje služili za pisarno Komandi brigade fizkulturnikov za vsesokolski zlet v Pragi. Ta zgradba, ki predstavlja vrednost preko 960.000.— dinarjev, je bila izvršena v rekordnem času s prihrankom en 38(1.000.— po zaslugi in iznajdljivosti gradbenega vodstva, ki jo znalo mobilizjrati prostovoljno delovno silo ter nabirala razni_ gradbeni material od razrušenih okoliških bunkerjev. Saj jo na tem gradilišeu marsikatero nedeljo sodelovalo preko 30 zidarjev prostovoljcev od gradilišča Litostroja, katerim gre brez dvoma tudi velika zasluga. Tam, kjer Je pred 5 tedni še bila divjina in ruševje v naši lepi Planici, je danes Zgrajeno eno najlepših drsališč srednje Evrope. V to grailillšče, ki jo zveznega značaja, se je zagrizel sam načelnik gradbenega odseka komiteta tov, ing. Bloudek, ki jo s tem ponovno dokazal svojo izredno prg&nizatoričiio in strokovno sposobnost, ter ljubezen do športnih objektov. Poleg drsališča bi bilo potrebno postaviti »Dom drsalcev«. V Kranjski gori se obnavlja bivši pogoreli hotel »Petrovo«. Dela na 1 cm objektu so se pričela sredi septembra ter so že v zaključnem studiu. Upamo, da se ga bodo žo v letošnji zimski sezoni lahko delno posluževali naši smučarji, poleti pa telovadci. Naši vrli smučarji s svojim prostovoljnim delom silno veliko pomagajo pri izgradnji nove vzpenjače na Vitra 11 c 11, ki jim bo že letos lia razpolago za treninge. Za hitro izvršena dela na miših gradi-Ijščili Je pred vsem treba pohvaliti našo delovno brigado vpokojencev, t. j. »Mladincev nad 65 let«, kakor si sami pravijo ter Gorenjsko delovno brigado pod vodstvom tov. Smoleja. Posebne polivale pa zasluži naš Bračko Ivan, vpokojenec, ki jo poleg rednega dela doprinesel še okoli 456 prostovoljnih ur na naših gradiliščih, Slovenjgradeo vodi ogorčeno kampanjo, da si postavi svoj stadion, ki bo po svojih naravnih loputali eden najlepših v Sloveniji. Kavno tako marljivi so fizkul-turnlki Zg. Šiške. Viča, Mirne, Borovnico škof ie f-ioke. Celja, Šoštanja ter Trbovelj. Za grajati je pa pasivnost Kranja pri gradnji novega stadiona. sodniške zbore, roč-iti ta list. Naročijo naj ga direktno na naslov: izd a v.-toki Centar Fizkultu rnng Saveza Jugoslavije, Beograd, Stalingrajska 27. Vsi nogometni klubi in sekcije pa morajo javiti do 15. t. m. pristojnim poverjeništvom, da so list naročili. 30. 1. ob 9.: skoki za člane v komhina-ciji na 40 m v G listanju. — 01) 14: samostojni skoki istx)tam. Skakalnica Je prosta za trening: do sobote opoldne. Splošna določila: Nastopati smejo registrirani člani SZS. ki so zdravniško pregledani iu morajo potrdilo imeti seboj. Prijave pošljite do 20. I.: za tekmovanje v Slovenjgradcu na TD Slovenjgra-Telovadna zveza Slovenije ponovno d(.c — smučarska sekcija), za tek mo v a-vaditelje pionirjev nje v GufitanRi "^SSD^Fužinar ~rfGu- RAZPIS NATEČAJA za vaditelje pionirskih oddelkov. Telovadna zveza razpisuje tečaj za ,j- ............- --- . Navedite število potrebnih preno- in pionirk. Tečaj bo skupen, in sicer ' jn V0(1 j„ ,.kipe, ki bo sodeloval pri za moške in ženske vaditelje. Vsak prireditvi. Žrebanje bo v Slovcnjgrad- .............