Ti vodenje projektov predstavlja izziv, znaš prepoznati priložnosti za nove posle? Verjameš, da lahko s pozitivnim pristopom ter znanjem premikaš meje? Potem moraš postati VODJA PROJEKTOV/ RAZVIJALEC POSLA (M/Ž) V Mestu komunikacij! Sprejmemo prebivalca, ki: -ima vsaj 3 leta izkušenj na primerljivem delovnem mestu -je proaktiven, ambiciozen, odgovoren, ustvarjalen in iznajdljiv -je sposoben individualnega in timskega dela -je poln pozitivne energije -želi delati v oglaševanju -ima aktivno znanje angleškega jezika -ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri Njegove naloge bodo: -projektno vodenje in skrbništvo kljucnih narocnikov -ustvarjanje priložnosti in pridobivanje novih narocnikov -vzdrževanje odnosov s strankami -priprava marketinških strategij Mesto nudi: -zaposlitev za dolocen cas (ce se izkažeš, postaneš naš dolgorocni sodelavec, kar si seveda želimo… :D) -dinamicno delovno okolje -sodelovanje s super ekipo Srecno in SRECNO Pa je tukaj! December nam- rec (da, nasmešek je pospre-mil tipkanje teh besed). Ceravno je to moj zadnji uvodnik, dragi bralci, bi vam rada iz srca zaželela nadvse prijeten decem­ber in iskreno, srecno ter karseda srcno leto . Moje bo tako poslovno kot študijsko zelo zahtev-no, zato v prvi vrsti tudi moje slovo z mesta glavne urednice Rokovnjaca. V tem casu ste me tudi vi, spoštovani obcani, spomnili, kako srcno je lahko sodelovanje in povezovanje, kar pa lahko vodi tudi do vecjega obcutka srece – tudi pri delu, menim sama. A slednje dobro povzema v svojem prispev­ku z dogodka, kjer smo v Srecni hiši postregli s ‚šcepcem danske srece‘, kolegica Lea Smrkolj, ki se sicer prav tako poslavlja z mesta clanice uredniške­ga odbora. Tako pac je danes – spremembe so stalnica in to me spomni na zelo znani rek Mahatme Gandhija: »Bodi sam sprememba, ki si je želiš v svetu«. Cetudi se kdaj kakšna sprememba sprva ne zdi sprejemljiva ali všecna, morda se kaže celo kot boleca, verjamem, da ce srcno sledimo svoji intu­iciji in se odlocimo za nek korak, posledica tega ne more biti slaba, pac pa nasprotno – morala bi nas voditi do še vecje srece. Naj se bere še tako klišejsko (ni skrivnost, da so v zahodnem svetu najbolj prodajane knjige ravno prirocniki o iskanju srece), bi ob tem vsem zažele-la, da bi bil ta praznicni cas tudi lepa priložnost za premislek o prisotnosti srece v lastnem življenju in o tem, ali ji lahko vrata lastne biti še nekoliko bolj odpremo. Pa ne ustavite se tukaj; nadalje lahko po-išcemo odgovor tudi na vprašanje, kako zares od­preti ta – vcasih dozdevno tako zelo težka – vrata. Kot sta se na ‚srecnem srecanju‘ v Srecni hiši stri­njala naš gost Meik Wiking, direktor danskega In-štituta za raziskovanje srece ter avtor dveh knjižnih uspešnic ‚Lykee‘ in ‚Hygge‘, in naša županja Olga Vrankar, je naša sreca odvisna le od nas samih. In ce še kar ne bo šlo – iskanje odgovora glede vrat in srece mislim –, si zavrtite (in zelo dobro po­slušajte!) pesem ‚Popoln lajf‘ domacega izvajalca Boštjana Nipica (bolj znan pod imenom ‚Nipke‘), ki glede recepta za popolno življenje pravi, da … Hm, ne, ne bom zakljucila tega stavka – kar pri- sluhnite njegovemu rapu! (Zapis tega stavka s klicajem je prav tako pospremil nasmešek. Tokrat malo nagajiv.) Pa naj vas fajn (življenjski) ritem ponese ne le v december, ki ga kolegica Avrea Šuntar Erjavšek v svoji praznicni kolumni opisuje kot ‚mesec, odet v odtenke rdece, zlate in zelene barve, zaznamuje pa ga svetloba tisocerih luck in veliko ljubezni v srcih ljudi‘, ampak nasploh v 2020! Srecno in SRECNO! AlenkA lenA klopcic, odgovornA urednicA Naslednja številka Rokovnjaca bo izšla 23. januarja; rok za oddajo clankov je 14. januar do 12. ure. Clanki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje clanke, dolge najvec 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, PDF) obliki. Vec informacij na telefonski številki uredni­štva: 051 365 992. V SEBIN a Uvodnik županje 4 Prižig decembrskih luci 5 Miklavževanje 7 Koncert ‚Naših pet‘ 9 ‚Najdbe‘ izgubljene rimske poštne postaje 10 Gasilci PGD Blagovica v veseli december 11 20 let ekološke kmetije Pr‘ Matet 12 Na caju z Vero Beguš 14 Intervju z župnikom Bernardom Rožmanom 16 Vošcila 32 Danski ‚guru srece‘ v Srecni hiši 18 Najbolj praznicen mesec v letu 19 Božicni bazar 22 Kaja Pevec – odlicna športnica … 24 Izdelava rakete 24 Intervju s Klemnom Gercarjem 26 Motošportnik leta 2019 27 Med in kulinarika 28 ROKOVNJAC je glasilo Obcine Lukovica. Brezplacno ga prejemajo vsa gospodinjstva obcine Lukovica; odgovorna urednica: Alenka Lena Klopcic, uredniški odbor: Andreja Cokl, Lea Smrkolj, Drago Juteršek in Avrea Šuntar Erjavšek; ustanovitelj: Obcina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, m: 051 365 992, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obracunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjac je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnicne in materialne možnosti. Nenarocenih clankov ne honoriramo. Clanki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Prižig decembrskih luci (foto: Katka Bohinc) in »Srecno« (foto: Alenka Lena Klopcic). Spoštovane obcanke in obcani, izteka se leto, ki je našo obcino zaznamovalo z nenehnim iskanjem izhoda iz negativnega stanja obcinskega proracuna in iskanjem re-šitev za poplacilo dolgov, nastalih v letu 2018, še pred zakljuckom prejšnjega mandata. Danes ne želim govoriti o tem, saj ste v prej­šnjem Rokovnjacu lahko prebrali povzetek revizijskega porocila, ki bo svoj epilog verjetno dobil šele cez cas. Me pa žalosti dejstvo, da nekateri obcani in funkcionarji še vedno ne razlikujejo med vzrokom in posledico tega stanja ter postavljajo vprašanja, kot da se ni nic zgodilo. Verjamem, da nekateri izmed njih ne želijo resnice, ker je le ta za njih boleca. Po naravi sem optimistka in pred nami je novo leto, ki prinaša nova upanja, nova pricakovanja in nove izzive. V tem prijaznem zimskem casu novih upov, smo Slovenci v zadnjem de­setletju prejšnjega tisocletja ustvarili še svoj najpomembnejši dan, dan slovenske samostojnosti in enotnosti. Tihemu božicnemu praznovanju smo z zgodovinskim plebiscitom dodali svojo samopotrditev in pogumno odlocitev za lastno državo. Ceprav nam realni vsakdan po 29 letih prinaša nemalo težav in negotovosti, se vendarle zavedamo, da je bila odlocitev pravilna in neizogibna. Iz odlocitve, ki smo jo potrdili kot en mož, je zrasla v naslednjem letu država Slovenija, ki ima danes kot demokraticna država svoje mesto v skupnosti evropskih držav. Mlada država ne daje garancije, ne za današnji, ne za jutrišnji dan, vendar je ta država samo naša in odvi­sna od delavnosti in poštenja svojih državljanov. Od nje ne moremo samo zahtevati, moramo ji tudi dajati svoje moci, svoj ponos in zavest pripadno­sti. Prepoznati moramo, kaj je dobro za narod in za domovino, za vse njene ljudi in njihovo blaginjo. Naj praznicni trenutek ne bo cas drobnjakarskih kritiziranj, ampak iskre­nega optimizma, ki nam je v zanosu vseslovenskega Božica, novega leta in dneva samostojnosti in enotnosti, pred 29 leti postavil nove temelje za ustanovitev demokraticne države Slovenije! Da bi ponosno plapolale zastave z vsake hiše. Želim vam vesele in optimisticne božicno novoletne praznike. Naj nam dnevne razprtije in banalnosti ne zameglijo poti in cilja - doseci cloveka vredno življenje na podlagi poštenega dela in ustvarjanja. Naj nas osebni napori ne odvrnejo od dela in cuta za skupno dobro, to je za okolje, v kate-rem živimo, oziroma za našo obcino. Prostor, kjer živimo kjer si ustvarjamo družino, kjer smo s srcem odgovorni za vse, kar se dogaja. Vsakemu pose- bej stiskam roko in se vam zahvaljujem za moralno podporo v letu, ki se poslavlja, in se je nadejam tudi v prihodnje. Srecno 2020! vAšA župAnjA Prižig decembrskih luci v Lukovici Na predvecer prihoda svetega Miklavža je na Starem trgu v Lukovici potekal dogodek »Prižig decembrskih luci«, s katerim je tudi Lukovica vstopila v praznicni decembrski cas. Program na vecnamenski plošcadi in v Pungar­tnikovi hiši, kjer so se na stojnicah predstavila lokalna društva in ucenci s svojimi izdelki ter lokalni ponudniki z dobrotami iz Crnega grab-na, je potekal med 16. in 20. uro, za praznicno vzdušje pa je poskrbela skupina Bojsi. Na praznicnih stojnicah so se predstavili Dru-štvo prijateljev družine Trojane s šopki, prticki, mili in pleteninami, Društvo upokojencev Luko­vica z vencki in smrecicami iz papirja, KUD Fran Maselj Podlimbarski z izdelki iz kit iz pšenicneslame ter prikazom pletenja, OŠ Janka Kersnika Brdo s praznicnimi izdelki ucencev, kjer so sesredstva zbirala za Šolski sklad, Marcela Kopitar z Unicefovimi punckami iz cunj, težavožeri in akrili na platnih ter Janica Žurej s punckami iz blaga. Dobrote iz Crnega grabna so obiskovalci lahko kupili v praznicnem pakiranju pri nasle­dnjih lokalnih ponudnikih: cebelarstvo Anton Cirer (med in medeni izdelki), kmetija Vampret (marmelade in kompoti), kmetija Jergan (sircki v praznicnem pakiranju) ter ekološka kmetija Pr‘Matožet (parkeljni in ostali izdelki iz kvašene­ga testa). Poskrbljeno je bilo tudi za praznicno okrepcilo, saj so obiskovalci lahko na stojnici Mladinskega kluba Stik pokusili slastne palacin­ke (po poimenovanju Stikovcev pa kar capalin­ke) z nutello ali marmelado, caj ali kuhano vino. Praznicne delavnice za otroke so potekale v I. nadstropju Pungartnikove hiše, kjer so otroci z društvi izdelovali: vencke s Turisticno športnim društvom Korenina, vošcilnice z Društvom upo­kojencev Lukovica ter okraske iz kit s KUD Fran Maselj Podlimbarski. Ob 18.30 je dogajanje na trgu dodatno popestril nastop lukoviške godbe, ki je s svojimi koracni­cami privabila svetega Miklavža, ki je v sprem­stvu angelov in parkeljnov prišel z županjo mag. Olgo Vrankar in brdskim župnikom Bernardom Rožmanom. Vsi trije so obiskovalce nagovorili v praznicnem duhu, nato je sledilo odštevanje županje do prižiga decembrskih luci, s cimer je oznanila veseli december v Lukovici. Angeli somedtem otrokom delili Šumijeve bonbone. Dogajanje na trgu in v Pungartnikovi hiši je bilo zelo praznicno obarvano in zanimivo, za kar gre zahvala vsem vkljucenim društvom in posame­znikom, lokalnim ponudnikom, skupini Bojsi kot tudi množici obiskovalcev. obcinskA uprAvA Foto: kAtkA bohinc DATUM NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR 2.1. ob 9. uri 18.1. 19.1. ob 7. uri februar 22.2. ob 14. uri 12.3. ob 18. uri 14.3. ob 9. uri 21.3. 25.3. ob 10. uri 13.4. ob 15.45 27.4. ob 8. uri 27.4. od 9. do 12. ure 30.4. maj 3.5. ob 10. uri 9.5. ob 15. uri 16.5. pricetek med 5.30 in 8.30 16.5. ob 9. uri 23.5. od 14. do 19. ure 29. - 31.5. junij 4.6. ob 10. uri 12.6. ob 19. uri 13.6. ob 17. uri 13.6. ob 20. uri 14.6. ob 10. uri 19.6. od 21. ure do 20.6. do 21. ure 20.6. od 10. do 24. ure 25.6. ob 10. uri 15.7. ob 19. uri avgust med 14. in 19. uro (datum naknadno) avgust med 14. in 19. uro (datum naknadno) 21.8. ob 20. uri 22.8. ob 20. uri 31.8. od 16.00 do 16.30 4.9. ob 20. uri 5.9. ob 10. uri 5.9. ob 16. uri 5.9. ob 16. uri 5.9. 6.9. 12.9. ob 8. uri 19.9. ob 10. uri 20.9. od 8. do 16. ure 26.9. ob 7. uri 4.10. 4.10. 10.10. od 9. do 13. ure 18.10. ob 14. uri 23.10. ob 18. uri 24.10. ob 8. uri 7.11. ob 8. uri 28.11. ob 19. uri 29.11. 5.12. 19.12. ob 19. uri 19.12. od 11.30 do 15.00 25.12. ob 17. uri 26.12. ob 19. uri 27.12. ob 19. uri Pohod na Cemšeniško planino Obisk moto sejma Verona 27. tradicionalni zimski pohod Golcaj - Špilk (start med 7. in 8. uro) Prireditev ob kulturnem prazniku 8. februarju Pustna povorka s tekmovanjem za »naj pustni krof« Predavanje na temo varne mobilnosti v cestnem prometu Prikaz rezi sadnega drevja v Poskusnem sadovnjaku na Brdu pri Lukovici (ob vsakem vremenu) Koncert ob materinskem dnevu 12. tradicionalni pohod po nagelj okoli Gradiškega jezera ob materinskem dnevu s kulturnim programom in družabnim srecanjem Planinska maša na Golcaju Peregrinov sejem »Avtomobilisti, motoristi in kolesarji varno v prometu « Tradicionalni predprvomajski nastopi Godbe Lukovica po vec krajih v obcini Lukovica Letni koncert Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon Otvoritvena vožnja Moto klub Rokovnjaci Otroški bolšji sejem 24. Šraufov spominski pohod (krajši pohod 16,5 km, daljši pohod 26,5 km) 3. srecanje DU Lukovica z drugimi društvi upokojencev s predstavitvijo ene od znamenitosti Obcine Lukovica z družabnim srecanjem ob Gradiškem jezeru Dirka za državno prvenstvo in rekreativno tekmovanje v TRIALU za VN Lukovice Strokovna vikend ekskurzija Moto klub Rokovnjaci Prireditev ob dnevu državnosti Krvodajalska akcija Motorist za življenje Vidov vecer Moto slalom za pokal Avto Kveder Gasilska veselica PGD Krašnja Vidov sejem - sejem pristnih domacih izdelkov / pridelkov ter prikaz starih slovenskih obrti 4. celodnevni pohod - 24 ur hoje okoli Gradiškega jezera »S Kresnikom za 365 dni srece« Srecanje Gradišc Slovenije Dan državnosti z regijskim srecanjem podeželskih žena v Krašnji Nocna vožnja Moto klub Rokovnjaci Dirka za državno prvenstvo in rekreativno tekmovanje v TRIALU Velika nagrada LUKOVICE – Dirka ALPE-ADRIJA Starodobniki in Državno prvenstvo za kategorije minimoto, supermoto in skuter Gasilska veselica z ansamblom BANOVŠEK Gasilska veselica s skupino Gadi »Še 365 dni« - Akcija AMZS in AMD Lukovica Prireditev ob obcinskem prazniku Dan odprtih vrat sadovnjaka na Brdu (ob vsakem vremenu) Na vasi je lepo, ko pod lipo na kanalu zapojo Avto slalom Moto piknik Moto klub Rokovnjaci Pohod za mlade planince, planince in kolesarski izlet ob obcinskem prazniku Meddružinsko strelsko tekmovanje za pokal Obcine Lukovica - ekipno lovsko strelsko tekmovanje v lovski kombinaciji Marijanov memorial 17. tradicionalni tek okoli Gradiškega jezera 3. pohod po dolini Crnega grabna »Po poteh rokovnjacev« (Trojane - Lukovica, s pricetkom na Trojanah ob 7. uri, zakljucek predvidoma ob 16. uri v Lukovici) Zakljucna vožnja Moto klub Rokovnjaci 35. tek za krof (prijave na dan prireditve med 8.00 in 10.30, start ob 11. uri), dolžini tras: 2000 m deklice in decke ter 8500 m za starejše kategorije; 9. krofkov tek (prijave na dan prireditve med 8.00 in 10.30, start ob 10.45), dolžina trase: 180 m (cas se ne meri); 2. tek veteranov (prijave na dan prireditve med 8.00 in 10.30), dolžina trase: 760 m (cas se ne meri); 27. pohod za krof (pricetek med 8. in 9. uro) Dobrodošli v Domžalah - Obcina Lukovica se predstavi Dan odprtih vrat PGD Blagovica Otvoritev razstave del clanov Likovne sekcije Društva upokojencev Lukovica, razstava bo odprta še v soboto 24.10. in v nedeljo 25.10. od 9. do 18. ure Lukov sejem Državna kinološka prireditev Vzrejni pregled za Gonice - Vzrejni pregled lovskih psov VI. FCI skupine Adventni bazar Dobrodelni koncert: »Z GASILCI v VESELI DECEMBER! » Obcni zbor & prednovoletna zabava Moto klub Rokovnjaci Predpraznicno druženje Božicni Trial Tradicionalni nocni pohod na Limbarsko goro Tradicionalni prednovoletni koncert Godbe Lukovica in osrednja obcinska prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti Božicni koncert Prvine Verona Blagovica (gasilski dom) Lukovica (KD Janka Kersnika) Šentvid pri Lukovici (Veidrov trg) Šentvid pri Lukovici (KD A. M. Slomška) Brdo pri Lukovici (poskusni sadovnjak KIS) Lukovica (KD Janka Kersnika) Gradiško jezero Golcaj Lukovica (Stari trg) Lukovica (Stari trg) vec krajev po obcini Šentvid pri Lukovici (KD A. M. Slomška) Šentvid pri Lukovici (Veidrov trg) Krašnja (Bar pod lipo) Lukovica in Gradiško jezero Lukovica (Avto Kveder Lukovica) Ljubljana (Zavod RS za transfuzijsko medicino, Šlajmerjeva 6) Šentvid pri Lukovici (Veidrov trg) Lukovica (Avto Kveder Lukovica) Krašnja Šentvid pri Lukovici (Veidrov trg) Gradiško jezero Gradišce pri Lukovici Krašnja AMZS Center varne vožnje na Vranskem AMZS Center varne vožnje