- ' e 11 25., v Giištanju pa 28. I. zvečer. Kraj razglasitve rezultatov bo objavljen v krajih tekmovanja. Posebna določila: Nastop in ocenjevanje y alpskih dlaei-pljnah bo po razredih. Najboljši tekmo- 1 - « • - 1 11_; 5 — -. »-n s» V n m okraj je dolžan, da pošlje v tečaj najmanj enega vaditelja ali vaditeljico, ki je do sedaj že delal s pionirji. Tečajnika morajo prinesti s seboj živilsko nakaznico, popolno telovadno pl|llllI1 „ opremo, najmanj eno odejo ter pri- ,-alei v vsaki disciplini in v vsakem za pisanje (svinčnik in beležni- razredu dobe nagrade, ki bodo olijav- bor co). Tečaj se prične v ponedeljek, 27. Ijene naknadno. Pred tekmovanjem tekili bodo specialni zdravniški pregledi v C listanju n n Startu in cilju. Ob ne- ss? iz -n—CPBE Si: javiti v nedeljo, 16. t. m. popoldne v udeležencem. Narodnem domu na Telovadni zvezi Slovenije, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila. Prijave je treba poslati najkasneje do 13. t. m. na Telovadno zvezo Slovenije. „ . Vse stroške prehrane in stanovanja K^tmladin-za časa tečaja prevzame Telovadna sko prven9tvo LRS v vseh smučarskih zveza Slovenije, stroške vožnje pa no- disciplinah. RAZPIS MLADINSKEGA PRVENSTVA SLOVENIJE V SMUČARSKIH DISCIPLINAH sijo telovadna društva. * Razdelitev tekmovalcev po razredih 1. ČLANI V SMUKU Tekmovanje v tekih, skokih in klasični kombinaciji za mladince m tekih za mladinke bo 22. in 23. t. m. v Kamniku in sicer: v soboto popoldne mladinci: 3 kili (1933 in 1934). mladinci: i kilometrov (1931 in 1932), v nedeljo dopoldne: mladinke: 2 km (1933 ln 19341, K o . ... /,«», i™ ia*»i skoki ka^EMatrefžA™,L,jkoženC(T)a.VkA.ček- mladince" In ‘kun,tiščijo M«! "nedeljo* popoldne: samostojni .kok, ster Marjan (I).); Magušar Marjan, Ber- mladincev. (oneelj Jože (I» j. Djordjevi® Vlado (CZ): Tekmovanje v alpskih disciplinah za Urbar Slavko (E.); Mulej Tinček (Pr.); mladince in mladinke bo 29. in 30. t. m. Zuliaii Franc (P.). I. RAZRED: Krmelj Janko, štele Jan- v Celju in sicer: V soboto popoldne: smuk mladincev A. IVI Ilivij -iniiau, v v- i w V piMlVIUlto. ----- ~ , ko (T.): čop Frane (Po); Langus Jože, na progi 1.9 km (v|š. raz. 380 m): smuk dr. Tavčar Rado (P.): Uršič Dominko mladink na progi 1.2 km (viš. raz. 240 (K.): Hladnik Damjan (E.): II ul ar Zvon- metrov). laičeno letniki 1931. in 1932. in ko, Slarc Marjan, Taler Srečko (G.); 4933, j„ 1934, Senčar Dušan (C Z.): Cvenkelj Frane y node)jo dopoldne: slalom mladincev 'ti'? 'RAZRED? ^Čop Boris, štlherl Tone ‘-mladink (samostojen in za komhina- (Pr): Knop Ljubo. Dertilč Janko. Česnik m01, . v.sinnntl Pavle (K.): Kos Dominik (F.j; Lang Vili. Splošna ‘1 « i o či la. Nastopati Polajnar Alojz. Bogataj Milan (T); Sevč- smejo mladinci ln mladinke nav edin h nikar Jože (I»o.). letnikov, ki so zdravniško pregledani ln imajo potrdilo o pregledu 9 seboj. Prijave pošljite n n predpisanih »Pri-Pra- javhicali. a) za tekmovanje v Kamniku do 16. t. m. na naslov: Stele Janez, tovarna usnju, Kamnik; h) za tekmovanje v Celju na naslov: ŠSD Kladlvar. Celje, do 20. t. m. Kopijo vseli prijav poslati SZS, Ljubljana, Tabor. V prijavi na. vedite število prenočišč, datum prihoda v Kamnik oz. Celje in ime vodnika nikar Jože (Po.). 