na Vranskem Športno igrišce Blagovica Športno igrišce Blagovica Križišce pred Vrtcem Medo Brdo pri Lukovici (poskusni sadovnjak KIS) Krašnja (Društveni dom Krašnja) Lukovica (Avto Kveder Lukovica) Nadvoz AC - Vrba Blagovica (pri planinskem kozolcku) Lukovica (Lovska koca na Cevcah) Trnjava (travnato igrišce) Gradiško jezero Trojane (Gostinsko podjetje Trojane) Krašnja Domžale (vecnamenska plošcad ob tržnici) Gasilski center Blagovica Lukovica (Pungartnikova hiša) Lukovica (Stari trg) Lukovica (Lovska koca na Cevcah) Šentvid pri Lukovici (KD A. M. Slomška) Podružnicna OŠ BLAGOVICA Šentvid pri Lukovici (KD A. M. Slomška) Lukovica (Avto Kveder Lukovica) Blagovica (pri planinskem kozolcku) Brdo pri Lukovici (Soncna dvorana) Šentvid pri Lukovici (KD A. M. Slomška) Športno konjeniško društvo Bregar Moto klub Rokovnjaci Planinsko društvo Blagovica Obcina Lukovica Turisticno društvo sv. VID Avto moto društvo Lukovica Kmetijski inštitut Slovenije - Poskusni sadovnjak Brdo Turisticno olepševalno društvo Brdo - Lukovica Društvo podeželskih žena Lukovica Planinsko društvo Blagovica Turisticno olepševalno društvo Brdo - Lukovica Avto moto društvo Lukovica Godba Lukovica MePZ Šentviški zvon Moto klub Rokovnjaci Turisticno društvo sv. VID Športno društvo Krašnja Društvo upokojencev Lukovica Avto moto društvo Lukovica AMD Lukovica, MK Rokovnjaci Obcina Lukovica Moto klub Rokovnjaci Turisticno društvo sv. VID Avto moto društvo Lukovica Prostovoljno gasilsko društvo Krašnja Turisticno društvo sv. VID Turisticno športno društvo Korenina Turisticno društvo Gradišce pri Lukovici Društvo podeželskih žena Lukovica Moto klub Rokovnjaci Avto moto društvo Lukovica Avto moto društvo Lukovica Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica Avto moto društvo Lukovica Obcina Lukovica Kmetijski inštitut Slovenije - Poskusni sadovnjak Brdo KUD Fran Maselj Podlimbarski Avto moto društvo Lukovica Moto klub Rokovnjaci Planinsko društvo Blagovica Lovska družina Lukovica Športno konjeniško društvo Bregar Turisticno društvo Gradišce pri Lukovici Turisticno športno društvo Korenina Moto klub Rokovnjaci Športno društvo Krašnja Obcina Lukovica Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica Likovna sekcija Društva upokojencev Lukovica Turisticno olepševalno društvo Brdo - Lukovica Kinološka zveza Slovenije, Vzrejna komisija za Gonice Turisticno društvo sv. VID Prostovoljno gasilsko društvo Blagovica Moto klub Rokovnjaci Turisticno društvo sv. VID Avto moto društvo Lukovica Planinsko društvo Blagovica Godba Lukovica MePZ Šentviški zvon Obcinska uprava Obcine Lukovica je podatke zbrala s strani organizatorjev, zato za morebitne spremembe terminov prireditev s strani organizatorjev ne odgovarja. Sveti Miklavž v Lukovici Dobrega svetega Miklavža se vedno razveselijo tako najmlajši ka­kor tudi malce starejši, ceravno njim prinese vedno kakšne noga-vice, copate, ali kaj podobnega, a zelo uporabnega. Tudi letos je prišel v Lukovico in v Kulturnem domu Janka Kersnika na predvecer svojega godu kar dvakrat obdaril otroke. Seveda so mu pri tem ob strani stali tako župniji Brdo in Zlato Polje, clani ter clanice Kari-tasa kakor obcina Lukovica. In ce breme priprave, vsaj kar se obdaritve tice, nosijo Karitasovi sodelavci, za kulturni del poskrbijo animatorji in župnijski otroški pevski zbor. V krajšem kulturnem programu oz. pri­pravi na prihod svetega Miklavža sodeluje otroški pevski zbor z neutru­dno Petro Avbelj in animatorska skupina, ki pripravi igrico. Letos smo si ogledali zanimivo zgodbo o parkeljckih, bolje hudobcih, in angelih na drugi strani, ki so hoteli obdariti dobre in pridne otroke. In kdo je bil po­raženec, se ve, saj so otroci darila dobili, ceravno je sveti Miklavž dejal, da je opazil, da so postali pridni šele zadnji mesec. A to je ugotovil že v preteklih letih. Na oder je prišel najprej drugi razred še kar korajžno, potem prvi razred zelo plaho in nato ostali ob pomoci mamic in ockov in vsak je prejel darilo. Vmes je sveti Miklavž malce o znanju otrok in pridnosti povprašal tudi domacega župnika Bernarda Rožmana in sle­dnji je dejal, da jim molitvice kar gredo in da so pridni. Ker je župniku pac za verjeti, si je tudi on zaslužil darilo, in sicer takšno za zdravje, vrec­ko polno domacih dobrot. Da ne bi prehitro odšel od nas, so Miklavža še poprosili, ce bi bil tako prijazen in bi prižgal luci v okrašeni Lukovici. Takoj je bil za in odšli so še v središce Lukovice, kjer je zbranim sprego­voril nekaj besed, župnik Bernard jim je zaželel lep in doživet advent ter županja mag. Olga Vrankar veseli december. Za vse tiste dobre želje je pac še mnogo prekmalu. Slovesno prižiganje je spremljala tudi godba Lukovica, lokalna društva in ucenci so se predstavili s svojimi izdelki, manjkali niso niti lokalni ponudniki z dobrotami iz Crnega grabna. In potem, ko je v Lukovici posijala luc, si je sveti Miklavž vzel cas in se na­potil še okoli posameznih ponudnikov, a kupil ni nic, ampak je dejal, da tam, kamor odhaja, ne pride nic v poštev. Mogoce mu prihodnje leto, ko ponovno pride, tam zgoraj narocijo, naj prinese kaj dobrega iz Crnega grabna in tega je obilo. besedilo in Foto: drAgo juteršek Miklavževanje na Trojanah V sredo, 4. decembra, nas je na Trojanah obiskal sv. Miklavž. Za prijetno vzdušje in za uvod je poskrbel Boštjan Gorenc - Pižama s svojimi pravljicami. Ko je dogajanje prišlo na vrhunec, so otroci prikli­cali sv. Miklavža, ki pa je prišel v spremstvu prijetnih angelov in hudih parkeljnov. Zadržal se je kar nekaj casa, saj je moral obdariti 90 otrok, od enega do devetega leta starosti. Zahvala gre Gostinskemu podjetju Trojane, ki nam je odstopilo prostor za organizacijo prijetnega dogod­ka. Prav tako pa gre pohvala tudi vsem sodelujocim. besedilo in Foto: ks trojAne animatorji tokrat izdelovali adventne vencke Za adventni cas je znacilno pricakovanje, premišljevanje in opra­vljanje dobrih del – slednje je, poleg ostalega, prišlo tudi na mla­de, na animatorje, ki so si vzeli cas za druge. Najprimernejši je zagotovo petek, ko je konec pouka in se lahko malce oddahnejo od šolskih skrbi. Tako so se v petek, 22. novembra, zbrali v zdaj spet njihovi mladinski sobi in priceli z delom. Seveda so še prej nabrali mah in podobne zadeve, da je delo lepo steklo. Ob pogledu nanje bi de­jal, da delo poteka kakor v prvih manufakturah oziroma ob zacetkih serij­ske industrijske proizvodnje. Fantje so opravljali bolj zahtevna tehnicna dela, kot je lepljenje in pritrjevanje mahu na obroce ter žebljickov v svece.Nadaljevala so dekleta, ki so dodala piko na i z okrasitvijo. Še blagoslov in potem bodo krasili mize in vabili k molitvi v mnogih gospodinjstvih v obcini. In naš dar, ki ga bodo prejeli mladi, bo zagotovo prišel prav pri naslednjih projektih, ki jih pripravljajo. besedilo in Foto: drAgo juteršek Zlata poroka zakoncev Lavric iz Krašnje Je že tako, da so se mnogi pari spoznali na plesu, veselici ali takrat, ko je eden od zakoncev prišel na obisk k sorodnikom in pri sosedo­vih opazil kakšno deklino ali fanta in je preskocila iskrica. Tako je bilo tudi z Bernardo, ki je takrat imela še dekliški priimek Vo­dnik. V 7-clanski družini v Zagorici pri Dolskem, po domace pri Vajovc, je bilo vedno veselo in delovno in tako je nekoc – ja, davno je že tega – k njim na dom prišel na obisk Marijan, saj je bil eden od sorodnikov njegov sodelavec. Preskocila je iskrica in Marijan, ki je bil malce starej­ši, se je odlocil, da popelje drugo po starosti na svoj dom. Seveda se je njena odsotnost zelo poznala, saj se par rok na kmetiji še kako pozna. A se je delo našlo tudi v Krašnji, saj so imeli doma manjšo kmetijo, sicer pa sta oba hodila v službo, eden v Papirnico – pr' Bonac so rekli v njegovih casih –, žena pa v Mojco. Za mlajše generacije – Mojca je bila tovarna v Lukovici, kjer so izdelovali cevlje za Planiko. V zakonu so se jima rodili 4 otroci: Bernarda, Boštjan, Marija in Jožica, dobila pa sta še cel kup vnukov, kar 11, in še 3 pravnuke. Od sobote, 30. novembra, pa sta na svoje otroke še bolj ponosna, a ne samo nanje, na celo dru­žino, saj so jima pripravili slavje ob njuni zlati poroki in ob tem znali biti tiho kot miši. S sveto mašo so se tako domaci kot jubilanta Bogu zahvalili za vse dobro in tudi tisto manj dobro v teh letih ter se pri­porocili še za naslednjih 50 let. Ob tem ne moremo mimo misli, ki jih je slavljencema izrekel domaci župnik Anton Potokar, in sicer, da sta dobila moc in podporo iz Ljubezni, pisani z veliko zacetnico. Koliko let bo še, ve Bog sam, in koliko jima bo dobri Bog namenil, ve le On in naj jima naklanja še veliko zdravih, zadovoljnih in srecnih let – vse bo dobro, ce bo Bog dajal blagoslov od zgoraj. Vsi tukaj zbrani vama želi-mo, naj vaju Bog še dolgo ohranja, vama daje svoj blagoslov, nebeška mati Marija pa naj vam stoji ob strani ob vsem, kar vaju v življenju še caka. Da je bilo slavje popolno, so na koru poskrbeli pevci in tokrat se je otroški pevski zbor župnije Krašnja združil z animatorji z Brda, ki so s seboj pripeljali še župnika Bernarda, ki ni prišel praznih rok, ampak s kitaro, in se je pelo, da se je slišalo do nebes. Oglasile so se tudi orgle, za katerimi je sedel organist Lojze Pezdirc, in le dva dni za tem, ko sta v cerkvi svetega Tomaža v Krašnji izrekla svoj da, sta ga po petdesetih letih ponovila. In to ob istih pricah, kot takrat pred ne tako davnimi leti, vsaj za njiju ne, saj ju druži skupna ljubezen do Boga in domacih. Kaj hitro bo minil cas do naslednje obletnice in takrat se ponovno srecamo, do takrat pa naj vaju spremljata Marijino varstvo in božji blagoslov. besedilo in Foto: drAgo juteršek Delovno praznovanje sv. Cecilije Na god zavetnice cerkvene glasbe se pevci in pevke, organisti in organistke, zborovodje in zborovodkinje zberejo pri sveti maši in se Bogu zahvalijo za prejete darove. V župniji svetega Tomaža so se pevci in pevke zahvalili za vse prejete ta­lente. Ker otroški pevski zbor ravno tako prepeva pri svetih mašah, so za­dnji dan v mesecu novembru imeli Ceciljanko tudi oni, le da je bila malce drugacna. Najprej pevska vaja, potem petje pri sveti maši in nato ... Ker so jim tokrat na koru v pomoc pri petju priskocili animatorji z Brda skupaj z župnikom Bernardom, so k praznovanju povabili še njih in imeli so se prav fletno. Verjetno bodo v prihodnjem letu srecanje še kdaj ponovili, saj je v prijetni družbi veselih, mladih, razposajenih in navihanih pevcev in pevk, tako domacih kakor tistih iz sosednje fare, prav lepo. besedilo in Foto: drAgo juteršek Revija odraslih pevskih zborov Na zadnjo nedeljo v cerkvenem letu, na nedeljo Kristusa Kralja ve­soljstva, torej 24. novembra, so se v cerkvi svetega Mihaela v Men-gšu zbrali odrasli pevski zbori dekanije Domžale. Za uvod v srecanje je na orglah poskrbel Gregor Klancic, nato smo prisluhnili prvemu zboru. Novost tokratnega srecanja je bila, da se je vsak zbor najprej sam predstavil, nato pa odpel dve pesmi. Kot prvi je zapel odrasli pevski zbor župnije Jarše, sledila je vokalno-instrumentalna skupina sv. Mihaela iz Mengša. Prisluhnili smo še zborom iz župnij Dob, Vir in Trzin. Barve Crnega grabna so tokrat zastopali pevci in pevke z Brda in Krašnje. Iz Moravc sta prišla moški in mešani pevski zbor. Tudi Mengeš sta zastopala dva zbora, in sicer mešani pevski zbor župnije Mengeš, ki ga vodi Neža Hribar, ter meša­ni pevski zbor sv. Mihaela župnije Mengeš, ki ga vodi Andrej Levec. Najbolj pogosto na revijah slišimo glasove mešanega pevskega zbora iz Domžal in odzvali so se tudi tokrat. Besedo, dve je pevcem in pevkam namenil deka­nijski animator za cerkveno glasbo Marko Košir, ki je poudaril, da je tokratno srecanje nadaljevanje praznovanja zavetnice cerkvene glasbe svete Cecilije. Na koncu je zbrane pozdravil tudi prof. Gregor Klancnik, ki ni mogel skriti navdušenja nad zapetimi pesmimi. Zbori so skupaj zapeli še tri pesmi in pri zadnji Povsod Boga preglasili celo zvonjenje. Druženje so pevci in pevke na­daljevali ob sprošcenem pogovoru in pogostitvi v župnijskem domu. besedilo in Foto: drAgo juteršek Koncert »Naših pet« Od prvih korakov, tistih malce nerodnih v zacetku, je minilo pet let in koraki so postali bolj sigurni in ples bolj všecen tako gledalcem kot plesalcem, zato ni cudno, da so gledalci v soboto, 23. novem-bra, napolnili dvorano Antona Martina Slomška. In kdo so bili tokrat tisti, ki so navduševali s številnimi plesi? Poleg doma-ce odrasle in otroške skupine Folklornega kulturnega društva Lukovica še Otroška folklorna skupina Domžale, ki deluje v okviru KD Domžale, in Folklorna skupina Emona, ki ima velike zasluge, da se je ohranjanje nekdanjih plesov zacelo tudi v Lukovici. S tisto znano „Sto ledi, sto ledi naj pride notr“ se je tokrat zacelo prijetno druženje s plesom, pesmijo in še cim. Kot prvi so se nam predstavili clani odrasle folklorne skupine Lukovica, v kateri pleše 8 parov, ki se družijo tudi izven folklornih okvir­jev. Zaceli so s plesi z obronkov Menine planine, kjer so se vsako nedeljo popoldne zbirali enkrat pri eni, drugic pri drugi hiši. Plesalo se je, pelo in tudi pilo, kakopak drugace, le da so o tem zadnjem prednjacili moški, ženske pa so raje plesale, le plesalcev ni bilo. A so se na koncu le našli, zaplesali in potem odrajžali domov. A obiskovalci v dvorani smo še ostali in strmeli v naslednji sklop plesov, ki ga je odplesala otroška skupina Fol-klornega društva Lukovica. Tokrat so v plesu obudili navado s predvecera svetega Florjana, ki goduje 4. maja, ko so fantje hodili okoli hiš in pobirali jajca. Za malce smeha tudi na racun številcnosti v folklornem društvu sta poskrbeli Urša in Mimi in obenem povabili, naj se jim pridružijo novi clani in clanice. Nato nam je Aleš Lebar, ki je prireditev povezoval z bese-do, predstavil osnovna pravila oblacenja v nošo. Naj zapišem le tega: ce po nesreci del noše pade na tla, jo vedno pobira moški. Kot prvi gost je nastopila Otroška folklorna skupina Domžale, ki deluje v okviru KD Dom-žale. Vsako leto se naucijo nov splet plesov in tokrat so nam predstavili dogajanje pod vaško lipo v casu pusta. Naslov odrske postavitve je Prišel je. Slovenci znamo zapeti in zaplesati, kajti pred vec kot sto leti je bil ples tudi nacin življenja in ce je bil nekje hitrejši, drugje pocasnejši, so zato krive temperature in tako je znacilnost gorenjskih plesov hiter ritem ter poskoki, da so se plesalci ogreli, in tako je bilo tudi v tem sklopu – ogreli so se tako na odru kot mi v dvorani. Da je bilo tokrat res zanimivo, so med posamezne plese uvrstili še skec in enega od njih sta odigrala Damjan in Andrej. Otroci so se odlocili, da gredo kosit, a ker so še premajhni, je bil to samo naslov odrske postavitve njihovega nastopa. Za njimi so za­plesali in zapeli clani in clanice Folklorne skupine Emona, ki se nam je predstavila z venckom goriških plesov, da pa nismo bili neobvešceni, kaj se pleše, je poskrbel še njihov posebnež Pepe. Folklorno skupino Emona s slavljencem vežejo prijateljske vezi, saj so za prve nastope naših fol-kloristov posodili narodne noše. Še enkrat so se zavrteli slavljenci, tokrat s spletom štajerskih pustnih plesov, nato pa smo prisluhnili najmlajšim, malce manj mlajšim in starejšim harmonikašem, ki so nam zaigrali ven-cek narodnih. Sledil je še slavnostni del, v katerem so za svoje prizadevno delo na podrocju ljubiteljske folklorne dejavnosti iz rok Tatjane Horjak iz Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti obmocne izpostave Domžale prejeli Maroltove znacke. Posebno priznanje ob peti obletnici so prejeli tudi otroci. Zahvala tistim, ki omogocajo, da folklorna skupina diha, poje, pleše in nastopa, gre RCU Rekreacijskemu centru Urbanija, Gostilni pri Bevcu, Lekarni Ljubljana, Karmen d.o.o. in Obcini Lukovica ter vsem ti-stim, ki so jim in še bodo priskocili na