2. ČLANICE V SMUKU ZVEZNI RAZRED: K ut ni k Vidu, ček Loj za (G.); Urbar Nada (E.): Lukane Darinka (IZ.); Švigelj Poldka (CZ.). I. RAZRED: Oblak Meta. Jamnik Zdenka. Val Anica (U.): Pohar Silva. Praček Anica (G.): Černič Staža. Hanuš Mili (E.). II. RAZRED: Kozak Vlasta (E.j. 3. MLADINCI V SMUKU ZVEZNI RAZRED: Dornik l.udv. (T); J.kim“ " ki" ho"'sodeloval pri prireditvi, Kunšlč Jože (G.): Ulčar Jože, Černe Din- • • -------------M ‘“,'- ko. Vovk Mirko (Pr.); Kopitar Jože (K.); Stroške za tekmovalce 24 ur pred tekmo in 12 ur po tekmi plača SZS. potne Jereli Jože (U.): Černovšck Vili (ž), Ki- broške plačajo društva, šole ali poaa-šer Zdravko, Mnrkulin Stanislav (Z.j; mezniki. Muvrin Bogo (D.j. I. RAZRED: Milosavljevič (M.): Zaletel Cveto (T.): Čurčie Borislav (CZ.): Če-tina Peter (K.); Hrulil Krešo (Z.); Bizjak Jože (KG.). 4. MLADINKE V SMUKU ZVEZNI RAZRED: Erman Mara (Št. Vid): Torkar Marija (G.). 5. ČLANI V SLALOMU ZVEZNI RAZRED: Lukane Matevž, brez kalcem. Prav tako se je odlikoval prve,lstv0i za odrasle pa mladinec Miklič v tekmovanjih v smu- turnirje. Mirenčani bodo postavili planinsko kočo in zgradili plavalni bazen Telovadno društvo Mirna Jo skupno s turistično podružnico kupilo v št. Janžu zložljivo liišo, v kateri so 3 sobe, kuhinja, predsoba in nekaj pritiklin. Hišo bodo postavili na Debeneu (555 111) v bližini Blatnega klanca, katerega pozna sleherni bivši partizan iz. časa borbe. Koča bo čimbolje opremljena in oskrbljena da bo mulila izletnikom prijetno zatočišče za oddih. Odprta bo vse leto in bo pozimi služila smučarjem in turistom, poleti pa izletnikom. Ta koča bo prva na Dolenjskem, odkar ul več Pol- Mirnčani pa imajo v svojem delovnem načrtu šo druge stvari, saj je društvo eno najbolj aktivnih društev v Sloveniji. Na Mirni je vsak tretji član vključen v fizkulturo. Vsi redno telovadijo, tako da je dvorana stalno zaseden t. Razen krogov imajo tudi Zo vso orodje, ki ga potrebujejo. V društvu je registriranih tudi 85 smučarjev. Za svojo marljivost in aktivnost jo bilo mirensko društvo na nedavni akademiji v Beogradu pohvaljeno, Telovadno društvo ima v načrtu gradnjo plavalnega bazena v velikosti 25 X 13 m z odskočno desko in stolpom ter kabinami. Poleg kopališča bodo napravili tudi športno igrišče. Društvo marljivo pripravlja gradbeni material, čeprav mu to dela velike težkoče. Pravijo, da ne bodo prej odnehali, dokler lie bodo imeli kopališča dograjenega. Tako upajo, da bo v letu 1949. bazen te služil ljudstvu, če le ne bodo preveliko tehnične ovire. Start v spiskih disciplinah bo po razredih. oecnlevanje pa v vsaki skupini skupno, žrebanje v Kamniku ho 21. I.i v Celju pa 28. 1. zvečer. Kraj razglasitve rezultatov iu razdelitve nagrad bo objavljen v krajih tekmovanja. Posebna določila: Za prven- stvo LRS lahko nastopijo mladinci iu mladinke, registrirani pri SZS. Posebej bo ocenjevano srednješolsko prvenstvo mj »1 „„„„ „ „, jn prvenstvo strokovnih šol. Nastopati Lukane'Slavko. Krmelj Janko (TJ; Pra- za vsako tolo smeta po * ^“‘^r.Le’1 sme ček Ciril, Vovk Milan, Koblar Stanko, voda (1. 19.11. do 1934.). Tekmovalci sme Mrak Marjan, Saksida Ivan (G.)? Ber- nastopati t oneelj Jože .Magušar Marjan (P.); pa to .a zn društvo in za zavod, mora v prijavi navesti. Sole pošljejo ..... x : 1 j_..čt.ii1> uuTivvi.) •> u/.c, Jidgiisdi ivi m ,i«ii v * •'» '—„ . ' .. . . ., Hladnik Damjan (E.); Čop Frane (Poj; prijavo po matičnih društvih. Mulej Tinček (Pr) Nagrajenih bo večje število prvopla I. RAZRED: Langus Jože, Zuban Frane tekmov.jce^ s častmm. .n pra^- (PJ: Krmelj Jože (TJ; Kumar Henrik '.‘''Atrazmerhn tekmovante pre-(MZJ: Žnidar Emil (GJ; Urbar Slavko, neugodnih ^razmer no lenim anze Bizjak Ljubo. Dornič Janko (K.): Senčar Dušan (CZ.): Štefe .Janko (T.). II. RAZRED: Kunčič Marjan, Uršič Dominko (Iv.); Knop Ljubo. Baloh Janez. Praček Marjan (E.j: Pančur Cveto (G.): Šinkovec Izidor (J.); Cvenkelj Fr. in Cop Boris (Pr.). toženo in ho objavljeno v časopisih 20. oz. 27. t. m., kakor tudi navodila udeležencem. 6. ČLANICE V SLALOMU ZVEZNI RAZRED: Kotnik Vida. Praček Lojzka (G.): Čop Krista (Po.); Lukane Darinka (TJ. I. RAZRED: Urbar Nada, Val Anica (UJ; Švigelt Poldka (CZJ. II. RAZRED: Pohar Silva (C,J, Mihor-ko Vida (EJ; Oblak Meta (U.). 7. MLADINCI V SLALOMU ZVEZNI RAZRED: Kunšič Jože (G.); Dornik Ludvik (TJ. I. RAZRED: Kopitar Jože in Četina Peter (KJ: Jereb Jožo (U.l: Černe Hinko, Ulčar Jože (Pr.l; Fišer, Markulin (ZJ: Lukanovič, Tahirovič (TrJ. RAZPIS PRVENSTVA SLOVENIJE ZA ČLANE IN ČLANICE V SMUČANJU SZS razpisuje prvenstvo LRS v vseh disciplinah zn člane in članice, ki bo 26,—30. t. 111. v Slovenjgradcu in Gu-šLi n Ju in sicer: RAZPIS MLADINSKIH TEČAJEV V TEKIH IN SKOKIH SZS prireja za mladince tečaj v smučarskih tekili in v smučarskih skokih. Tečaja bosta 16.-22. t.. m. v Kamniku ir. bo sprejetih skupno 66 mladincev (46 za teke, 20 za skoke). Pogoji za sprejem kandidatov: da so registrirani pri SZS in zdravniško pregledani. Prednost imajo najboljši mladinci v posameznih sekcijah, ki so se že izkazali na tekmovanjih. V primeru nezadostnega znanja (začetniki) bodo tekmovalci zavrnjeni na stroške društva, (iskrim v tečaju plača SZS. ostale jia tečajniki ali društva, ki lmdo n sprejemu v tečaj obvestila svoje kandidate. Ali si že poravnal naročnino ! Počastili bomo spomin podlih borcer-imučarieii Smučarska tveza Slovenije Je pred mesecem pozvala vsa društva, naj Javijo imena padlih smučarjev borcev, katerim v spomin bo letošnjo zimo odkrita spominska plošča. Nekatera društva doslej še niso izpolnila te svoje obveznosti in naj pohitijo, da bo SZS čimprej lahko pripravila odkritje plošče. ~ Ob tej priliki prinašamo kratek izvleček Iz življenjepisa Tomaža Godca, enega prvih uspešnih smučarskih tekmovalcev v Sloveniji, ki Je bil kot goreč borec za pravice delavskega razreda ln elan KPS 1. 1942. izdan od domačega izdajalca in prijet od Gestapa, odpeljan v Mauthausen, kjer so ga sredi aprila divji nacisti ustrelili. Tomaž Godec je bil eden tistih, ki se je vse življenje boril tako na športnem polju, kakor tudi za pravice delavca, ki Je trpel pod kapitalističnimi režimi predaprilske Jugoslavije. Že v avojih mladih letih Je Tomaž okusil trdoto življenja iu ko je »lužil vojaški rok v bolničarski četi v Ljubljani je tirat Blaž zapravil domače po- _________________ „ sestvo in sta se Tomaž ln njegova mati učarstvfT rtgia Tomaža pritegnila v morala po očetovi prešel lil n ig prvih zimskih športnikov dr. Je- Bled. Se preden je doslužil vojaški rok, lilo 'in Badjura ki sta mu dala osnov- pa jo dobil ponudbo radovljiške u m »imitira, n. jjinire za odkup očetovega doma. Odlo- čil so le lil s svojimi skromnimi pri- romaš Godec ae Je rodil kol sin njarskega obrtnika in Je že v svojih roških letih vzljubil šport in naše anine, ki jih je pogostokrat obiskal, o se je leta 1920. na Gorenjskem rodilo 1 nauke o sniučarstvu m ga vzgojila ' uspešnega tekmovalca. Prvič je na-ipil na mladinski tekmi 1. 