pomoc. Vecer se je zakljucil s pri­jetnim druženjem vseh nastopajocih in imeli so si kaj povedati, saj se v petih letih že nabere nekaj zgodovine. besedilo in Foto: drAgo juteršek V znamenju »najdbe« izgubljene rimske poštne postaje Ta veseli dan kulture je Medobcinski muzej Kamnik pocastil z odprtjem obcasne arheo­loške razstave, na kateri so bili predstavljeni rezultati izkopavanj leta 2013 v Blagovici. V meglenem in deževnem novembru ter mrzlem decembru tistega leta so arheologi konzorcija, ki so ga sestavljali arheologi iz podjetja Arhej d. o. o. pod vodstvom dr. Ane Plestenjak, arheolo­gi iz Oddelka za arheologijo (vodila jih je Milena Horvat) ter iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU (pod vodstvom dr. Lucije Grahek) zasadili svoje lopate na trasi druge cevi plinovoda. Raziskovali so parcelo št. 138 k. o. Blagovica (t. i. Piskarjevo oz. Jerinovo njivo – danes travnik). Izkopavanja so se deloma prekrivala z izkopnim poljem za prvo cev plinovoda, ki so jo delali leta 1977, ko so do-mnevali, da je na tem obmocju v casu antike in zgodnjega srednjega veka bilo pokopališce. Medobcinski muzej Kamnik je teritorialno pri­stojen za zbiranje, hranjenje, evidentiranje, pro-ucevanje in razstavljanje arheološkega gradiva iz obmocja sedmih obcin osrednje slovenske regije. Tako so že decembra 2014 vse najdbe z najdišca Blagovica, skupaj z arhivom arheološkega najdi-šca, prišla v trajno hrambo v pristojni muzej. Rezultati izkopavanj v letu 2013 Arheološke raziskave 3,3 ha velike površine so od­krile, da na tej lokaciji ni bilo le grobišce, temvec da imamo opravka z naselbino, ki se je skozi cas spreminjala, popravljala, dograjevala. Izkopani so bili temelji oz. ostanki stavb, ki so bili v prvem in drugem stoletju vecinoma leseni (lahko je šlo za skladišca, shrambe ali hleve), pocasi pa so leseno arhitekturo dopolnjevali z zidanimi strukturami, temelji in zidovi. Položaj naselbine pod pobocjem se je nekajkrat izkazal za precejšen problem. Ne-všecnosti so jim povzrocali hudourniški potoki in plazovi, ki so naselbino v posameznih delih prekri­li z zemljo in peskom, zato so jo morali popravljati, utrjevati zidove, spreminjati ipd. Vse te procese se je dalo prebrati v zemeljskih plasteh, v arheolo­škem zapisu, kjer so se ohranile tudi drobne najd-be z govorico življenja tedanjih uporabnikov. Pre­senetljivo dobro se je ohranila grobnica, verjetno nekega pomembneža, v kateri je bil kot popotnica in grobni pridatek pridan steklen servis iz svetlo­zelenega in modrega stekla. Redkost pri nas, po kolicini in sestavi steklenih izdelkov. Arhitekturni ostanki dolgih objektov, tudi kašc, so kazali na neko prav doloceno funkcijo naselbine, znotraj katere so iz neznanega razloga tudi pokopavali. Je v Blagovici v casu antike bila poštna postaja Ad publicanos? Poštna postaja Ad publicanos je bila od Emone (Ljubljana) oddaljena 20 milj (približno 30 km) in 6 milj (približno 8,8 km) od Atransa (Trojan). Vri­sana je v zemljevid anticnih cest iz 1. stoletja, na Tabulo Peutineriano. To poštno postajo so v pre­teklosti locirali v Lukovico, v Podpec pri Lukovici idr. z bolj ali manj neutemeljenimi domnevami. Pošta je od rimske zasedbe naših krajev (enako je bilo tudi drugje) igrala kljucno vlogo pri obve-šcenosti in preskrbi rimske vojske. Organizirana je bila po celotnem rimskem imperiju in je bila prvenstveno namenjena vojski. Poštne postaje poznamo iz itinerarjev, kjer so napisana njihova imena, funkcija in razdalje oz. oddaljenost med njimi. Na nekaterih postajah se je dalo dobiti hra-no, pijaco in prenocišce, na drugih je bilo mogoce zamenjati konje, živalsko vprego, spet tretje so imele policijsko-nadzorno funkcijo. Del pridatkov iz groba 1 – steklene posode iz svetlozelenega in modrega stekla, 1. stoletje. Foto: Janja Železnikar. Zakaj menimo, da je anticna poštna postaja bila v Blagovici? Ime Ad publicanos je rimsko. Arheološki ostanki z najdišca kažejo, da je naselbina nastala na nepo­seljenem obmocju. Poleg tega njena zasnova že v zgodnji fazi kaže na velikopotezni nacrt. Veliki dolgi objekti bi lahko služili kot hlevi, skladišca ali drugi gospodarski objekti, ki jih poštna posta­ja mora imeti. Najdene peci za taljenje železove rude in žlindra, najdena v vseh fazah delovanja naselja, govorijo o kovaški obrti, ki je na poštnih postajah gotovo cvetela, saj so bila popravila vo­zov in podkovanje konj nujna. Med najdenimi drobnimi predmeti je veliko uvo­ženih. Izstopa pa relativno majhno število kuhinj­skega posodja. To potrjuje lego ob prometni cestnipovezavi. Šlo je verjetno za postajo, kjer so zame­njali vprego, da je potem zmogla vzpon cez klanec do Atransa. Naselbina je živela od zgodnjega 1. pa do 4. stoletja n. št., ko rimska cestna infrastruktura pocasi propade in z njo vse, kar je stalo ob njej. Dobrodošli! Ce si želite pobliže ogledati ponovno odkrito rimsko poštno postajo, njeno urbanisticno zasno­vo in objekte, drobne najdbe ter rekonstrukcije, dobrodošli na gradu Zaprice, v odpiralnem casu muzeja, od torka do sobote, od 8. do 16. ure (zim-ski cas od 1. 11. do 31. 3.) in od torka do sobote, od 10. do 18. ure (poletni cas, od 1. 4. do 31. 10.) Vljudno vabljeni. K razstavi je izšla tudi publika­cija z enakim naslovom. Razstava bo odprta pred­vidoma do konca leta . Na odprtju razstave, 3. 12. 2019, ob 18. uri, se je zbralo lepo število obiskovalcev, domacinov, veliko arheologov, iz obcine Lukovica pa nas je obiskala gospa Mojca Cerar, višja svetovalka iz oddelka za družbene in društvene dejavnosti. Av-torici razstave in publikacije dr. Ana Plestenjak inJanja Železnikar sta v predavanju predstavili raz­stavo in tematiko, nato pa je sledil še voden ogled razstave. jAnjA železnikAr, ArheologinjA v MedobcinskeM Muzeju kAMnik Vitrina z drobnimi arheološkimi najdbami in novci, 1.–4. stoletje. Foto: Janja Železnikar. Vhod v razstavni prostor. Foto: Tea Kregar. Obiskovalci predavanja in razstave. Foto: Tea Kregar. Gasilci PGD Blagovica z gosti Glasbeni pozdrav zacetku veselega decembra Lani decembra so gasilci in gasilke Prostovoljnega gasilskega dru­štva Blagovica prvic organizirali dobrodelni koncert z naslovom ‘Skupaj za nov gasilski center’. Ideja zanj je prišla z namenom, da skupaj z obcani in obcankami zberejo del sredstev za dokoncanje novega Gasilskega centra v Blagovici. Odlicni odzivi po koncertu so jih spodbudili k temu, da zopet organizirajo koncert za dober namen in poskrbijo za glasbeno dogajanje v zacetku veselega de­cembra. Odlicna glasba, smeh in druženje se je odvijalo v nedeljo, 1. decembra, z zacetkom ob 16. uri, v telovadnici in pred vhodom Podružnicne šole Blagovica, kjer so se zbrani zadržali tudi po pri­reditvi. »Biti gasilec je castno, tradicionalno in nepogrešljivo poslanstvo tudi v moderni in digitalni dobi 21. stoletja. Najstarejša civilno-družbena organizacija na Slovenskem je nastala iz potrebe ljudi po ucinkoviti in sistematicni zašciti ljudskega podeželja in najvecje vrednote cloveške­ga življenja. Še danes združuje trdne, nacelne in požrtvovalne može, ki so se jim zacele pridruževati tudi ženske. Žal še tako sodobna gradnja ne more zagotoviti popolne varnosti pred ognjem. Samo takšna vse­ljudska zašcita privablja sama od sebe v svoje vrste tudi mlade fante in dekleta, ki jih je lepo gledati, kako se preizkušajo s svojimi mentorji na vse bolj razvejanih gasilskih tekmovanjih. Veseli me, da se mladina mo-tivira in vzgaja v nesebicni pripravljenosti za skupnost kot pomembna protiutež egoizmu in odtujenosti,« je v svojem nagovoru izpostavila županja mag. Olga Vrankar. Prvi nastopajoci naznanili pestro poletno dogajanje Kot prvi je v Blagovici nastopil Ansambel Banovšek, ki bo poleti tudi igral na veselici v Blagovici. Veselica bo tako kot v tem letu potekala dva zaporedna vecera, in sicer 21. ter 22. avgusta. Za ansamblom so nasto­pili fantje iz Klape Sidro s skladbama ‘Zora bila‘ in ‘Niko se ne smije kao ti’. Svojo podporo so pokazali tudi gasilci iz Centra za zašcito in reševa­nje Domžale, saj se je z dvema skladbama v Blagovici prvic predstavil njihov osemclanski zbor. Kasneje so obcinstvo s svojimi melodijami ogreli clani Ansambla Luka Razpotnika, clani Ansambla Gregorja Kobala in akusticni duet s kitaro NikaAnže. Za najvec smeha je poskrbel bratranec Ivana Serpentinška, in sicer je Tone Serpentinšek s svojimi pripovedmi nasmejal prav vse v dvorani. Tretji koncert morda že v novem Gasilskem centru? Zbrane je poleg županje nagovoril tudi predsednik PGD Blagovica, Blaž Judež ml., ki je na dogodku pozdravil tudi prisotnost podžupana Vin-cenca Dragarja, predsednika Gasilske zveze Lukovica Roberta Maslja in vodjo PŠ Blagovica Mojco Sušec. Izrazil je veselje ter zahvalo tako obiskovalcem kot tudi nastopajocim in vsem gasilcem, ki so pomagali pri odlicni izvedbi dogodka. »Dogodek je že drugo leto zapored odlicno uspel. V prvi vrsti nas naj­bolj veseli, da se glasbeniki na povabilo z veseljem odzovejo in nasto­pajo brezplacno, saj vedo, da se resnicno trudimo z zbiranjem sredstev za dokoncanje težko pricakovane pridobitve za ta del obcine Lukovica. Brez njih koncerta verjetno ne bi bilo, zato jim tudi ob tej priložnosti v imenu vseh clanov PGD Blagovica izrekam iskreno zahvalo,« pojasnju­je Andraž Štrukelj, predsednik komisije za mladino v PGD Blagovica in vodja organizacije dogodka. Ob tej priložnosti se gasilci PGD Blagovica zahvaljujejo prav vsem za podporo. Še vedno vabijo, da s SMS sporocilom na številko 1919 pri­spevate 5 EUR za izgradnjo novega Gasilskega centra. Kot dodajajo malo za šalo in malo zares, že razmišljajo, kaj bi pripravili za naslednji december. Vse kaže, da bo dogodek postal tradicionalen znanilec naj­bolj praznicnega meseca v letu. besedilo: leA sMrkolj Foto: leA sMrkolj in Arhiv pgd blAgovicA 20 let ekološke kmetije Pr‘ Matet: Kjer seme leti iz rok celo leto Leta 1997 so bile po vzoru sosednje Avstri­je v Kmetijski svetovalni službi Slovenije izdane prve smernice za ekološko kmeto­vanje. Besedi EKO in BIO sta bili tedaj novi, skoraj neopazni, pomenili pa sta nov, dru-gacen, bolj zdrav in trajnosten nacin kme­tovanja. Na domžalsko-kamniškem obmocju je bilo marca 1999 ustanovljeno Združenje ekoloških kmetov – Zdravo življenje. V kontrolo ekolo­škega kmetovanja je bilo takrat vkljucenih le 41 kmetij v celi Sloveniji. To so bili »dojemljivi entuziasti«, ki so se zavedali pomena drugac­nega, zdravega kmetovanja. Na voljo so imeli zelo malo literature, znanja in izkušenj ter podpore, veliko bolj pa so bili deležni naspro­tovanj in dvomov. Med pionirji slovenskega ekološkega kmetij­stva je od vsega zacetka Marko Cerar z ekolo­ške kmetije Pr‘ Matet z Gradišca pri Lukovici. Zacetkov se spominja kot zelo napornih, saj so morali eko pionirji najprej zaceti spreminja-ti ustaljeno miselnost o tradicionalnem kme­tovanju. S t. i. »propagando« so z društvom na razlicnih sejmih ozavešcali obiskovalce o nacinu ekološkega kmetovanja in degustirali prve bio pridelke. Znanje o ekološkem naci-nu kmetovanja so crpali eden od drugega ter preko strokovnih ekskurzij doma in v tujini. V 20-ih letih pa je bil vendarle narejen ogro-men miselni in posledicno prehranjevalni obrat mnogih, ki nam ni vseeno, kaj jemo. Vedno vec nas je tistih, ki skušamo zreducirati nakupe hrane v megamarketih multinacio­nalk in raje zavijemo do najbližje kmetije, kjer ima mleko vonj po mleku in kjer cebula še po­raja solze v oceh. Matetovi so sprva zaceli ekološko kmetovati s kuhanjem hrane za prašice. Potem, ko se je pridelek zelenjave in žit postopoma povece-val in ko so priceli s predelavo mleka, pa so kmetijo tržno usmerili. Med letoma 2007 in 2010 sta Marko in njegova žena Tanja posta-la dobavitelja rumenega korenja za Spar, od leta 2010 dalje pa Tanja mestne ljudi razvaja s svojimi pridelki ob sobotah na tržnici v BTC-ju ter ob cetrtkih v Intersparu na Vicu. Povpra­ševanje je vecje od njune ponudbe, zato eko dobrot skorajda ni dovolj za vse, ki bi si jih že­leli. Besedi EKO in BIO sta iz neopaznih oznak postali eni najpomembnejših prehranskih tr-govskih oznak, saj zagotavljata zdravo, s pe­sticidi nezastrupljeno, z ljubeznijo in žuljavimi rokami pridelano slovensko hrano. Povprecen delovni dan Matetovih se zacne ob 6. uri zjutraj. Maja, Mani, Mojca, Cilka in Megi (krave avtohtone sorte cike) cakajo Tanjo, da jih pomolze. Medtem Marko nahrani prašice (avtohtone pasme krškopoljski prašic) in kure (avtohtone pasme štajerska kokoš). Po molži Tanja svoje »punce« še nahrani. Sledi prede-lava mleka v t. i. mlekarni – Tanja posname surovo mleko za maslo, izdeluje skuto, grški, navadni in sadni jogurt, sladko in kislo smeta-no ter kislo mleko. Medtem Marko pocisti hlev in nastelje s svežim nastiljem. Tu je dela veliko, saj se vse živali prosto gibajo (prosta reja). Po uri in pol intenzivnega fizicnega dela se Marko in Tanja usedeta k zajtrku in kavi: do­mac Tanjin pirin kruh, domace maslo, sosedov med in domaca klobasa. To je tudi cas vsako­dnevnega sestanka planov za tekoci dan. Ker je kmetija majhna, je vsak dan zelo pester. Kot tržno usmerjena kmetija ustvarjata kmeta pe­ster in raznolik asortima. Dela je zato veliko vec, kot ce bi se ukvarjala samo z eno panogo. Delo je pogojeno z letnimi casi in se nikoli ne konca, tudi pozimi ne; nekatere njive pocivajo z zasejanimi žiti in deteljo, na ostalih pa raste radic (ki ga obožujejo voluharji, srne in Lju­bljancani). Pridelava zelenjave se intenzivno pricne že februarja, saj se pred zimo zasejana zelenjava tedaj že pobira (npr. redkvice). Tanja pravi, da seme leti iz rok celo leto. Februarja se poseje že prva solata. Na kmetiji ohranja­jo nekaj starih slovenskih sort zelenjave: fižol, solato, buce, rumeno korenje, pastinak, kole­rabo. Zelo pogosto je tudi delo v gmajni, ki je eno od najtežjih: secnja dreves in priprava drv za zimo. Okoli 12. ure je južina, ki jo obcasno kuha Ma-tetova mama. Po njej pa zaslužen odmor pred popoldansko rundo dela: rastlinjak, košnja, njiva, mlekarna, priprava zelenjave za tržnico, peka kruha. Tja cez na vrt pogledam, ali Ma-tetovi že kofetkajo in tedaj smo dobrodošli sosedje, mimobežniki, znanci, prišleki, prija­telji. Tako prijetno je poklepetati pod starimi jablanami in prisluhniti modrostim Matetove mame ali pripovedi o starih predmetih, ki jih skriva Markov etnološki muzej. Ko je delo do-bro opravljeno, najlažje pa tedaj, ko je vreme slabo, gre Marko tja na oddih in po navdih. Zbirka starega kmeckega orodja, strojev, upo­rabnih predmetov iz kmetovega vsakdana iz­pred 100 in vec let, je nastajala vrsto let, saj za Matetove že vec rodov velja, da »nic stran ne vržejo«. Okoli 7. ure zvecer je potrebno ponovno »k puncam« in ostalim živalim. Pr' Matet je posebno luštno takrat, ko je dela najvec, saj pridemo na svoj racun tudi sosedje pomagaci: pozno poleti se na traktorski pri­kolici odpeljemo pobirat krompir in cebulo, jeseni pa koristno s prijetnim združimo ob lickanju koruze in na kolinah. Matetovo vaško dvorišce je praviloma polno domacih in sose­dovih otrok, ki pomagajo pri pobiranju pridel­kov, pri košnji ali pri cišcenju hleva. Tedaj ob-molknejo tudi sodobne elektronske naprave. Preprosto – luksuz. Ceprav je ekološko pridelovanje zelo težak, ce ne garaški posel, pa mu Marko in Tanja ostajata zvesta: »Ekološko kmetijstvo je pomembno za obstoj malih kmetij in prihodnost nas vseh, ki živimo v tako lepi državi in hocemo ohraniti pristen stik z naravo. Upava, da bova našim otrokom uspeli dokazati, da je le ta nacin kmetovanja pravi, da se jim bo ukoreninila lju­bezen do zemlje, tako kot se je nama.« Izzivov za prihodnost je veliko, najvecji pa je boj s pleveli v pridelavi zelenjave, saj Matetovi ne uporabl jajo niti ekoloških preparatov, ki so sicer dovoljeni. »Trudila se bova za nadaljnjo visoko kakovosti vseh izdelkov, ki jih ustvarja­va skupaj z otroki. Upava in želiva, da se bomo znali ekološki kmetje preko našega društva še bolj povezati in da bo država opazila naš trud in požrtvovalnost našega dela.