1922. in si ‘korit prvo mesto. Tedaj sta mn bila ‘■(resnejša konkurenta Švigelj in Kaj: U. Njegova volja in marljivi treningi mu odpirali pota navzgor. Prihodnje 10 Je na prvem državnem tekmovanju Planici že dosegel tretje mesto. Iste-1 leta Jo dobil službo v Kranju ln je deloval pri ustanovitvi TK Skale. Prl-ulnje leto je Tomaž zasedel drugo me- 0 na državnem prvenstvu na Rakeku, času svojega službovanja v Kranju Je 1 navdušen telovadec in gornik, na k mo vonjih v smučanju pa je zarada abega gmotnega položaja le redko na-opal. Iirankl in nekaj tisočaki, ki jih Je pri-Sledila mati, Je podpisal kupno pogodbo in tako sta se z materjo z 248 din gotovine znova naselila v nekdanji domačih in V izropanem domu začela novo življenje. Tomaževa mati le pomagala pri sosedih, 011 pa je delal na žagi. Po prihodu od vojakov je Tomaž znova začel delovati v športu. S prijatelji je ustanovil SK Bohinj, ki je bilo eno prvih smučarskih društev na Gorenjskem. Kakor ostali člani le tudi on marljivo pridobival mlade člane ln sl prizadeval s 111 ličarstvo v Bohinjskem kotu vini uspešneje razviti. Uspelo mu Je, da je bila prestavljena v Bohinj vrata velikih smučarskih prireditev. S težavo in nemajhnimi žrtvami so obnovili prvo jugoslovansko skakalnico pod Ravnami. V Ljubljani so se tedaj pogajali za gradnjo večje skakalnice in kmalu so se Tomaževe sanje uresničile. K njemu so poslali Norvežana Hansena. da bi skupno proučila teren. Izbrala sla prostor na Poljanah, vendar Je bila gradnja skakalnice zaradi slabega terena precej draga reč in si* se do njene dograditve morali marljivi pionirji sin ličarstva kljub finančni pomoči obeli bohlnjskin občili presnelo boriti, da so jo dokončali. Priredili so vrsto tekmovanj, katerih dobiček je šel v sklad za gradnjo skakalnice in Bohinj je s tem mnogo pridobil. Lela 1»2S. je S K Boh m j organiziral več smuških tekem, na katerih si te Tomaž (eku priboril prvenstvo in ga je zato Smučarska zveza Jugoslavije poslal na mednarodno prvenstvo v Švici. Tomaž, čeprav prvič, v inozemstvo, ni razočaral. Na teh tekmah je dosegel prvi vidni uspeli Jugoslovanskih smučarjev, ko Je zasedel v ostri konkurenci 14. mesto. Med Jugoslovani je bil prvi. Gostovanje v Švici pa Tomaž ni vzel le kot kraj svolega mednarodnega tekmovanja, pač pa je z odprtimi očmi gledal na tujski promet, na organizacijo gorskih postojank, na življenje delavcev ln kmetov ter kapitalističnega dela švicarskega naroda. Videl Je. kako moderno Je sirarstvo v švicarskih hribih in oh ‘em mu je postalo Jasno, kako siromašen Je proti njim bohinjski kmet. To so bil' za Tomaža prvi pogledi v svet, prva spoznanja in odločitev, ki ga je privedla na pot borite zn pravice delovnega ljudstva, sa.1 Je Imel sam dovolj prilike občutiti težave, ki .lili i? povzročilo tedanje kapitalistično razmerje V državi. Tomaž je spoznal trnjevo pot delnvnegp človeka pod kapitalist č-plm režimom in tedaj je še trdneje sklenil stati Bohlnlčanom oh strani ln Pomagati s spoznanji iz sveta Izboljšati delovne nngole v gospodarstvu. Leta 192». ,|e Tomaž Godce potoval na svetovno prvenstvo v Zakopane na F°'l-skem. Ekipo Jugoslavije sta sestavljala tudi brata Janša, dr. Kmet ln dr. Pirc. Tomaž le sam zastopal Jugoslavijo v teku