« Ekološka kmetija Pr Matet kot tudi vsi ostali ekološko usmerjeni kmetje si zaslužijo globo­ ko spoštovanje, ker ne zastrupljajo narave in nas zalagajo s preprosto najboljšo hrano. To pa zmorejo le modri in dobri ljudje, ki znajo po napornem delu sesti, pocastiti nedeljo, se poveseliti in potem zopet – delati. besedilo: bilkA deMšAr stArMAn, MAtetovA sosedA Foto: tAnjA cerAr Na caju z Vero Beguš Ne(pre)štete gledališke predstave – za odrasle in otroke –, nemalo izdanih publikacij, številne predstavitve pletenja slamnatih kit, pev­ske prireditve tako z domacimi kot s tujimi pevci, tako doma kot v sosednjih deželah ter tudi po njenih pricakovanjih presenetljivo do-bro obiskani literarni veceri. Tu so še odlicno sprejete slikarske de­lavnice ter razstave in na muzej v skoraj dve stoletji stari hiši njenih staršev ne smemo pozabiti. Za vsem tem v domaci Krašnji stoji go-spa Vera Beguš, predsednica Kulturno umetniškega društva (KUD) Fran Maselj Podlimbarski, ki je po tem, ko je nastopila pokoj, postala domala še bolj aktivna, kot je bila kot uciteljica, ki je službovala ne lev Krašnji, ampak tudi na Brdu pri Lukovici in še prej v Šentgotardu. Seveda je v kraju, kamor jo je že zanesla pot, oživela tudi kulturno dogajanje. Najbolj jo veseli, ko je za njo še ena uspešna gledališka igra – to pomeni, da je predstava uspela in požela aplavz polne dvo­rane –, najmanj pa je navdušena nad tem, da se mora iti tudi sama na oder priklonit. Raje je »teta iz ozadja«, se iskreno zasmeji in mi postreže z ajurvedskim cajem, ki ji ga je podarila vnukinja. Gostila tako prvo damo kot Radovednega Tacka Na vprašanje, kako ji uspeva ohranjati tako živahno kulturno življenje v sicer mali Krašnji (razkritje: tudi avtorica pricujocega prispevka sem se pred desetletjem preselila v ta kraj), sploh ob tako skromnih financnih sredstvih, brž odgovori, da je vse mogoce, ce je clovek iskren in ga poganja iskrena ljubezen do tega, kar pocne, pa tudi entuziazem je dobrodošel. »Nihce od nas (clanov KUD Fran Maselj Podlimbarski; op. p.) ni bil nikdar placan za svoje delo, niti ni bilo treba nikdar nikomur placati za obisk v Krašnji,« pove in mi smeje zaupa, da je bila najbolj ‚ekstravagantna‘ oseba, ki je kdaj koli obiskala katerega izmed kulturnih dogodkov, ki jih je KUD organiziral v šoliv Krašnji, Štefka Kucan – in to v casu, ko je bil njen mož predsednik takratše nove države. »In ko je Štefka odhajala, mi je ena naših gospe, ki je pletla slamnate kite, v smehu rekla, naj povabim v Krašnjo še Milana!« Krašenjsko šolo sta sicer rada in veckrat obiskala tudi pisatelja Svetlana Makarovic in Ivan Sivec. Krašnjo pa so obiskali še številni drugi znani do­maci kulturniki in športniki. No, iz letošnjega leta, pravzaprav od prav ne­davno (sredi novembra), pa si bo najbolj zapomnila dogodek, na katerem so knjigo ‚Na predvecer vélike vojne‘, ki vsebuje tudi razpravo o domacinu,duhovniku, zgodovinarju in knjižnicarju Ivanu Avguštinu Žibertu, v doma-ci osnovni šoli predstavili njeni uredniki z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU, dr. Petra Svoljšak, dr. Andrej Rahten in dr. Gregor Anto­licic. Prišel pa je tudi Franc Kelih, direktor Mohorjeve družbe iz Celovca. Omenjeno predstavitev je pospremila tudi likovna razstava clanov likov­nih društev in skupin iz Radomelj, Mengša, Domžal, Lukovice in Krašnje ‚Pletemo kite‘ – z istim naslovom torej, kot ga nosi še en vecji projekt, ki ga je letos ‚odpravila‘ naša sogovornica, to je izdaja trdo vezane knjige, ki na osnovi pricevanj žanjic, koscev in pletic kit opisuje kmecka dela in opra­vila, ki jih je bilo treba opraviti, da je iz slame nastala kita ter s pomocjo fotografij prikazuje, kako so Krašnjanke in Krašnjani obudili staro obrt in jo predstavljali doma in v tujini ter zanjo motivirali tudi mlade. Naslednja gledališka igra že v novi dvorani Da znajo osnovnošolci, ki obiskujejo krašenjsko šolo, še danes splesti sla­mnate kite, tako ne cudi. Kaj pa motivacija otrok za nastopanje v igrah – je ta v digitalni dobi kaj manjša, kot je bila nekdaj? Beguševa na to odgovori, da ne, ceravno se otroci, ko se posedejo na klop in cakajo na zacetek vaj, Foto: osebni arhiv. Foto: osebni arhiv. res radi zastrmijo v ekrane svojih napravic, a ko jim pove, da jim jih bo pac vzela za tisto urico, kolikor imajo na voljo za vaje, te kar hitro pospravijo. Si pa želi pocasi nekoliko predati delo režiserke iger. Na otroškem delu ji je to delno že uspelo, saj igro ‚Sovica Oka‘ Svetlane Makarovic tokrat prvic vodita njena vnukinja Brina Tic in še ena mlada Krašnjanka Lucija Dolinšek. In kaj nam pripravlja za 2020? »Ni kaj, novo igro moramo pripraviti,« sme­je odgovori in doda, da jo igralci že vneto sprašujejo, kdaj bodo spet kaj igrali. »Kako naj potem nehamo razmišljati o igrah?« se zasmeji. Pri tem velja omeniti, da so satiricno komedijo Toneta Partljica ‚Za nacionalni inte-res‘ ponovili kar osemkrat, od tega petkrat v Krašnji, in vsakic so povsem zapolnili dvorano. Naslednjo igro – zaenkrat se ve le, da bo komedija – pa bodo spomladi uprizorili že v dvorani novozgrajenega društvenega doma. Nadaljevali bodo tudi s pevskimi srecanji, kot je ‚Na vasi je lepo, ko pod lipo na Kanalu zapojo‘, ki je sicer letos zaradi slabega vremena in prenove gasilskega doma odpadlo. Klepet z ljubljanskim županom in ‚domaci erasmus‘ še pred evropskim Ce bo izšla še kakšna publikacija, ne obljubi, saj ji je že omenjena ‚Pletemo kite‘ vzela skoraj pol leta. Le kako ne, ko pa je treba za vsako publikacijo, ki se je loti Vera, zbrati tudi ogromno zgodovinskega materiala, ki ga je seveda treba tudi preveriti. Nekoc mi je sogovornica povedala tudi, kako je dnevno hodila v nacionalni arhiv izpisovat podatke, ki jih ni smela sko­pirati. Spet drugega dne, ko sem jo obiskala, je ravno zakljucila telefonski pogovor z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem. Ta ji je pomagal pri pridobivanju informacij za ‚Izgnancev dnevnik‘ – knjigo, ki jo je prire­dila po dnevniku domacina Josipa Štolfe, ki so ga med drugo svetovno vojno izgnali v Srbijo. No, projekt ‚Stare kmecke hiše slovenskih pokrajin‘ jih je pa že v devetde­setih vodil do izmenjav mladih iz Krašnje, ki so tako za vec dni obiskali svoje sovrstnike od Prekmurja do Obale ter seveda tem vrnili gostoljubje v domacem kraju. Domaci ‚erasmus‘ torej še pred casom danes poznanega evropskega programa za izmenjave Erasmus! Cesa pa iz casa svojega kulturnega udejstvovanja ne bo nikdar pozabila? Vera se ob tem iskreno zasmeji in deli spomin iz stare dvorane, ko so se fan-tje ponorcevali in nastavili odrske deske tako, da je eden od igralcev padel skoznje v vec kot metrsko luknjo. K sreci mu ni bilo hudega, prav tako kot ni bilo hudega Verinemu soigralcu, ki je med igro – ravno ko je odprla vrata in tako, kot je narekoval scenarij, rekla: »O, a si že nazaj?!« – za kuliso zaspal. V spominu ji bo ostalo tudi režiranje igre ‚Ribiške zdrahe‘ v primorskem na­recju, pri cemer jim je pomagal primorski delavec, ki je sodeloval pri gra­dnji regionalne ceste mimo Krašnje. Pa igri na prostem ‚Potresna povest‘ in ‚Ubežnik‘, v katerih je igralo po vec kot sto igralcev. »Ko smo se v Krašnji zaceli pogovarjati o tem, so me nekateri igralci vprašali, ce sem nora, da kdo nas bo pa gledal, ce bo pol Krašnje na odru!« pove v smehu. Omeniti velja, da je z udejstvovanjem na podrocju gledaliških iger zacela pri rosnih šestnajstih. »Takrat sem podala predlog, da bi našo staro dvo­rano izkoristili za nadaljevanje igralske dejavnosti (z igrami so v Krašnji priceli že v prvi polovici minulega stoletja), pa mi je takratni ucitelj – prav tako zelo naklonjen kulturnim dejavnostim – rekel: ‚no, zdaj pa povej, kaj si si zamislila!‘. In tako sem jaz, šestnajstletnica, prevzela koordinacijo tudi desetletje starejših od mene (smeh).« Ko je postala uciteljica, a še preden se je porocila, pa se je zacela redno udeleževati tudi seminarjev za gleda­lišcnike. In ker ve, da gledališce zahteva cloveka s prakso, si tudi za svojega naslednika želi nekoga z izkušnjami. Življenjski projekt: Ohranitev šole v domaci vasi! Na vprašanje, kako danes gleda na življenje v Krašnji, ki se je od njene mladosti – mimogrede, Vera je postregla tudi mnogim gostom v domaci gostilni Pr Pavlet (danes je taista hiša preurejena v muzej) – še kako spre­menila, odgovarja, da ima življenje v Krašnji od nekdaj zelo rada in sploh je to obcutila pred daljnimi leti, ko je poldrugo leto preživela v Ljubljani. Takrat sta oba z možem Mitjo službovala kot ucitelja v šoli na Brdu pri Lu-kovici in sta se dnevno vozila iz Ljubljane v domace kraje, kar je scasoma postalo neprakticno. Ko se je rodila hci Mojca, ki sta jo vozila v varstvo k Verinim staršem v Krašnjo, pa sploh. No, sin Uroš pa je prišel iz porodnišni­ce že v novo hišo. Vsi, ki danes živimo v Krašnji, pa vemo, da sta oba z bratom MarjanomŠtrukljem zelo aktivna v družbenem življenju – Vera torej na podrocju kul­ture in Marjan na podrocju športa –, obcasno pa se njune aktivnosti tudi prepletejo in takrat se zgodi, da se na kakšnem športnem dogodku znaj­de, denimo, pletenje kit in kak šcepec športa na kateri od kulturnih prire­ditev. Teh bi si Vera želela še vec, natancneje: manjkajo ji folklorni dogodki za otroke. »Ljudem je namrec treba ponuditi cim vecjo izbiro,-« meni in dodaja, da je bila sicer sama vselej najmanj sigurna v literarne vecere oz. nikdar ni vedela, koliko obiskovalcev bodo ti pritegnili. »Pa so vedno tudi ti napolnili šolsko avlo!« »Rada bi še poudarila, da brez pomoci tistih, ki sooblikujejo predstave in ti-stih,  ki tako ali drugace pomagajo na prireditvah, ne bi mogla pripraviti in organizirati vsega, kar delamo v društvu. Vesela sem, da lepo sodelujemo z društvi v kraju, z uciteljicami na podružnicni šoli v Krašnji in ravnateljico Osnovne šole Janka Kersnika Brdo. Pri vsem pa mi je veliko pomagal Mitjain brez njegove pomoci marsicesa ne bi bilo. Žal pa sta bila otroka veliko­krat sama doma.« No, Verin najvecji, domala življenjski projekt pa je prispevek prav k ohrani­tvi šole v domaci Krašnji, brez katere si tako bogatega kulturnega življenja nikakor ne predstavlja. V sedemdesetih letih je namrec Slovenijo pretresel – dobesedno – potres, ki je zamajal tudi temelje stare šole, zaradi cesar so morali pouk prestaviti – zopet dobesedno – pod kozolce. »Je pa izjemno pomagal eden od vašcanov, ko je za pouk namenil celotno nadstropje svoje hiše. Da smo šolo ohranili v Krašnji, je bilo res trdo delo in takrat smo vsi Krašnjani govorili povsem isti jezik – šlo se nam je za popolnoma isti cilj – in ko smo odprli vrata nove šole, smo se vsi pocutili zares zmagoslavno,« pojasni Vera. Upraviceno, bi lahko dodali. besedilo: AlenkA lenA klopcic Župnik Bernard Rožman Širok nasmeh in srce na dlani! V tednu pred prvim dogodkom praznicnega decembra, prihodom sv. Miklavža, sva se v župnišcu na Brdu srecala z župnikom Bernardom Rožmanom. V preddverju je bilo slišati hitenje, smeh in cutilo se je, da je predpraznicno vzdušje na vrhuncu. Seveda, vsak cas bo med nami sv. Miklavž in dela ni malo, ko se clovek pripravlja na tako pomemben obisk, je bil prvi stavek, ki mi ga je izrekel do ušes nasmejan mlade­nic, ki kar prekipeva od življenjske energije. Mocan stisk roke, tople besede in že sva sedela v župnijskem uradu, kjer se cuti, da prav vse diha s to mlado, nalezljivo energijo. Krasni obcutki, optimizem in pre­pricanje, da se z voljo in pravim pristopom da premikati gore! Lahko smo resnicno zadovoljni, da takšen clovek živi med nami in zaseda mesto župnijskega upravitelja na Brdu in Zlatem Polju. Zdi se, da vas širše ljudje še ne poznajo prav dobro. Kako bi se vi pred­stavili? Sem Bernard Rožman. Rojen sem bil med slovensko osamosvojitveno vojno, 29. junija 1991, v Kranju. Imam tri brate in dve sestri. Sem pono-sen stric enajstih necakov in necakinj. Izhajam iz verne in športne druži­ne. Duhovnost in fizicna aktivnost sta v naši družini izjemno pomembni. Vsi smo se že kot otroci ukvarjali s športom. Ko je naš šampion Primož Peterka zmagoval po celem svetu, nam je bil vsekakor velik vzor in želeli smo biti ravno tako uspešni kot on. V tistem obdobju smo se vsi navduše­vali nad smucarskimi skoki. Ko sem bil star pet let, je skakalni kljub Triglav na Krvavcu organiziral smucarski tecaj, ki je bil brezplacen za tiste, ki bi se potem vkljucili v klub. In seveda, ker sem »Gorenc«, so me starši prijavili. Tecaj me je tako navdušil, da sem zacel trenirati smucarske skoke. Istega leta sem zacel ministrirati, kot pred menoj moji bratje. Kljub številnim in napornim treningom nisem izpustil skoraj nobene svete maše. Po po­škodbi noge s treningi smucarskih skokov žal nisem mogel nadaljevati. Po duši sem športnik in tako sem se odlocil, da se posvetim kolesarstvu. S kolesarstvom so se ukvarjali tudi moj oce in bratje. Zopet smo bili skupaj. S kolesarstvom sem se ukvarjal do konca srednje šole. Nato sem se odlo-cil za popolnoma novo pot, pot duhovništva. Ta odlocitev ni bila lahka. Sprejel sem jo po dolgem premisleku na duhovnih vajah v tišini v Asiziju v Italiji. Na tehtnico sem dal svoje dosedanje življenje in svojo prihodnost ter se odlocil. Domacim nisem nic povedal. Izvedeli so šele septembra, ko sem se že pogovoril s tedanjim nadškofom Anton Stresom. Mogoce je bilo na zacetku malo šoka, kar je razumljivo, a mojo odlocitev je družina sprejela z vso ljubeznijo in spoštovanjem. V Ljubljani sem preživel šest let, tam sem študiral teologijo in preverjal svojo poklicanost za duhovnika. V duhovnika me je na moj 25. rojstni dan, 29. 6. 2016, posvetil nadškof Stanislav Zore. Kot kaplan sem bil dve leti v Ribnici in eno leto v Žele­znikih. Nadškof mi je avgusta 2019 zaupal službo župnijskega upravitelja Župnije Brdo in Zlato Polje.   Kaj je za vas sreca? Zame je sreca, ce lahko opravljam svoje poslanstvo in naredim kaj dobre­ga za druge. S cim vam uspeva ohranjati notranji mir oziroma ravnovesje? Notranji mir in ravnovesje mi prinašajo zakramenti (sveta maša, spoved …),  molitev, glasba in fizicna aktivnost (šport, delo …). Kako bi vi opisali ljubezen do sebe? Ljubezen do sebe meni predstavlja cisto obliko ljubezni, kjer je pomemb-no, da se lahko in se želiš razdajati za druge. To pa moraš vsekakor nare­diti z nasmehom na obrazu, sicer stvar ni pristna, znotraj sebe moraš ob takšnih dejanjih cutiti zadovoljstvo in sreco. Izjemno pomembno je tudi, da ostanem v dobri fizicni in duhovni kondiciji. Študij teologije je zahteven in dolg, kako bi ga vi opisali? Študij teologije za duhovnike traja 6 let in se v resnici nikoli ne konca. Vedno se imamo priložnost nauciti kaj novega. Teologija vkljucuje razlic­ne vede, kot so filozofija, spoznavanje Svetega pisma, zgodovine, znanje tujih jezikov … Nekateri predmeti so mi šli bolje, še posebej sta mi bila blizu zgodovina in Sveto pismo. Študij teologije ni namenjen samo tistim, ki želijo postati duhovniki. To je študij za vsakogar, predvsem za tiste, ki želijo poglobiti svoje znanje o veri in si razširiti obzorje. V casu študija si vsaki dve leti povabljen na pogovor in napišeš prošnjo, v kateri izraziš svojo željo po nadaljevanju. V semenišcu je tudi veliko casa namenjenega osebni rasti. Kako po nekaj mesecih vidite župniji Brdo in Zlato Polje, ljudi, ki tukaj živijo, in kje je najvec priložnosti? Župniji Brdo in Zlato Polje šele spoznavam. Veliko stvari je zame novih. Prvic mi je zaupana vloga, ki jo imam. Ljudje so do mene prijazni, dosto­pni, veliko mi pomagajo in mi svetujejo. Zavedam se, da nas cakajo veliki izzivi, ki bodo od vseh nas zahtevali veliko truda in potrpljenja. Lahko pa vsi ljudje dobre volje posredujejo kakšne predloge, želje in ideje, kako in kaj bi lahko izboljšali v naši župniji. Kje je po vašem mnenju razlog za sorazmerno nizko število otrok pri verouku? Težko bi dal kakšne konkretne razloge za upad otrok pri verouku, ker sem premalo casa v tej župniji. Se bomo pa vnaprej trudili biti na tem podro-cju uspešnejši. Opažam, da je veliko konkurence na podrocju dejavnosti, ki jih imajo naši otroci in mladi na voljo. V našem župnišcu imajo mladi celo stavbo, ki se nahaja poleg župni-šca, verjetno je to prostor, kamor lahko pridejo vsi, ki se želijo družiti? V naši župniji so vsi mladi dobrodošli. Poskušamo urediti prostore za mla­de, kjer se bodo lahko družili, razpravljali in rastli v odgovorne, odrasle osebe. Župnija je ravno tako rezervirala termin v Soncni dvorani na Brdu, kjer se lahko mladi rekreirajo. Dobrodošli in vabljeni! Kako bi vi opisali verovanje? Verovanje bi opisal kot nacin življenja. Osebno se trudim, da bi živel na kr-šcanski nacin, kot je zapisano v evangeliju. Vcasih mi uspeva bolje, vcasih pa se zavem, da moram še delati in se uciti. Kako vi doživljate naravo in živali, kaj vam ta stik pomeni? Narava in živali mi veliko pomenijo. Zelo mi je všec okolica, v kateri živim, polna zelenja, gozdov in travnikov. Prihajam iz kmeckega okolja. Stara mama je imela kmetijo, na kateri sem z veseljem pomagal. Kot skavt se držim njihovih zakonov, ki se v vecini navezuje na okolje in živali, njiho­vo spoštovanje in zavedanje sobivanje. Tudi sam sem lastnik psa z ime­nom Berni. Zato naj na tem mestu lepo prosim obcane Lukovice, da se odrecejo metanju pirotehnicnih izdelkov, ki lahko zelo škodujejo naravi in živalim. Koliko je zanimanja med mladimi za versko življenje? Menim, da je v naši obcini še živo versko življenje med mladimi. Vcasih je versko življenje podobno plimovanju. Opažam, da se vedno z vso zavze­tostjo lotijo projektov, ki si jih zastavijo (Oratorij, izdelovanje adventnih venckov, miklavževanje, izdelovanje jaslic, šport in rekreacija, svete maše, pevski zbor, študentska skupina …). Veliko je odvisno od družinskega okolja, v katerem živijo, in vrednot, ki jih živijo doma. Mladi so in bodo vedno dobrodošli na Brdu.   Kakšen je vaš odnos do sodobne komunikacije in ali jo uporabljate tudi sami? Sodobna komunikacija ima svoje prednosti in slabosti. Prednosti so, da lahko kršcansko sporocilo hitreje pride do tistih, ki si ga želijo. Slabe strani so, da nam lahko vzamejo veliko casa, lahko tudi zasvojijo, nas oddaljijo in koncno izgubimo pristen stik z ljudmi. Sam uporabljam tako družabna omrežja kot elektronsko pošto. Celibat, nekaj, kar je mogoce omejitev ali prednost, ko se odlociš za to-vrstno služenje. Kakšno je vaše mnenje? S celibatom se zgledujemo po Jezusu. Kršcanska doktrina in praksa v ce­loti izhajata iz Jezusovega življenja in njegovih naukov. Vemo, da ni bil porocen, kar pomeni, da se je posvecal izpolnitvi poslanstva, ki mu ga je dodelil Oce. Duhovnik se sam odloci za ta nacin življenja. Ima 6 let casa za premišljevanje in razlocevanje te odlocitve. Vsekakor mora biti ta po­membna odlocitev sprejeta svobodno, sicer lahko pride do težav. Kako bi izgledala vaša maša, ce bi pri sestavi imeli popolnoma svobo­dne roke in bi bil vaš namen, da tja pride cim vec otrok oziroma družin? Sveta maša mora biti takšna, kot je predpisano. Noben duhovnik je ne sme spreminjati, dodajati ali prilagajati. Lahko pa vsi sodelujemo in obli­kujemo sveto mašo z uvodi, ministriranjem, petjem in branjem božje be-sede. Lep primer tega sodelovanja obstaja v naši župniji. Mladi enkrat v mesecu pripravijo sodelovanje pri nedeljski sveti maši in po maši pripra­vijo pogostitev.   Ali menite, da formalni in frontalni nacin poucevanja verouka otroke in mlade odvraca od cerkve in od bolj pristnega stika in ali ne bi bilo bolje z otroki ali mladimi vzpostaviti verouk, ki bi vsaj nekoliko bolj teme­ljil na druženju, igranju, socializaciji na verski nacin, stiku z naravo in spodbujanju socialnih stikov? Poucevanje verouka je zelo odvisno od tistega, ki ga poucuje. Namen verouka je spodbuditi otroke k razmišljanju na kršcanski nacin. Verouk je opora in pomoc staršem pri njihovi verski vzgoji. Metode poucevanje verouka pa so razlicne in odvisne od pedagoga, ki jih izvaja.   Kakšni so vaši nacrti v obeh župnijah in podružnicah? Ker sem v župniji šele od avgusta, za zdaj vecino casa opazujem. Veliko sem se pogovarjal s kljucarji, s katerimi smo že zacrtali dolocene projekte, ki se bodo odvijali v župnijah in podružnicah. Eden od vecjih projektov bo ureditev podružnice sv. Luka v Praprecah. Zamenjali bomo klopi in obnovili zvonik. Kako vi preživljate praznike, kaj vam osebno pomeni božicni cas? Prazniki so vedno nekaj posebnega, še posebej božicni. Boljše kot so priprave, vecji je ucinek. Letošnje praznike bom prvic praznoval na Brdu. Konkretnih nacrtov še nimam. Sigurno pa bom na sveti vecer blagoslovil župnišce in okolico. V casu praznikov obišcem tudi domace, ki so razse­ljeni po celotni gorenjski in štajerski. Kaj bi želeli sporociti našim krajanom? Papež Francišek je zapisal: »Skrivnost božica in Nazareta je polna družin­skega duha. V božicnih dneh iz nje pijejo radost ljubezni tudi kršcanske družine, da bi obnovile svoje upanje in veselje«. Vsem krajanom želim lepe in blagoslovljene božicne praznike in vse dobro v letu . besedilo: AvreA šuntAr erjAvšek Foto: osebni Arhiv V Srecni hiši o pomenu srece z direktorjem danskega Inštituta za raziskovanje srece in avtorjem knjižnih uspešnic o sreci M. Wikingom Sreca je dolgotrajen proces, ki nas Slovence glede na globalno lestvico najsrecnejših dr­žav na svetu v letu 2019 uvršca na 44. mesto med 156 državami sveta. cetrti teden v no-vembru je bil še posebno v znamenju srece, saj je Meik Wiking, direktor danskega Inštitu­ta za raziskovanje srece in avtor dveh knjižnih uspešnic, prevedenih v slovenšcino, ‚Lykee‘ in ‚Hygge‘, obiskal Slovenijo. V cetrtek, 21. novembra, se je ustavil tudi v Srecni hiši in z zbranimi obiskovalci delil svoje poglede na sreco. »Pri sreci ne gledamo na vrednost in moc de­narja, saj poleg BDP-ja na stopnjo srece vplivajo zdravje, stopnja svobode, velikodušnost in druž­bena podpora. V sodobnih casih išcemo sreco na napacnih krajih. Do vecje stopnje srece vodi vsekakor hvaležnost, da se spomnimo na to, kaj vse imamo, namesto da pozornost usmerjamo na tisto, cesar nimamo. Ko si odgovorimo in oza­vestimo, kaj smo poceli ob tistih dneh, ko smo se pocutili res srecne, lahko te aktivnosti vnese-mo v naš vsakdan,« je izpostavil Meik Wiking. Želje so enotne vsem, ne glede na to, kje ži­vimo. Ravno ustvarjanje lokalnega veselja za globalno sreco je bilo vodilo Alenke Lene Klopcic, ki je pred petimi leti ustanovila Srecno hišo v obcini Lukovica, pri cemer je bil glavni namen pomagati otrokom iz rejniških in social-no ogroženih družin. »Sreca je nekaj zelo težko dosegljivega, ce ne delamo na tem vsak dan z drobnimi koraki. Tako kot je rekel tudi Meik in tega se sama že dolgo zavedam. S tem name-nom sem pred petimi leti tudi nadela slogan sebe, boš to hote ali nehote razdajal naprej. Wi-king je v Srecni hiši povedal, da je zadovoljstvo odvisno tudi od opazovanja, kaj imajo ljudje v naši okolici. Ce imamo obcutek, da v primerjavi z drugimi ne napredujemo toliko oziroma naza­dujemo, bo to vplivalo tudi na našo sreco. Danski recept za sreco podoben slovenskemu Županja obcine Lukovica, mag. Olga Vrankar, se je strinjala z Meikom Wikingom in Alenko Leno Klopcic, da je vseeno, kje biva posa­meznik, sreca je odvisna od nas samih. Izpo­stavila je star slovenski pregovor: »Sreca je v majhnih stvareh. Z majhnimi koraki je treba to sreco dozirati, da jo potem dobiš tudi vec na­zaj. Ceprav je teorija veliko lažja kot praksa, je dejstvo, da je to vsak izmed nas že velikokrat poskusil tudi na lastni koži. Zdi se mi, da je re-cept za dansko sreco zelo podoben našemu,« meni Vrankarjeva. Alenka Lena Klopcic je ob zakljucku prijetne­ga druženja dejala: »Tudi ko se zaveš trenutka, da si srecen, to ne pomeni, da bo trajalo do konca življenja. Sreca je proces, na katerem je treba stalno delati. Do srece vodijo nenehne aktivnosti in dejavnosti. Sreca je nekaj zelo težko dosegljivega, ce ne delamo na tem vsak dan z drobnimi koraki. Tako kot je rekel tudi Meik in tega se sama že dolgo casa zavedam. S tem namenom sem pred petimi leti tudi na­dela slogan ‘globalno veselje za lokalno sreco’. Šele s tem, ko ti gojiš zavestno veselje, to lah­ko vodi do dolgotrajnejšega obcutka srece, ki nikoli ni absoluten.« besedilo: leA sMrkolj Foto: sinišA kAnižAj ‘globalno veselje za lokalno sreco’. Šele s tem, ko ti gojiš zavestno veselje, to lahko vodi do dolgotrajnejšega obcutka srece, ki nikoli ni ab-soluten,« je po dogodku dejala Klopciceva. cas, da v Slovenijo pride kompetentna oseba z znanjem o sreci Deli Meika Wikinga »Hygge: umetnost dobrega življenja po dansko« in »Lykee«, ki v danskem je­ziku pomeni sreca, sta Alenko Leno Klopcic nav­dušili in tako je prišla na idejo, da avtorja povabi na konferenco Energetike.NET En.ekonomika & industrija 019, kjer je spregovoril o pomenu srece na delovnem mestu. »Zazdelo se mi je, da je cas, da v Slovenijo pride takšna oseba, ki bi ji o pomenu srece prisluhnilo vec ljudi. Sreca na delovnem mestu je zelo pomembna, saj smo vecino budnega casa delovno aktivni. Ce se na delu ne pocutiš dobro, nisi srecen oziroma niti zadovoljen, potem cutiš, da dnevi kar letijo mimo tebe. Kar naenkrat se lahko zaveš svoje starosti in postaneš depresiven, saj ugotoviš, da je šlo mimo tebe prevec dni, ko nisi užival.« Vsak od nas ima možnost vplivanja na druge. Ce delaš na sebi, gojiš sreco in lepe obcutke do Najbolj praznicen mesec v letu – december! Pogumno in odlocno smo zakorakali v zadnji mesec tega leta. Mesec, ki je odet v odtenke rdece, zlate in zelene barve, zaznamuje ga svetloba tisocerih luck in veliko ljubezni v srcih ljudi. Mesec, v katerem nas obišcejo kar trije dobri možje – v ospredju je torej obdarovanje, izpolnjevanje tisocih želja vsakega izmed nas in predvsem je vsepovsod cutiti radost, pri-cakovanje, in koncno je to cas, ko se zazremo vase, naredimo pregled za leto, ki se izteka, pred seboj imamo sliko nacrtov, ciljev, želja za prihajajoce leto. Ali je tukaj še kaj dodati? Mogoce bi se bilo najbolje prepustiti toku življe­nja, množice in zgolj uživati v mnogih carobnih trenutkih, ki nam jih moderni svet, poln blišca in obilja, ponuja na vsakem koraku! Morda, a vsi mi vemo, da je to oddaljevanje od sebe, odda­ljevanje od bistva praznikov, kjer je nedvomno v ospredju božicni cas. Rdeca barva, ki je zašci­tni znak veselega decembra, je barva ognja in krvi. Pomeni moc, strast do življenja, vrocico, ki jo zaznamo ob stvari, ki nam veliko pomeni in se ji predamo z dušo in telesom, prav tako je to spolna strast, ki je v življenju tako pomembna. Strast govori iz nas, takrat, ko smo neki zade-vi popolnoma predani in nam veliko pomeni. Rdeca barva je barva samozavesti, vitalnosti, odlocnosti, topline, prijateljstva in cutnosti. Zlata barva je barva, pred katero vedno cutimo spoštovanje, mogoce smo celo ponižni, v nas vzbuja obcutke neslutene moci, stika z višjimi sferami ali vibracijami, zvestobe, modrosti ter obilja. Zelena barva je barva narave, nežnosti, povezovanja, miru in tako je simbolicno barva upanja. Zelena barva na nas deluje pomirjajoce, v nas budi mir, svobodo, zadovoljstvo, skladnost in ravnovesje. Moramo se strinjati, da so to zelo sporocilne barve za praznike, ki so pred nami. Novoletna smrecica je torej idealna podoba teh treh barv in verjamemo lahko, da to ni nakljucje, temvec modra izbira z velikim sporocilom. Miklavž, kot prvi od treh dobrih mož, ima moc­no sporocilo obdarovanja, predvsem pa pove­zovanja med ljudmi, zlasti želi otrokom sporoci-ti, da se jih spomni, sicer pridnih, in jih obdari z jabolki, figami, orehi in sladkarijami, pa vendar ima tudi za poredne s seboj parkeljne, ki po­redne otroke spremenijo v pridne in tako tudi oni dobijo svoja darila. Nekje konec novembra se mnogokrat na nebu pojavi vecerna zarja, to je cas, ko naš predragi Miklavž v pecici pece sla­stne piškote. Pa naj kdo rece, da ta pogled na ozarjeno nebo v odtenkih rumene, oranžne, rdece barve s pridihom modrine ni nekaj, kar jemlje dih in se pri srcu pojavi neka carobna is-krica, hvaležnost! Hvaležnost, da lahko vidimo takšno lepoto, da smo zdravi, da smo prisotni v tem trenutku in da lahko obcutimo takšno ra-dost. V katoliški Evropi sveti Miklavž predstavlja darežljivost. Pa je res darežljivost v kupu daril, ki so zanimiva le nekaj dni, potem pa obležijo v nekem kotu, pozabljena in brez vrednosti? Vsi se strinjamo, da nikakor ne! Smisel darežljivosti je, da se spomnimo na nekoga, mu celo nekaj naredimo sami ali podarimo to, kar bo temu otroku ali odraslemu v oceh prižgalo iskrice sre-ce in hvaležnosti! Sv. Nikolaj v gršcini pomeni zmaga ljudstva. Bil je resnicna osebnost, živel je nekje v 3. ali 4. stoletju našega štetja. Rodil se je bogatim staršem, ki sta kmalu umrla za kugo. Premoženje je razdelil revežem, sam pa odšel v samostan. Ali ni torej najlepše darilo tudi danes, da gre cela družina na Miklavžev sprevod, kjer se lahko vsi poveselimo, objamemo Miklavža, od angelov dobimo pest orehov ali sladkarij, zapojemo lepo pesem, se skrijemo pred par-keljni in preživimo lep vecer, ki nas poveže, in koncno spet zacutimo, da smo družina, da vse ljudi povezuje ljubezen in druženje. Med nami so tudi brezdomci, reveži, bolni in osamljeni, ali se kdaj spomnimo tudi nanje? Ali še znamo, kar tako v znak hvaležnosti življenja in zdravja, ne­komu podariti neko malenkost, ki pa je mogoce edina stvar, ki bo temu cloveku ogrela srce v teh praznicnih dneh? Ali znamo naravi in živalim v tem mesecu podariti mogoce le naš blagoslov, lepo misel, nahraniti ptice, muco ali drugo žival, ki nam prekriža pot? Mnogokrat ne, tako mocno smo zaverovani vase in v svoje potrebe, da sko-raj ne znamo pogledati in videti ljudi okoli sebe. Na vse to nas spominja kršcanski praznik božic. Pa sta božic in Božicek povezana? Ali je sploh pomembno? Najpomembneje je, da znamo iz vsega skupaj potegniti tisto, cemur je vse name-njeno. Odpušcanju, slavljenju življenja in prazni­ku vseh živih bitij na zemlji. Vrnimo se v cas, ko so ljudje živeli tesno povezani z naravo, ko so jo castili, kajti zavedali so se, da vse spremembe v naravi vplivajo tudi na življenje cloveka. Pred­niki so poznali pomen enakonocja in soncnih obratov, ravno tako sprememb v naravi. Vse te pojave so castili, saj so bili zelo odvisni od njih. 25. decembra se zgodi najpomembnejši pojav, saj se sonce zacne znova pomikati nazaj proti severu. Starodavne civilizacije so to poimenova­le kot vnovicno rojstvo boga Sonca. V kršcanski religiji to poznamo kot rojstvo Jezusa. V treh dneh, od 21. do 25. decembra, ko Sonce miruje, le-to zaide tik pod ozvezdjem Južnega križa, iz cesar izvira verovanje, da je Bog umrl na križu, miroval tri dni, nato pa vnovic vstal. Anticne kulture so razumele pomen enakonocja kot do­koncno zmago svetlobe nad temo, dobrega nad zlim. 24. decembra se na obzorju pojavi Oriono­vo ozvezdje. Vse tri zvezde Orionovega pasu so takrat poravnane v skoraj navpicni crti. Smer, ki jo kaže Orionov pas, je proti zvezdi Sirij, ki vzide malo po polnoci. Kristjani so to zvezdo imeno­vali Betlehemska zvezda. Zvezde Orionovega pasu predstavljajo tri modrece, ki sledijo tej zvezdi na vzhod. Egipcani so 12 dni praznovali rojstvo Sonca, kot odraz dvanajstih delov kole­darja. V Babilonu so ravno tako 12 dni prazno­vali zmago njihovega Boga nad pošastmi teme. Germani in Kelti so castili prebujenje narave in potrditev nadaljevanja življenja. Kaj pa v so-dobnem casu? Narava še vedno zakljucuje svoj cikel in pricenja se nov. Kaj pa ljudje? V casovni naglici, brez pravih obcutkov, brez namenov in