na '50 km in se neizkušen ter lire/, treninga plasiral na 21. mesto med 48. svetovnimi tekači, tez nekai dni so na 18 km tekli vsi jugoslovanski zastopniki. Tomaž je kot drugi Jugoslovan zasedel 24. mesto. Tildi na Poljskem je lomaz pogledal globoko v razmere kmečkega in delovnega ljudstva, marsikaj videl in spoznal ter se tako znova obogatil z življenjskimi izkušnjami, v srcu pa mu je še močneje gorel plamen ljubezni do tlačenega nižjega sloja, kateremu Je pripadal. Po hudi zimi v Zakopanih, ki je prizadejala marsikatere nevšečnosti, je Tomaž z bratoma Janšo odpotoval na državno prvenstvo Francije v Lichton v Pirenejih. Tretji dan po prihodu v Pireneje so naši zastopniki tekli na 18 km in dosegli lep uspeh. Tomaž Je bil po svojem času na petem mestu in v celoti bi si bili naši tekmovalci takrat priborili Coup de Francais, če 110 bi zamudili teka 11 a 40 km. Marsikaj lepega je 11 a poti iz Poljske in po Franciji videl in okusil Tomaž Godec, vendar pa se Je najbolje počutil, ko je stopil v rodni! hišo iu mu je mati postregla s toplimi žganci In mlekom. Tomaž Godec si Je ustvaril trgovinico, v kateri je služil zate iu za mater in Bohlnjčaui so kaj radi zahajati vanjo. Tomaž Je bil pošten trgovec in imeli so ga radi. saj jim je vedel toliko lepega in zanimivega povedati o svetu, za ka- Skupina bohinjskih smučarjev. (Tretji od leve Je Tomaž Godec.) terega so le površno vedeli, da obstoja. Tiste jeseni mu je umrla mati in tedaj so mu bile v času žalosti gore edina uteha in bodrilo, V klubu so se z vsemi silami trudili za to. da bi v Bohinj pritegnili čim več prreditev in s tem dvignili zimski tujski promet Bohinja. Iz kluhovega arhiva hi bilo razvidno, da so mladi navdušeni smučarji v tem dosegli lepe uspehe, le žal, da niso našli razumevanj« pri tistih, ki so s tujskim prometom največ zaslužili. Med temi so bili le ‘ redki, ki so kdaj pa kdaj žrtvovali skromno vsotico za napredek kluba. Tomaž je v zimah in poletih prehodil vse naše gore in se venomer ukvarjal z mislijo, kako odpreti zimske lepote slovenske Švice delovnemu človeku. Ko je tedaj po zamisli prof. Ravnika zrasel Dom na Voglu. se Je Tomaž Godec vneto ukvarjal z idejo ustvariti na Komni največje središče našega smučarstva. Hodil jv na Komno sredi zime in ugotavljal, kako primeren je ta svet zn razvoj visok ciganskega smučarstva. Bil je med prvimi, ki je podprl oredlog podružnice SPI) Bohinj, ko je šlo za zgraditev planinskega doma na Kraju. Predlog je bil končno sprejet in na Kraju je zrasel planinski dom z 20 ledišči. Kot gospodar podružnice SPD je Tomaž pogostokrat zahajal med svoje smučarske prijatelje, ki sop po plodni propagandi v vse večjem številu obiskovali trdi Komno. Dom na Kraju ie postal premajhen in tedaj se je rodila nova potreba zgraditi novo kočo. večjo in udobnejšo. Tomažu je bila dolina Govnač sanjski svet Tam so stala zidovja razdejanega oficirskega doma iz svetovne volne. Kadar jo hodil tam mimo. je razmišljal ir koval načrte. kako obuditi to zgodovinsko raz.va-Mpn v novo življenje. (Dalje.) tšfrar 3 Pred prvenstvom LRS v alpskem smučanju Ze lani je bil izbran Slovenjgradec za kraj, kjer naj bi se izvedlo prvenstvo Slovenije v alpskem smučanju, kar pa je zaradi neugodnih snežnih razmer v začetku zime odpadlo in je bilo prvenstvo izvedeno na