izraza prave ljubezni, hitimo v trgovske centre in v popolnem brezbrižju nakupujemo darila, hrano in vse mogoce stvari, ki jih v resnici niti ne potrebujemo. Zakaj se ne bi vrnili nazaj k nara-vi, nazaj k svojemu izvoru, h koreninam, nazaj k sebi? Pojdite v naravo, zadihajte s polnimi pljuci, zacutite njen spokoj, zdravilno moc, namenite kakšnemu drevesu svoj objem in blagoslov in dovolite, da zacutite, kdo v resnice ste. Opazujte nebo, polno sijocih zvezd, galaksije, ki se vijejo nad nami, in luno, ki kar vabi, da zacutimo, kako smo majhni, le del velikega kozmosa. Veselimo se ponovnega rojstva Sonca ali Jezusa, veselimo se življenja in trenutkov, ki so pred nami. Bodi-mo ljudje, ki se ne bojimo soljudi, ljudje, ki vemo, da danes šteje le še srce, socutje in hvaležnost. Prižgimo v naših oceh in dušah iskrice radosti, prižgimo v vsakem od nas Sonce in dovolimo si, da to Sonce greje ljudi okoli nas, ne glede na to, ali jih poznamo ali ne, pogrejmo se tudi mi v žaru drugih in se od njih nekaj naucimo, ali vsaj dovolimo, da nas osvetlijo. Najvecja sreca je ta­krat, ko lahko osrecujemo druge, a predpogoj za to je, da se zavedamo, kdo smo, in seveda, da smo srecni mi sami. Bodimo ljudje, ki se zaveda-mo, da je vse odvisno od nas samih, si znamo odpustiti, se objeti in nato priznati napake, se iz njih nekaj nauciti in stopiti na pot napredka. Ko se v cloveku zganejo takšni mehanizmi, takrat postanemo clovek, ki je enak socloveku, takrat ni vec pomembno, kdo je bogat, kdo je dobil dražje in vecje darilo, kdo je sam in kdo ima dru­žino. Kajti car praznikov je v sobivanju, izražanju ljubezni in iskanju notranjega miru. Naš notranji mir je nekaj, kar je neprecenljivo in prazniki so cas, ko se lahko povežemo sami s seboj in svo­jimi najbližjimi. Želim vam cim vec iskric v oceh in topline v srcu! Mogoce je prišel cas, ko bomo Božicku ali Dedku Mrazu napisali pismo zahvale in hvaležnosti in nicesar pricakovali v zameno! Pa nikar ne pozabite, da Dedek Mraz prihaja iz-pod našega krasnega triglavskega pogorja, kjer mu družbo delajo bele vile, kozorogi, medvedi, zajci in še mnogo pravljicnih bitij. Vsi so del na-rave in pridejo v našo družbo, da nas spomnijo, da smo vsi enako pomembni in da nas ima rad, ne da bi nam postavljal kakšne pogoje in ome­jitve! Preživite torej vsaj preostanek meseca v tem duhu enakosti, spoštovanja in hvaležnosti! Odenite svoj dom v rdeco, zlato in zeleno barvo in carovnija se lahko zacne! besedilo: AvreA šuntAr erjAvšek Foto: lorri lAng @ pixAbAy.coM Priprave na praznicne dni in zakljucek letošnjega pohodništva v Društvu upokojencev Lukovica Zadnja dva meseca v letu sta v delavnici rocnih spretnosti v Dru-štvu upokojencev Lukovica namenjena izdelovanju praznicnih vo-šcilnic in adventnih venckov. Letos smo se v novembrski delavnici odlocili za izdelovanje venckov iz casopisnih zvitkov. Od doma smo prinesle že narejene zvitke. Pletenja venckov nas je ucila Irma, ki je prava umetnica v izdelovanju iz casopisnega papirja. Nekatere so pletenje hitro osvojile, nekatere pa smo potrebovale vec casa. Obcu­dovale smo tudi vencke in druge izdelke, ki jih je naredila Toncka, ki se nam je pridružila v letošnjem letu. Vedno znova nas preseneti s svojim znanjem pri izdelovanju razlicnih rocnih del. Clanice te delavnice smo so-delovale pri prireditvi Prižig luci v Lukovici. V Pungartnikovi hiši smo pri­pravile delavnico izdelovanja praznicnih vošcilnic za otroke. Vodila jo je Stana, ki je prinesla vse, kar smo potrebovale za izdelavo. Pod spretnimi prsti otrok in s pomocjo Stane so nastajale prelepe vošcilnice. Na trgu pa smo imele stojnice, na katerih so naše clanice razstavljale svoje izdelke. Zacetek decembra pa ni bil naklonjen pohodnikom DU Lukovica. Dežev-no vreme nam je preprecilo pohod v neznano. Kljub temu pa se nas je nekaj zbralo in pripravili smo plan za naslednje leto. Skrbno smo izbirali pohode v upanju, da se jih naslednje leto udeleži cim vec naših clanov. V decembru nas caka še silvestrovanje, ki bo letos v Gostišcu pri Cebelici. Leto se zakljucuje in v DU Lukovica smo lahko zadovoljni, saj smo uresni-cili skoraj vse planirane dejavnosti. besedilo in Foto: dAnicA osolnik Tradicionalno novoletno srecanje clanic Gasilske zveze Lukovica 2019 Zadnjo soboto v novembru smo se clanice Gasilske zveze Luko­vica zbrale na tradicionalnem novoletnem srecanju clanic GZ Lu-kovica v telovadnici podružnicne šole v Blagovici. Letos smo za organizacijo srecanja poskrbele clanice PGD Blagovica, ki smo se potrudile, da na srecanju zagotovo ni bilo dolgcas. Zbralo se nas je okrog petinšestdeset iz vseh petih društev. Po uvodnem pozdravu smo domace clanice pripravile in odigrale skec, ki je nasmejal vso družbo in dal vedeti, da bo vecer zabaven in sprošcen. Kako pravilno obleci uniformo, nam je predstavila Marta Moneta, predsednica komisije za clanice GZ Lukovica in Ljubljana regija III. Brez hrane na takšnem veceru seveda ne gre, zato smo se zatem okrepcale z vecerjo. Po vecerji nas je cakalo manjše presenecenje. Mlada stand-up komicarka Eva Virc je poskrbela, da smeha ni manjkalo. S tem se je program, ki smo ga pripravile clanice iz Blagovice, šele dobro zacel. Sledile so razne igre, kjer smo plesale, uporabljale svoje možgane pri izdelavi sestavljanke in bile kreativne pri ustvarjanju novih zgodbic. Po koncanem programu smo vecer nadaljevale ob prijetnem klepetu in dobri glasbi. Šahisti ŠD Crni graben nastopili v I. ligi Osrednje slovenske lige 2019 z najboljšim igralcem na 1. deski Po petih letih premora so šahisti ŠD crni graben zopet nasto­pili že na 20. Osrednji slovenski ligi 2019, ki je od 12. 9. 2019 do 14. 11. 2019 potekala tako, da smo bili domacini ali pa smo gosto­vali pri nasprotni ekipi. Igralni dan je bil cetrtek ob 18. uri. Organi­zator je bil Šahovski klub Komenda s Super ligo in I. ligo, v tehnicni izvedbi podjetja POGI d. o. o.  Liga nadaljuje tradicijo Domžalsko--kamniške lige in Osrednje slovenske lige. V Super ligi je nastopilo 10 ekip: ŠS Bor Dob, ŠK Komenda Popotnik, Kli­nicni center, ŠK Ig, ŠK Trzin Buscotrade, ŠK Višnja Gora - Sticna, ŠK TrzinBuscotrade 2, ŠD Vrhnika, ŠD Mengeš - Trzin 1 in ŠD DomžaleTajfun. V  I. ligi pa so nastopili: ŠD Vrhnika, ŠD Mengeš - Trzin 2, KPŠRD Karel JerajLjubljana, Zelenci LPP, ŠK Ljubljana, ŠK Medvode, ŠK Trzin Pekos pub, ŠKKomenda Pogi, ŠD Mengeš - Trzin 3 in ŠD Crni graben. Tempo igranja je bil 90 minut na vsakega igralca in dodatek 30 sekund na vsako potezo, kar je seveda možno samo z uporabo elektronskih ur. Ekipo so tvorili štirje igralci in štirinajst rezerv. Igrala je 3-clanska standar­dna ekipa v postavi: 1. deska Janez Hribar, 2. deska Alojz Cijan (enkrat Bo-jan Marincek), 3. deska Franc Erazem, na cetrti pa so se menjavali Milan Vidergar, Viktor Jemec in Marko Krulej. Zasedli smo 7. mesto med 10 eki­pami, kar je solidno za povratnike. Na zakljucnem turnirju, 21. novembra 2019, pa smo bili še boljši v postavi Hribar, Cijan, Erazem in Jemec, med ekipami Super in I. lige smo zasedli med 9 ekipami 6. mesto. Uspešen nastop se je pokazal v prejemu medalje za najboljšega igralca na najmocnejši prvi deski, ki jo je prejel naš mojstrski kandidat Janez Hri-bar. Cestitamo! besedilo in Foto: viktor jeMec Podeljena priznanja za dvajsetletno clanstvo v ZEKZŽ Vztrajnost je naša vrlina Letos se v Združenju ekoloških kmetov »Zdravo življenje« res veliko dogaja. 20 let delova­nja ni kar tako. Kar nekaj se je že pisalo o tej obletnici, o izdaji zbornika in o praznovanju dneva ekoloških kmetij ZEKZŽ na Razgledih z Vrha. Piko na i pa je dobilo praznovanje 20. novembra pri Furmanu v Lukovici. Najprej smo imeli strokovno predavanje, ki ga da je vztrajnost vrlina ekoloških kmetov. S združenje vsako leto v tem casu organizira v strokovno tajnico Pavlo Pirnat sta podelila pri­sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavo-znanja in šopke tistim kmetijam, ki so v zdru­dom Ljubljana, Izpostava KSS Domžale. Veliko ženju že od samega zacetka in teh je kar 24. smo na temo zatiranja plevelov v ekološkem Vsakemu sta namenila nekaj posebnih besed, kmetijstvu zvedeli od specialistke za poljedel-s poudarkom na tem, da skupaj zmoremo. stvo pri KGZS - Zavod Ljubljana, Damjane Iljaš. Dan oz. vecer je bil prav res poseben, prazni-Nato je sledil slavnostni del. Alenka Pokoren cen in slavnosten, saj smo se vsi po otroško je prebrala eno izmed pesmi naše clanice Me-razveselili tega priznanja. Na splošno kmetje tode Tori. Sledil je nagovor predsednika Jane-nismo vajeni, da je naše delo cenjeno. za Ocepka, ki se je pricel s stavkom: ‚Danes je Zakljucila je Pavla Pirnat z obcuteno interpre­poseben dan‘, v katerem je izpostavil dejstvo, tacijo Kuntnerje pesmi Sprva si seme. DRUŠTVO UPOKOJENCEV LUKOVICA Stari trg 1, Lukovica OBVESTILO Obvešcamo vse svoje clane, da bomo clanarino za leto pobirali po naslednjem razporedu : • LUKOVICA, PREVOJE, ŠENTVID, RAFOLCE: 12. 1. od 9. do 11. ure v pisarni Društva upokojencev v Lukovici • BLAGOVICA: 19. 1. od 9.00 do 10.45. v prostorih KS Blagovica • KRAŠNJA: 19. 1. od 11. do 12. ure v Gostilni LIPA • TROJANE: 26. 1. OD 9.30 do 11.00 v BISTROJU 91 Hkrati vabimo k vpisu še vse tiste upokojence, ki bi žele­li postati naši clani. To lahko storijo ob zgoraj navedenih terminih ali v naši pisarni v Lukovici ob cetrtkih od 15. do 17. ure. Društvena clanarina znaša 10,00 €, vzajemna cla­narina pa 12,00 €, skupaj 22,00 €. Obcni zbor DU Lukovica bo v cetrtek, 27. 2. ob 16. uri v Cebelici na Brdu. Želimo vam, da se vam v letu izpolnijo vse želje in prica­kovanja, božicni prazniki naj vas obdarijo s trenutki pri­jaznosti in iskrenim toplim zavetjem. Pa mnogo zdravja! Iskrene cestitke tudi ob Dnevu samostojnosti. društvo upokojencev lukovicA Vecer se je nadaljeval ob vecerji in prijetnem druženju, ki nam vsem veliko pomeni. besedilo: FrAnckA toMAn Foto: jože ocepek Prejemniki priznanj Obcine Lukovica: Zvonko Avbelj, Franc in Fani Barlic, Mar-ko in Tanja Cerar, Marija in Darko Gales, Stane in Anica Homar, Peter in Marija Kos, Tomaž in Metka Mocnik, Marko Ocvirk, Nikolaj Pavlic, Leopold in Pavlina Šinko­vec in podporna clanica Slavka Urbanija. SPRVA SI SEME Sprva si seme, ljubezen sejalceva, da te poseje, da te pozabi … Potem si pšenica, zrela za igro z vetrom in s kosci. Potem si nekomu vsakdanji kruh. Tone Kuntner Božicni bazar V cetrtek popoldan, 28. 11. 2019, je na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo potekal božicni bazar. Na dogodku so sodelovali vsi ucenci od 1. do 9. razreda, nanj so se pripra­vljali vec dni in izdelovali izdelke, v cetrtek ob 17. uri pa za starše in lokalno skupnost odprli vrata šole. Ob vhodu je obiskovalce pozdravljal napis BOŽIcNI BAZAR, v kletne prostore in do telovadnice pa jih je vodila božicna dekoracija. Letošnji bazar je poleg stojnic z rocnimi izdelki ucencev, ki so bile postavljene v avli – osrednjem prostoru bazarja, ponujal tudi ustvarjalne koticke, menjalnico rabljenih knjig, stojnico s pi-škoti in sladki koticek. Pred telovadnico so ucitelji in ucenci predsta­vljali Erasmus+ projekt (Kalabrija in Finska), po ucilnicah so potekali igralni koticki, kjer so lahko obiskovalci igrali namizne družabne igre, šah in – že nekoliko pozabljene – gibalne igre, kot je ristanc. V telovadnici so bile stojnice z izdelki, ki so nastajali izpod rok naših ucencev v sklopu dnevov dejavnosti vec dni. Nastali so raznoliki izdelki: vencki, zapestnice, okraski za smrecice, božicna žita, vošcilnice, svecniki, ko­ledarji, lesena drevesca, igrica tri v vrsto … Prav vsi izdelki so bili odraz ucenceve ustvarjalno­sti, rocnih spretnosti in srcnosti. Letošnji bazar je ponudil tudi sejem rabljenih knjig, ki so jih ucenci pred cetrtkovim popoldnevom prinesli v šolo, v zameno pa dobili kuponcek, s katerim so si na bazarju izbrali nove knjige. Stojnica je bila polna, ponudba knjig raznolika, prav vse knjige pa so bile odlicno ohranjene. Polna je bila tudi stojnica s piškoti in cake popsi, ki so jih doma spekli in pripravili ucenci s svojimi druži­nami. Obiskovalci so si lahko na bazarju sami izdelali vošcilnico in se fotografirali v foto kotic­ku pred kaminom ali se prepustili copicem pri poslikavi obraza. Preizkusili so lahko tudi svoje glasbene spretnosti v glasbenem koticku in zaigrali na bobne ali kitaro. Od telovadnice do jedilnice, kjer je bil sladki koticek, je vodila pot z luckami. Ucenke in uciteljice so pekle palacinke in ocvrte miške, kuhale caj in kavo. Cetrtkovo neformalno druženje med ucenci, starši in ucitelji je potekalo v prijetnem, spro-šcenem vzdušju vse do 19. ure. Obiskovalci so se dlje casa zadržali v šoli, obiskali stojnice, se aktivno vkljucevali v dogajanje in poklepetali med seboj, kar je tudi bil eden od namenov bazarja. Zahvaljujemo se vsem ucencem, ki so izdelovali izdelke in sodelovali na stojnicah, vsem staršem, ki so spekli piškote in podarili knjige. Zahvalju­jemo se tudi vsem sodelavcem šole za aktivno sodelovanje pri izvedbi bazarja. Iskrena hvala pa tudi vsem obiskovalcem, ki so s prostovoljnimi prispevki prispevali za šolski sklad. nAstjA s. nAveršnik in bArbArA v. oset, vodji bAzArjA Osnovna šola Janka Kersnika Brdo Vpis otrok v 1. razred za šolsko leto /21 V skladu s 44., 45. in 48. clenom Zakona o osnovni šoli (Ur. l. RS, št. 12/96 in spremembami) obve šcamo starše otrok, ki so rojeni v letu 2014 (torej od vkljucno 1. 1. 2014 do vkljucno 31. 12. 2014) in imajo prebivališce v šolskem okolišu Osnovne šole Janka Kersnika Brdo, da bo vpis otrok v 1. razred osnovne šole za šolsko leto /2021 potekal v mesecu februarju po sledecem razporedu: v PONEDELJEK, 3. 2. , od 16.30 do 18.00 . v prostorih Vrtca MEDO - 1. razred (za otroke, ki spadajo v šolski okoliš maticne šole na Brdu) v TOREK, 4. 2. , od 16. do 17.30 . v prostorih Podružnicne šole BLAGOVICA - 1. razred (za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš Podružnicne šole Blagovica) . v prostorih Podružnicne šole KRAŠNJA - 1. razred (za vse otroke, ki spadajo v šolski okoliš Podružnicne šole rašnja) Podrobnejše informacije in tocen termin vpisa boste prejeli z vabilom po pošti. V kolikor se vpisa ob dolocenem terminu ne morete udeležiti, nam to sporocite na telefon 01/7236 566, da se dogo vorimo za nov termin. šolskA svetovAlnA službA Osnovnošolci na taboru krepili socialne vešcine Ucenci OŠ Venclja Perka Domžale, OŠ Domžale in POŠ Ihan, OŠ Rodica,OŠ Dob, OŠ Janka Kersnika Brdo in OŠ Trzin so že tradicionalno krepili socialne vešcine na taboru, ki ga organizira Zveza prijateljev mladi­ne Domžale. Tabor, ki so se ga udeležili predstavniki skupnosti ucen­cev šole, predstavniki otroškega parlamenta in ostali socialno mocniucenci, je od 29. 11. do 1. 12. 2019 potekal v CŠOD Breženka v Fiesi. 55 ucencev šestih osnovnih šol je v družbi šestih mentorjev, Bojane Vo­dnjov, Petre Paradiž, Petre Zupancic, Jasne Zorenc, Lane Klopcic in Roka Mahneta, krepilo socialne vešcine, urilo moc komunikacije ter razvijalo kompetence vodenja in moderiranja skupine. Rdeca nit tabora je bila le­tošnja tema otroškega parlamenta – moja poklicna prihodnost. V petek popoldne so se ucenci najprej preko socialnih iger spoznali, se seznanili z namenom tabora ter izrazili svoja pricakovanja. Ravno medsebojno spo­znavanje, povezovanje z drugimi šolami, iskanje skupnih interesov ter tka­nje novih prijateljstev so eni od osnovnih ciljev tabora socialnih vešcin. V soboto so vsi ucenci sodelovali na treh delavnicah: Moja, Poklicna in Pri­hodnost. Na delavnici Moja so spoznavali sami sebe, kdo sploh so ter kate-re vrednote so tiste, ki jim v življenju najvec pomenijo. Na delavnici Poklic­na so spoznavali razlicne poklice, prednosti in slabosti le-teh, ugotavljali, kako izberemo pravi poklic ter kateri so poklici prihodnosti. Na delavnici Prihodnost pa so ucenci ugotavljali, kje vidijo sebe v prihodnosti, vsak po­sameznik je oblikoval svojo vizijo prihodnosti ter izdelal reklamni letak za svojo prihodnost. Pri vseh delavnicah so ugotavljali, kako pomembna je pozitivna komunikacija, dobro poznavanje samega sebe, sodelovanje in delo v skupinah. Po vsaki delavnici je sledila diskusija o sami delavnici. V soboto popoldne so se ucenci peš odpravili na ogled Pirana, zvecer pa so se zabavali ob socialnih igrah in spoznali osnove gledališke pedagogike. V nedeljo dopoldne smo naredili zakljucke in pripravili nacrte za izvedbo šolskih parlamentov. Ucenci so izpostavili, da si tudi v prihodnosti želijo so-delovanja med šolami, za kar so pripravili nekaj konkretnih predlogov, ki jih bodo s pomocjo mentoric tudi udejanili. Ugotovitve, sporocila in predloge, ki so jih ucenci oblikovali na taboru, bodo prenesli vsak na svojo šolo, tabor pa bomo predstavili tudi na medobcinskem parlamentu. besedilo in Foto: jAsnA zorenc (oš doMžAle) in bojAnA vodnjov (oš vencljA perkA) Miklavžev vecer otrok iz rejniških družin in Rotary cluba Domžale V sredo, 4. decembra 2019, smo v Kulturnem domu Janka Ker-snika v Lukovici preživeli srcno lep Miklavžev vecer. Že tradici­onalno otroci iz rejniških družin skupaj z otroki clanov Rotary cluba Domžale cakajo sv. Miklavža. Z nami je bila tudi županja Obcine Lukovica mag. Olga Vrankar, ki je nav­zocim namenila pohvalne besede o bogati tradiciji dobre skrbi za otro­ke v rejništvu na našem obmocju. Po prijaznem pozdravu predsednika Rotary cluba Domžale Marka Vreska so nas otroci iz rejniških družin iz obmocja Blagovice in Trojan, pod mentorstvom rejnic Ladi Klemen in Dani Zaberložnik, z igrico Skrivnostni nocni sprehajalec popeljali v svet iskanja resnice o tem, ali Miklavž je ali ga ni. Z mamo so nas naucili, da je Miklavž tam, kjer sta doma ljubezen in dobrota, kjer so ljudje sebicni in trdosrcni, pa Miklavža ni. Vsak od nas lahko kaj dobrega naredi za dru­gega. Ko smo že res težko cakali sv. Miklavža, nam je cas popestril har­monikar David Košorok, prišli so angelcki z luckami in s pesmijo so ob gromkem klicanju otrok iz publike koncno priklicali sv. Miklavža. Pred njim pa še nekaj parkeljnov, ki pa niso prehudo rožljali naokrog. Tudi oni so opazili, da je v dvorani veliko prisrcnih otrok in spustili sv. Miklavža, da jih je s pomocjo Rotary cluba Domžale obdaril, skupno 121 otrok iz rejniških družin in 23 otrok iz Rotary cluba Domžale. Hvala vsem v Rotary clubu Domžale, ki skrbno negujejo to lepo tradi­cijo, še posebej gospe Martini Oražem, ki je bila glavna Miklavževa po-mocnica. besedilo in Foto: MArtA toMec Sodelovanje s Cebelarskim društvom Lukovica cebelarstvo je v naši obcini bogata tradicija, ki omogoca spozna­vanje zgodovine cebelarstva in cebeljih izdelkov. K temu najvec pripomorejo prav cebelarji, ki s svojo donacijo medu naredijo naše zajtrke še okusnejše in pestrejše. Letos so na dan slovenske hrane, 15. novembra, izrazito popestrili tra­dicionalni slovenski zajtrk z njihovim obiskom, ki se ga je udeležilo 10 clanov Cebelarskega društva Lukovica in županja obcine Lukovica mag. Olga Vrankar, ter njihovo razstavo. Najvecja zahvala pa gre za darilo – vec kot 20 kilogramov razlicnega medu, od gozdnega in kostanjevega do cvetlicnega. Za podarjeni med se jim najlepše zahvaljujemo. Cebelarskemu društvu Lukovica še enkrat najlepša hvala za vso donacijo, obisk, sodelovanje in hkrati iskreno opravicilo za pomanjkljive podatke pri prejšnji objavi v glasilu Rokovnjac. besedilo in Foto: veronikA hribAr Kaja Pevec – odlicna športnica iz 3. b OŠ Janka Kersnika Brdo V soboto, 23. 11. 2019, je v Koloseju v Ljubljani potekala podelitev za slovenski pokal najboljšim gorskim kolesarjem sezone 2019 in Kaja Pevec je v svoji kategoriji v disciplini olimpijski kros zasedla skupno 2. mesto. Kaja kolesari že od svojega drugega leta, tekmuje pa od 3. leta sta­rosti. Prejela je že vec kot 20 medalj na domacih tekmah ter tudi tekmah v tujini (predvsem na Hrvaškem) ter osvojila 3 pokale v skupnem seštevku za slovenski pokal. Trenira pri domžalskem klubu Energija, najvec zaslug za njene uspehe pa nosi ocka, tudi zagrizen kolesar in hkrati tre­ner v ekipi Energija. S Kajo sem naredila (kot se za pravo športnico spodobi) cisto pravi intervju. Kako se imenuje šport, s katerim se ukvarjaš?Šport se imenuje kolesarjenje, gorsko kolesarje­nje in kolesarski kros. Kdaj si se zacela ukvarjati s kolesarjenjem? Zacela sem s poganjalckom, stara sem bila pri­bližno 2 leti. Kdo te je navdušil? Navdušil me je oci, ko je hodil na tekme in po­tem sem hotela še jaz. Zdaj trenira mene in še druge otroke. Progo imamo tudi v gozdu blizu doma. Vsebuje klance, spuste, korenine in ka­mne. Na kateri uspeh si najbolj ponosna? Ponosna sem, da sem bila 2. v državi in da do-bro kolesarim. Kako izgledajo treningi in kako tekme? Treninge imamo zunaj, ce je toplo. Gremo v gozd in tam vozimo. V telovadnici tecemo, izva­jamo kondicijske vaje. Pred tekmo postavimo svoj šotor, skupaj si ogledamo progo in se pri­pravimo na tekmo. Imaš pred tekmo kaj strahu, treme? Nimam strahu ali treme. Kaj ti pomeni ukvarjanje s športom? Zelo mi je všec, rada grem na treninge in tekme. Kaj ti je v šoli najbolj všec? Najbolj mi je všec šport, matematika in sloven-šcina. Kaj pocneš v prostem casu? V prostem casu se igram s svojim kužkom, ko­lesarim, gledam televizijo, grem ven in se igram s prijatelji. Kaj si želiš v športu v prihodnosti? Želim si, da bi bila prva na tekmi. Izdelava rakete V 3. b so nekateri ucenci doma ob pomoci dru­žinskih clanov izdelali rakete in jih prinesli po­kazat v šolo. Nekateri so zapisali tudi postopek izdelave. besedilo in FotogrAFije: tinA pergAr Opis rakete Za raketo sem potrebovala: tulec, kolaž papir, škarje, lepilo, šumeco tableto, vroco lepilno pišto-lo. Raketo sva izdelali skupaj z mami. Neja, 3. b Za raketo sem potreboval plasticno embalažo za šumece tablete – tulec, kolaž papir, škarje, le­pilo, šumece tablete, lepilni trak. Pri izdelavi moje rakete mi je mami pomagala poiskati vse pripo­mocke. Brat Denis pa mi je pomagal, da je raketa lepo izdelana. Aljaž, 3. b Z mami sva izdelali raketo. Potrebovali sva: kolaž papir, vroce lepilo, tulec od šumecih tablet, selo­tejp. Kaja, 3. b Raketo mi je pomagala delati mami. Narejena je iz plasticne škatle in tudi iz kolaž papirja in zale­pljena z vrocim lepilom. Izbrala sem si kožno in rdeco barvo. Raketo smo že preizkusili, vendar ni delovala. Preizkusili jo bomo še enkrat. Zoja, 3. b Praznicni december v VVE Medo V najbolj carobnem mesecu leta se je praznicno vzdušje cutilo tudi v VVE Medo. December smo zaceli z okraševa­njem igralnic in postavljanjem novole­tnih smrecic. Življenje v vrtcu so nam popestrile tudi tri predstave. Eno so pripravile naše strokov­ne delavke iz Krašnje, druga je bila v sklo­pu abonmaja Plesne šole Miki, tretjo pa sopripravili dijaki in dijakinje iz SVŠ Kamnik. Razveselili smo se tudi novih iger in igrac, ki nam jih je za igralnice prinesel Dedek Mraz. Cel mesec smo se skupine družile, skupaj igrale ter veliko pele in plesale. Otroci so bili najbolj veseli obiska babic in dedkov, s katerimi so preživeli dopoldne v vrtcu. Z njimi smo iz gline, slanega testa in drugih materialov oblikovali razlicne izdelke, ki zdaj krasijo naš vrtec. Hvala vsem, ki ste si za nas vzeli cas in nam pomagali ustvarjati lepo praznicno vzdušje v vrtcu. Veselimo se novih doživetij in srecanj z vami v novem letu in vsem želimo carobno leto ! besedilo in Foto: MAjA lenArcic Kaji sem se za odgovore zahvalila in ji zaželela še veliko športnih uspehov. besedilo: tinA pergAr Foto: Arhiv družine pevec Varno in srecno na poti! V sredo, 13. novembra, smo imeli v prostorih KS Blagovica (po)ucno uro varne vožnje. KORK Blagovica je v goste povabil inštruktorja varne vožnje g. Andreja Rusa iz Centra varne vožnje Vransko. Na Vranskem izvajajo programe varne vožnje za avtomobiliste, motoriste in traktoriste. S svojo vsebino predstavljajo priložnost, da se osvešcenost voznikov obogati na zabaven, adrenalinski in preventiven nacin ter hkrati dopolnjuje znanje, ki ga ne moremo pridobiti v šoli vožnje in je še toliko bolj pomembno za vse voznike. Programi se situacijsko najbolj približajo tistim dogodkom in posledicam, ki se najpogosteje pripetijo na cesti v raz­licnih pogojih in voznih razmerah. Naš odzivni cas v primeru težav na cesti je povprecno ena sekunda. V tej sekundi se odlocamo, kako bomo posto­pali in na kakšen nacin bomo ravnali. Morda se odlocamo celo za življenje. G. Andrej Rus nam je natrosil veliko koristnih in uporabnih nasvetov gle­de vožnje z avtomobili (novosti in osvežitev CPP, prometna varnost, vo­žnja v krožišcu, vkljucevanje na avtocesto …). Med drugimi je naštel tudi nekaj najpogostejših stvari, ki nas lahko zmotijo pri vožnji: - uporaba mobilnih telefonov med vožnjo (pisanje sporocil, iskanje tel. številke, telefonski pogovor …); - neprimerna obutev (visoke pete ali vožnja s sandali – ko je potrebno hitro ukrepati, lahko zaradi zataknjenega podplata izgubimo sekundo ali vec); - hrana in pijaca med vožnjo (odvracata našo pozornost in ne moremo dovolj zbrano slediti dogajanju na cesti); - glasna glasba (ne slišimo sirene intervencijskega vozila, pišcali polici­sta, zvok motorja avtomobila …); - otroci na zadnjih sedežih avtomobila (pobiranje dud, igrac, stekle­ nick …); - ostali potniki v vozilu (s pogovorom preusmerijo pozornost voznika); - urejanje (licenje ali urejanje priceske med vožnjo); - navigacijske naprave (nastavitve uredimo, preden zacnemo voziti in nikar med vožnjo). Vse navedene nevarnosti povecujejo možnost, da povzrocimo prometno nesreco ali se ji za las izognemo. G. Rus se je dotaknil tudi traktoristov v prometu, njihovo vklapljanje v promet in nevarnosti traktorista v prometu. Nato smo si ogledali zanimi­ve video posnetke iz programa, ki je namenjen varni vožnji s traktorjem. Prikazane so bile razlicne vožnje na poligonu: - zaviranje s traktorjem – zaviranje na dveh razlicnih podlagah; - izogibanje oviri na spolzki podlagi; - vožnja skozi zavoj – vožnja na spolzki asfaltni podlagi; - spretnostna vožnja – mimo postavljenih ovir; - preizkus pogonov – preizkus štirikolesnega pogona.Pocasi, a vztrajno prihaja v našo deželo zima. Žal pa nam lesketajoca se zimska idila nemalokrat povzroci preglavice na cesti. Zato je tukaj nekaj nasvetov za brezskrbno zimo na cesti. Zimske razmere na cesti nastanejo, ko se ob sneženju sneg oprijema voz­išca oz. ko je vozišce zasneženo ali poledenelo. Zakonsko je to obdobje med 15. novembrom in 15. marcem. Slabše vozne razmere lahko pricaku­jemo predvsem na delih cest, ki so izpostavljeni vlagi, vetru in mrazu. To so mostovi, deli cest, ki vodijo skozi gozd in deli cest, ki so izpostavljeni mocnemu vetru (burja). Da bo naše vozilo pripravljeno na vožnjo v zimskih razmerah, preglejmo zimsko opremo, pnevmatike (4 mm globina profila), posodo za zavorno te-kocino, tekocino za cišcenje stekel z dodanim sredstvom proti zmrzovanju. V avtomobilu ne pozabite hraniti tudi metlice in strgala za cišcenje oken, par rokavic ter toplo odejo za primer, da obticimo na cesti v koloni. Vožnja v zimskih razmerah je lahko nevarna, zato strokovnjaki priporo-cajo, da: -hitrost vozila prilagodimo razmeram na vozišcu; -povecamo varnostno razdaljo za vozilom pred nami; -zaviramo rahlo in postopno z veckratnim pritiskom na stopalko; -smeri vožnje ne spreminjamo sunkovito, odsvetujejo tudi sunkovito speljevanje; -vozimo cim bolj enakomerno; -še posebej bodimo pozorni na dele cest, na katerih se pogosto poja­vlja poledica; -od doma se odpravimo prej kot obicajno, saj bomo najverjetneje po­ tovali dlje. Ce mocno sneži, zimske pnevmatike niso dovolj. Takrat uporabimo sne­žne verige. Tekstilne verige lahko uporabimo že, ce je cesta le razmoce­na. Za uporabo jeklenih verig pa mora zapasti nekaj centimetrov snega. Ce jih uporabljamo na kopni cesti, lahko poškodujemo tako verige kot pnevmatike. Vecino verig je potrebno po nekaj metrih vožnje ponovno zategniti. V vsakem primeru se po nekaj metrih ustavimo in se prepricaj-mo, da veriga na kolesu ne opleta. Hitrost vožnje s snežnimi verigami je omejena na najvec 50 km/h, tudi na avtocesti. Zaradi vedno vec nesrec in nenadnih obolenj je vedno vec tudi potreb po nudenju prve pomoci. Zato smo predavanje zakljucili z obnovitvijo temeljnih postopkov oživljanja. Raziskave kažejo, da ljudje najveckrat opustijo prvo pomoc, ker ne zaupajo svojemu znanju o pravilnem nude-nju prve pomoci. Ga. Majda Mernik, sekretarka OZRD Domžale, nam je na lutki pokazala uporabo defibrilatorja in nas poucila o pravilnih postopkih nudenja prve pomoci pri zastoju srca. Obema predavateljema se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje ter za obogatitev našega vecera z njunim znanjem in izkušnjami. besedilo: MAlci levec Foto: joži urAnkAr Klemen Gercar Prvi slovenski svetovni prvak v motokrosu koncal kariero Motokrosist Klemen Gercar je konec letošnje sezone, po 24-ih letih dirkanja, koncal bogato športno kariero. Dolgo vrsto let je krojil sam vrh slovenskega motokrosa, osvojil je šest naslovov državnega prvaka. Še vecji pecat pa je pustil na svetovnem prvenstvu, kjer se je leta 2013 kot prvi Slovenec okitil z naslovom prvaka in se tako z zlatimi crkami zapisal v zgodovino. S tem je veliko prispeval k pre­poznavnosti tega športa pri nas. Tako so mu pri AMZS na slavnostni prireditvi na koncu leta podelili posebno priznanje za uspešno špor­tno pot in predanost motošportu. Ob koncu aktivne športne kariere pa bo ostal v motokrosu, saj je že pred casom ustanovil svojo ekipo SIXTYTWO Motosport, preko katere bo znanje prenašal na mlajše. Najprej cestitke za vse osvojene lovorike na vaši res bogati športni poti. Zakaj ste se pravzaprav odlociti za konec aktivne kariere? Ste v letih, v teh dneh boste praznovali 29. rojstni dan, ki bi vam omogoca­la še nekaj let tekmovanja. Hvala. Pred petimi leti sem ustanovil lastno ekipo, ki je sedaj prerasla iz enega v vec dirkacev. Slednje zahteva ogromno organizacije, logistike, reševanje tehnicnih stvari in konec koncev tudi financ. Vedno stremim naprej, zato sem precenil, da lahko delo managerja ekipe opravljam vsaj naslednjih 10–20 let. Še vedno se rad usedem na motor in odvo­zim nekaj krogov. Vseeno pa je lepo zakljuciti kariero zdrav, z naslovom državnega prvaka in biti eden izmed 20 najhitrejših dirkacev sveta na zadnji dirki kariere. Ob sprejetju odlocitve o koncu kariere ste verjetno preleteli vseh 24 tekmovalnih let. Kako se je pravzaprav zacelo? Je k temu vplivalo okolje? Lukovica je bila od nekdaj poznana po odlicnih dirkacih mo-tokrosa. Vsekakor sem premišljeval dalj casa, zato sem tudi sprejel to odlocitev z veseljem. Domaci so me prijetno presenetili in naredili tudi album slik od zacetka do moje zadnje dirke. Okolica je nedvomno vplivala name, saj smo iz obcine Lukovica vedno izhajali dobri dirkaci motokrosa. Žal za domaci klub AMD Lukovica nikoli ni bilo prave priložnosti nastopa, zato sem tekmoval za AMD Sitar Dunlop iz Kamnika, AMD Feroda iz Celja ter AMD Brežice. V karieri ste lepo napredovali. Prvi clanski naslov državnega prvaka v razredu MX2 ste si zagotovili že leta 2006, sezono kasneje ste po­stali še evropski mladinski prvak v razredu MX2. Ampak ni šlo ves cas gladko. Leta 2011 ste že obupali. Zakaj je šlo? Vedno sem užival v vožnji z motorjem, kar me je pripeljalo tudi do raz­licnih naslovov. Žal so bili nekajkrat prisotni zunanji dejavniki, ekipe in ljudje, ki pa so v meni videli zgolj številko in sodobnega gladiatorja na motorju. Verjamem, da sem leta 2011 po spletu okolišcin dobil novo priložnost, ki me je pripeljala nazaj na motokros proge. Vse se zgodi z razlogom in vsaka takšna situacija v življenju ti izoblikuje osebnost. Potem pa je sledilo sanjsko leto 2013 in naslov svetovnega prvaka