Gorenjskem. Izredno peči. V kolikor bi se jih dalo do prvenstva nabaviti, bi bil stanovanjski problem v glavnem rešen. Tekmovalcem bo treba torej preskrbeti prenočišča v Slovenjgradcu, kjer pa je kot povsod drugod velika stanovanjska stiska in bo treba dosti iz- ________ _______ __________ _______ ______ , ugodna lega in pripraven najdljivosti, da se problem zadovoljivo mu bo proga varna, ker so izseki skozi čar kn d ' “2? S-a “apotl1? ®.mu- reši Vsekakor pa je glavno sneg, osta- gozd široki in je tudi vse skozi dobro carsko zvezo Slovenije, da je tudi za lo se bo že kako uredilo. mnogimi precej ostrimi zavoji, tako da bo treba tekmovalcem dosti tehničnega znanja. Drugi del proge pa je položnejši, če izvzamemo zadnjo strmino pred ciljem, na kateri bo dosežena največja brzina. Predvidoma bo postavljenih 6 do 7 obveznih vratič. Kljub te- letos predvidela te kraje na meji naše svobodne Koroške za prizorišče tekem najboljših smučarjev in smučark Slovenije. Smučarska sekcija TD Slovenjgradec se pod vodstvom neumornega Miloša Pogorelčnika že nekaj tednov pripravlja na organiziranje prvenstva, čeprav tudi letos snežne prilike niso ugodne, saj je zapadlo do zdaj v Slovenjgradcu komaj 15 cm snega, kar je sicer ena največjih količin v Sloveniji, toda sneg je bil suh, padel je na za-mrzla tla in je že skoraj izginil. Slovenjgraški smučarji so seveda takoj izkoristili ugodno priliko in začeli trenirati na snegu. Pozabili pa tudi niso prvenstva in oklestili še zadnje veje in grmičevje, ki ni spadalo na progo, na kateri bo izvedeno prvenstvo. Treningov žal ni moglo biti veliko, kajti sneg je skopnel in sedaj čakajo slovenjgraški smučarji na nov sneg, ki ga pa noče in noče biti, tako da je izvedba prvenstva zopet negotova. STANOVANJSKI PROBLEM Na vrhu Krežmarjevega vrha, s katerega bo start, je letos dogradila podružnica PD S lepo kočo, v kateri lahko prenoči 50 do 60 ljudi, vendar v njej tudi za to število smučarjev letos Se ne bo prenočišč, ker v sobah še ni KAKŠNA JE PROGA ZA SMUK? Start za smuk bo kakih 100 m pod kočo na Kremžarjevem vrhu, ki leži v višini 1161 m. Proga bo dolga pribli- ■-*>«. Sno 3800"m ~ž 'višinsko razliko 650 m. Cilj bo Nizu Trobelj, t. j. 2 km od Slovenjgradca in bo dostopen avtomobilom, Do starta bo iz Slovenjgradca, po zmerno se dvigajočem pobočju poldrugo uro hoda, pri čemer bi še omenili, da ni ob tekmovalni progi, ampak na nasprotni strani grebena. Ker je pregledna. V kolikor ne bo koča na Kremžarjevem vrhu pripravljena tudi za prenočevanje, bo lahko služila vsaj kot okrepčevalnica za tekmovalce, v gostinskem prostoru, kjer je peč že postavljena, pa bo tudi dovolj prostora za počitek pred startom. Proga za slalom bo speljana izpod tako imenovanega gradu v Starem trgu, to je komaj 10 minut od Slovenjgradca. Prvenstvo je predvideno v drugi polovici meseca januarja, ker je takrat ob šolskih počitnicah največ možnosti za nastanitev tekmovalcev v dijaškem internatu. V kolikor v tem terminu zaradi nepovoljnih snežnih prilik prvenstvo ne bi bilo izvedljivo, bo verjetno treba zopet določiti drug kraj izvedbe, -kar bi gotovo zelo potrlo slovenjgraške smučarje, posebno mladino, ki se z velikim veseljem bavi s to lepo športno panogo in že težko pričakuje svoj veliki dan. Kot dodatek bi smučarjem — preden oddam pismo na pošto — sporočil samo še veselo vest, da je začelo resno Vsebovati morajo sledeče podatke: Priimek in ime, rojstne podatke, poklic, stanovanje, od kdaj je član FD oz. TD, št. lizkulturne legitimacije. Sekcije, ki so že poslale skupne sezname, naj pošljejo ponovno po panogah ločene sezname. ODBOR ZIS. PRVO SLOVENSKO MLADINSKO PRVENSTVO V UMETNEM DRSANJU Strokovni odbor za umetno drsanje pri FZS razpisuje slovensko mladinsko prvenstvo v umetnem drsanju v sklopu s slovenkim prventvom seniorjev in ju-niorjev na Jesenicah dne 22. in 23. januarja 1949. Tekmovati imajo pravico mladinci in mladinke do 15. leta starosti. Vsako društvo lahko prijavi po 2 mladinca ali mladinke ali pa 1 mladinca in 1 mla-danko. Prva dva najboljša mladinca in prve dve mladinki bodo kasneje tekmovali na državnem mladinskem prvenstvu tudi v sklopu državnega prvenstva seniorjev in jnniorjev, katerega razpis pa bomo objavili kasneje. Predpisana liki: loki naprej ven 1; loki naprej not 2; trojka naprej ven 1; prestopanje naprej ven (noti ali obe strani; prestopanje nazaj ven (not) na obe strani. Prosto drsanje 2 minuti (obvezno za vsakega v prostem drsanju je, da izvede kadet). Mladinci in mladinke, prajavite se v drsalne sekcije svojih društev za to tekmovanje. Društva morajo poslati tudi prijave tekmovalcev za mladinsko tekmovanje najpozneje do 18. januarja 1949. kakor za slovensko juniorsko in seniorsko prvenstvo na strokovni odbor za drsanje pri FZS, Ljubljana, Tabor. OBJAVA REGISTRACIJE ŠPORTNIH DRUŠTEV IN SEKCIJ Pri FZS. pristojnih športnih zvezah in športnih odborih se registrira SŠD Litostroj, Ljubljana z naslednjimi ®ek- magal Fudererja, k je v časovni stiski soregledal kvaliteto. Rabar je dobil važno točko v igri z Kulžinskim. Janoševič je po raznih peripetijah v nadaljevanju premagal Andrica. Nedeijkovič je premagal v nadaljevanju Horvata, ravno atko jo Gligorič v nadaljevanju premagal Božiča. Puc je doživel tretji poraz proti Trifunoviču. XI. kolo. Pue je izbral proti Božiču isti sistem kot Trifunovič v prejšnjem kolu proti njemu. Božič ni točno igral otvoritve ter se je v 32. potezi moral vdati. Gligorič je v damskem gambitu premagal Horvata. Vukovič je premagal Janoševiea. Kulžinski je odvzel važne pol točke Trifunoviču, ki se je branil z zmajevo varianto in je moral kljub vsem svojim poskusom in naporom za zmago pristati na delitev točke. Partija Simonovič—Pirc je v drugič prekinjena, kjer ima Piro boljše izglede. Djaja je remiziral s Šubaričem, Nedeijkovič je pri nadaljevanju izgubil z Udovčieem. Andrič je pri nadaljevanju premagal Miliča. XII. kolo. Trifunovič je kot beli nadigral v slovanski obrambi Fudererja ter z napadom na kraljevo krilo prisilil nasprotnika v 43. potezi na predajo. Božič je premagal Horvata, ki v časovni stiski ni našel najboljše obrambe. Partija Rabar—Djaja se je po raznih izmenjavah končal v 22. potezah remis. speljana proga na severno-zapadni štrk- naletavati sneg in če bo"vztrajaT dovolj namTmot^titat^lav^^telkottietoka,’ m>_ 3e v senci, tako da je sneg po sko- časa, bo vprašanje kraja prvenstva re- -- *—— raj vsej dolžini odličen. šeno. Trenutno pa ga je šele 5 cm (v Prvi del proge je izrazito brzinski, četrtek zvečer), ker je breg zelo strm, poleg tega z Zdeno V. sekcija za športne igre. Naknadno ee registrirajo težk