razreda MX3. Kako se vi spominjate tistega najboljšega obdobja v vaši karieri? Vedno sem sanjal o naslovu svetovnega prvaka. Leta 2011 sem nare­dil plan, ki je vkljuceval naslov svetovnega prvaka prav leta 2013 in na koncu mi je to tudi uspelo. Vedno imam cilje v življenju, saj le tako ži­vljenje dobi smisel. Ves cas ste imeli tudi zelo veliko podporo domacih, navijacev iz Luko-vice in širom Slovenije. Kaj vam je to pomenilo? Navijaci so vedno doprinesli posebno energijo, ki mi je dala moc v naj­težjih trenutkih. Lepo je biti obkrožen s pozitivnimi ljudmi. Ohranil sem tudi številna prijateljstva. Sledila je selitev v elitno kategorijo svetovnega motokrosa MXGP. Kako velik preskok je bil to za vas? Imeli ste tudi nekaj smole z izbiro ekip, imeli ste tudi kar nekaj poškodb. Preskok je velik, saj si postavljen ob bok tovarniškim ekipam z mili­jonskimi proracuni. Vendar sem imel cilj, v katerega sem vedno verjel. Prišle so poškodbe, kar mi je dalo cas za premislek, kaj si želim v priho­dnosti. Usmeril sem se v razvoj ekipe. V elitnem razredu MXGP ste nastopali pet sezon. Vaša najboljša uvr­stitev pa je bilo 16. mesto. Ste zadovoljni z doseženim? Sem zadovoljen, saj si vsak lahko predstavlja, kako dober moraš biti v kateri koli disciplini, da spadaš med najboljših 16 na svetu. V vseh teh letih ste izkusili marsikaj. Bili so vzponi in padci. Dejali ste, da ste hvaležni za vse izkušnje, ki ste si jih pridobili. Kako zahteven je ta šport po vašem mnenju? Verjetno ne gre tako, da se samo usedeš na motor in priviješ plin. Gre za zelo zahteven šport, saj je v povprecju 35 minut srcni utrip 185 udarcev na minuto. Vsak, ki je preizkusil motokros, ve, da ni le brezgla­vo norenje in zahteva koncentracijo, odlocnost, razmišljanje in fizicno pripravljenost. Pred štirimi leti ste ustanovili lastno ekipo SIXTYTWO Motosport. To-rej zdaj nimate težav s tem, kaj boste poceli po športni karieri. V življenju vedno gledam naprej in si postavljam nove cilje. Ekipa je eden izmed ciljev, saj si želim mladim nadarjenim dirkacem omogociti najboljše pogoje ter z znanjem in izkušnjami pomagati, da dosežejo sam svetovni vrh. Hitro ste zaceli opravljati novo vlogo. Podpisali ste pogodbo z dvema švedskima dirkacema, v ekipi ostaja mlad, obetaven slovenski moto­krosist Jaka Peklaj. Ocitno ste se odlicno znašli v novi vlogi. Se je za vas veliko spremenilo? Spremenil se je nacin življenja in prioritete, vendar ostajam vpet v šport. Drugacna vloga je zame tudi nov izziv. Verjamem, da je Jaka Peklaj eden izmed najboljših dirkacev sveta svoje generacije in s predanostjo športu, delom ter športno sreco lahko poseže po odlicnih rezultatih. Tudi švedska dirkaca sta v preteklosti nizala dobre rezultate, zato ver­jamem, da bomo z našim nacinom dela omogocili napredek obema. Kakšni pa so cilji s temi tremi dirkaci za prihodnjo sezono in kako vi-dite razvoj ekipe v prihodnosti? Recimo cez 10 ali 15 let. Želimo postati tovarniška ekipa. Na zacetku z mladinci, nato s clani. V karieri ste sodelovali s številnimi znanimi imeni v svetu motokrosa, spoznali ogromno ljudi. Kaj vam je dal motokros? Nekje sem prebral, da iznajdljivost. Glede na moj proracun sem moral biti predvsem iznajdljiv. Tudi odloc­nost in odnos do dela. Spoznal sem ogromno ljudi in po koncani karieri še vedno ohranjam dobre odnose. Zdi se, da ste po koncu kariere še bolj zasedeni kot prej. Ampak verje­tno je dovolj casa za tiste stvari, ki jih imate radi. Še kdaj poprimete za harmoniko? Za harmoniko poprimem manjkrat, saj je urnik v tem letnem casu res zelo poln. Vedno pa je treba imeti mejo med delom in osebnim življe­njem, kar pa sem se naucil že kot športnik. Najlepša hvala za pogovor in veliko uspehov z vašo ekipo. besedilo: leon AndrejkA Foto: osebni Arhiv Vabilo na Božicni trial AMD Lukovica bo ob zakljucku uspešne tekmovalne sezone v soboto, 21. decembra 2019, na poligonu pred Avto-Kveder v Lukovici, ponovno organiziralo revialno zabavno tekmovanje s trial motorji. PROGRAM 10.00 do 11.00 E-Trial – tekmovanje za otroke 11.15 »Last man standing« turnir – skupinski start vseh voznikov 11.30 do 15.30 Trial - zabavno tekmovanje 16.00 Razglasitev rezultatov Vabljeni, vstopnine ni! Med in kulinarika Med je v tradicionalni kuhinji skorajda nepogrešljiv, saj daje je­dem posebno aromo. Med ne sodi le v napitke in posladke. Oboga-ti celo glavno jed! Preizkusite! V preteklosti so med uporabljali kot edino sladilo, potem ga je zamenjal sladkor, danes pa se trend uporabe medu kot sladila, predvsem z vidika zdravega prehranjevanja, vraca. Prav tako ga vse pogosteje srecamo kot dodatek jedem, in to ne samo sladicam, ampak tudi mesnim jedem, te­steninam, rižotam ... Kako pestra je uporaba medu v kulinariki, nam kaže tudi bogata dedišcina jedi z medom (kaše, pecena jabolka, potice, razni štruklji, sladice iz medenega testa …). Uporabo medu v kulinariki zagovarja tudi priznani kuharski mojster Uroš Štefelin, ki je ob dnevu slovenske hrane v Gostišcu pri cebelici na Cebelarski zvezi Slovenije z uporabo lokalnih živil in zašcitenih kmetijskih pridelkov prisotnim gostom pricaral okuse, kakršne so poznale naše babi­ce. Chef Uroš je znan po tradicionalni kuhinji in obujanju pozabljenih tra­dicionalnih slovenskih jedi in napitkov. S sodobnimi tehnikami in lastno ustvarjalnostjo dedišcinske jedi nadgradi v jedi nove slovenske kuhinje. Med uporabljamo kot dodatek marinadam za razne vrste mesa, pred­vsem pri svinjini, divjacini, govedini, domaci in divji perutnini, drobnici, pri svežih in prekajenih ribah, morski hrani in zelenjavi, ki je lahko du­šena, pecena ali ocvrta. Meso lahko glaziramo tako, da zmešamo olje in med, temu dodamo še manjšo kolicino želeja rdecega ribeza ali brusnic in namažemo po mesu pred koncem pecenja. Pri hladnih zacetnih jedeh med dodajamo k raznim sirom, ki jih kombiniramo s sadjem in orešcki, hladnim pecenkam in v prelive za razne solate. Lahko popestri okus ra­znim hladnim in toplim juham ter omakam. Razne jedi iz riža, testenin, strocnic, zelenjave, orešckov, lahko tudi mesa, dobijo sladko-kisli priokus eksoticnih kuhinj. Med je lahko dodan kipnikom/pudingom, kruhu in raznim vrstam jedi iz raznega testa, kremam, strjenkam, sladoledom ter zmrzlinam. Uporabljamo ga lahko pri vlaganju sadja in zelenjave. Odlic­no tekne k svežemu sadju. Stopiti iz okvirjev in poiskati najprimernejši okus medu je izziv vsakega kuharja. V Sloveniji nam je na voljo pester nabor razlicnih okusov slo­venskega medu z zašciteno geografsko oznacbo, Kocevskega goz­dnega medu z geografskim poreklom in Kraškega medu z geograf-skim poreklom. Ti medovi izvirajo iz slovenskih travnikov in neokrnjenih gozdov, v njih okusite raznolikost tisocerih cvetlic. Za pridelavo medu, vkljucenega v sheme kakovosti, morajo cebelarji cebelariti po nacelih dobre cebelarske prakse. Tak med dosega višje kakovostne parametre, kot jih predpisuje Pravilnik o medu, in je podvržen dodatnemu nadzoru s strani neodvisne kontrolne organizacije. Drožasti kruh z medom, suhe slive s pršutom in medom, pecene polnjene paprike z ajdo, feto in medom, praženec s proseno kašo, slanino, porom in lipovim medom, medena korenckova solata, medeni biskvit z makom in ajdovo moko … Vse to in še vec receptov najdete na spletni strani www.okusi-med.si/medeni-recepti. V nadaljevanju pa recept kuharskegamojstra Uroša Štefelina za potico z medom in s tepko. Vabimo vas, da preizkusite medene recepte in postanete „master šef v kuhanju medenih jedi“. tAnjA MAgdic, jAvnA svetovAlnA službA v cebelArstvu Ženska klapa Kamelije Gostje: Klapa Lavanda DaLMaTINSKI PUŠELJC – KaMELIJE IN LaVaNDa Petek, 3. januar, ob 19:30 Kulturni dom Groblje Za vas smo pripravili pušeljc dalmatinske glasbe z nekaj cukrcki iz sveta slovenske popevke. Vstop prost. Vesele bomo vaših prostovoljnih prispevkov. Toplo vabljeni! https://www.facebook.com/kamelije/ kamelije.skupina@gmail.com tel.: 040 424 270 VaBILO KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDECEGA KRIŽA BLAGOVICA Obmocno združenje RK Domžale v sodelovanju s KORK-i vas vabi na redno krvodajalsko akcijo v cetrtek, 9. 1. , in v petek, 10. 1. 2020. Odvzem krvi bo potekal v prostorih Domžalskega doma na Ljubljanski cesti 58 v Domžalah. Podrobne informacije glede ure in kraja odhoda bodo objavljene naknadno! PRIDITE IN POMAGAJTE TISTIM, KI VAS NAJBOLJ POTREBUJEJO! Iskreno se zahvaljujemo vsem krvodajalcem, ki se odzivate na naša vabila in nesebicno darujete kri. Toplo vabljeni tudi novi krvodajalci! KORK BLAGOVICA JAVNI RAZPIS ZA MAJHNE KMETIJE Javni razpis za poukrep 6.3 Pomoc za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, je bil objavljen 22. 11. na spletni strani MKGP, kjer lahko dostopate do celot­ne dokumentacije. Z njim se želi izboljšati konkurencnost majhnih kmetij, potencial za pridelavo, predelavo oziroma trženje kmetij­skih proizvodov, povecati produktivnost ter ekonomsko in okoljsko ucinkovitost majhnih kmetij. Upravicenec do podpore je nosilec majhne kmetije, ki je vpisana v RKG. Kmetija pa mora izpolnjevati naslednje pogoje: • imajo v upravljanju najmanj 1,5 ha in manj kot 6 ha primerljivih kmetijskih po­vršin (PKP), • redijo vsaj 1,5 glave velike živine (GVŽ) in manj kot 15 GVŽ, pri cemer je obtežba ek­vivalent kolicniku GVŽ travojedih živali iz evidence rejnih živali v letu objave javne­ga razpisa in površini trajnega travinja iz zbirne vloge 2019, • zagotavljajo obtežbo s travojedimi žival-mi (govedo, kopitarji, drobnica, jelenjad) v obsegu vsaj 0,5 GVŽ/ha trajnega travin­ja, • vec kot 50 % kmetijskih zemljišc v upravl­janju kmetije se mora nahajati v OMD, • vlogi na javni razpis mora priložiti eno­staven poslovni nacrt za obdobje treh let, v katerem navede izhodišcno stanje kmetije, opis dejavnosti, izbrati mora vsaj en cilj, ki prispeva h gospodarskemu razvoju (npr.: vzdrževanje objektov, namenjenih pri­marni kmetijski proizvodnji in dopolnilni dejavnosti na KMG, nakup opreme, na­menjene primarni kmetijski proizvodnji in dopolnilni dejavnosti na KMG, nakup nove ali rabljene kmetijske mehanizacije, pove-canje obsega proizvodnih kapacitet kmeti­je, postavitev pašnikov in obor za rejo domacih živali, postavitev trajnih nasadov ...) ali vsaj en cilj, ki prispeva k doseganju horizontalnih ciljev (okolje, podnebne spremembe ali inovacije). Podpora se upravicencem dodeli kot pav­šalno placilo v obliki nepovratne financne pomoci. Znesek podpore znaša 5.000 € na upravicenca. Podpora v okviru podukrepa se upravicencu dodeli samo enkrat v prog­ramskem obdobju 2014 – , kar pomeni, da tisti, ki so dobili pozitivno odlocbo na prvem razpisu pred dvema letoma, do ponovne podpore niso upraviceni. Podpora se izplaca v dveh obrokih: • prvi obrok podpore v višini 70 odstotkov dodeljenih sredstev se izplaca po prejemu odlocbe o pravici do sredstev, • drugi obrok podpore v višini 30 odstot­kov dodeljenih sredstev pa se izplaca po pravilni izvedbi aktivnosti iz poslovnega nacrta. Izplacilo drugega obroka podpo-re je pogojeno z izpolnitvijo aktivnosti iz poslovnega nacrta, ohranjanjem obsega kmetijske proizvodnje (kmetijske povr­šine v upravljanju in ohranjanje obtežbe z živalmi) ter izpolnjevanjem preostalih pogojev v uredbi. Obveznosti upravicenca, ki mu bo izdana odlocba o pravici do sredstev, so: • v 9 mesecih po izdaji odlocbe mora zaceti z izvajanjem poslovnega nacrta, • cilje iz poslovnega nacrta mora izpolniti najpozneje v roku 36 mesecev po izdani odlocbi o pravici do sredstev, • do izplacila drugega obroka podpore ne sme zmanjšati obsega PKP za vec kot 10 odstotkov glede na obseg PKP, ki ga je imel ob zbirni vlogi v letu objave javnega razpisa, pri cemer obseg PKP ne sme biti manjši od 1,5 ha PKP, • zagotavljati mora obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,5 GVŽ/ha trajne­ga travinja od izdaje odlocbe o pravici do sredstev do izplacila drugega obroka podpore, • vsako leto, vkljucno z letom oddaje za­htevka za izplacilo drugega obroka pod-pore, mora oddati zbirno vlogo v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike. Na obmocju naše izpostave je potencialnih upravicencev, ki izpolnjujejo vstopne pogo-je, 200 kmetij. Vloge na javni razpis bo možno oddati od 16. 12. 2019 do vkljucno 13. 2. . Obvezna je elektronska oddaja vloge, kar lahko storite sami ali preko naše službe. Zainteresirani se nam za obravnavo javite cim prej oziroma najkasneje do petka, 17. 1. . PAVŠALNO NADOMESTILO Vsi, ki ste v letu 2019 imeli dovoljenje za obracun pavšalnega nadomestila (8 %) pri prodaji svojih pridelkov, morate do 31. janu­arja oddati obrazec »Obracun pavšalnega nadomestila«, v katerega se vpišejo vsi znes­ki obracunanega pavšala za posamezne kup­ce vaših pridelkov (mleko, živali, les …). Ob-razec morate oddati tudi, ce prodaje niste imeli. Obvezna je elektronska oddaja v siste-mu eDavki. Vse, ki ste za to pooblastili zapos­lene na naši Izpostavi, prosim, da zberete vse obracune za leto 2019 in se po novem letu za oddajo obvezno narocite v casu uradnih ur. PRENOS PLAcILNIH PRAVIC Prenos placilnih pravic bo tudi za leto pred­vidoma možen le do 28. februarja. Placil­ne pravice, prenesene po tem datumu, se ne bodo upoštevale. To pomeni, da morate vsi, ki bi iz kakršnega koli razloga prenašali placilne pravice in bi želeli, da so le-te izp­lacane za leto , storiti prenos v navedenem roku. Zato svetujemo, da že v decembru ali januarju razmislite o površinah, ki jih boste v obdelovali in to uredite na Upravni enoti v Domžalah (tel. 7220-100). Le tako boste lah­ko vedeli, koliko placilnih pravic je smiselno prenesti. Število placilnih pravic je osnova za izplacilo neposrednih placil na površino, zato je prenos smiseln v primeru zmanjšanja oziroma povecanja površin v uporabi (odda­ja oziroma prejem najemnih površin). V koli­kor boste površine zmanjšali zaradi oddaje v najem drugi kmetiji, ne boste dobili izplaca­nih vseh placilnih pravic, ampak le toliko, kolikor je zemljišc v uporabi. Dve leti zapored neizkorišcene (neizplacane) placilne pravice vam bodo odvzete v nacionalno rezervo. Zaradi navedenega je prenos smiseln in potreben. Prenos placilnih pravic (zakup ali prodaja) je možen le elektronsko v pisarnah KSS po predhodnem dogovoru. Na prenos placilnih pravic je zaželeno, da prideta oba (prenosnik in prevzemnik) ali pa prenosnik (lastnik). ODSOTNOST Zaradi praznikov in dopusta od torka, 24. 12. 2019, do vkljucno petka, 3. 1. , v pisarnah Iz­postave kmetijske svetovalne službe na Viru ne bo nikogar. Hvala za razumevanje! PAVLA PIRNAT terenska kmetijska svetovalka 5. dobrodelni BOŽICKOV TEK IN POHOD Za AlexA in njegove sanje smo v soboto, 14. decembra, Za zabavo in ogrevanje na atletskem stadionu Domžale zbrali 1.920 €, ki jIH bo porabil za terapijo s konji in je pred tekom poskrbel rok trkaj. inštrukcije, da bo uspešno zakljucil šolo. Teka, ki je bil netekmovalne narave, se je udeležilo OB zakljucku smo razrezali tudi slastno torto. lepo število tekacev in pohodnikov, ki so pricarali carobno vzdušje. Clani Športnega društva Zlato Polje želimo vsem krajankam in krajanom ter vsem obcankam in obcanom vesel božic ter zdravo, srecno in uspešno leto 2020! Hkrati se vsem zahvaljujemo za pomoc in podporo! Naj vam novo leto prinese cim vec lepih stvari, naj bodo pozabljeni vsi dvomi in skrbi. Uspeh naj vam povsod sledi, sreca, veselje in ljubezen naj med vami tli! Dragi krajani in obcani! Naj blagoslov in mir božicne noci napolni vaša srca, leto 2020 pa naj prinese obilo zdravja ter tihe in neskaljene srece! Iskrene cestitke tudi ob dnevu samostojnosti! ŽPS Blagovica – Šentožbolt Naj vam bo dano spoznati prave poti in prave ljudi, storiti prave reci ter v sebi in drugih najti le dobre stvari! Vsem krvodajalcem, krajanom in obcanom želimo mirne in doživete božicne praznike v krogu svojih najdražjih, v letu 2020 pa predvsem zdravja, uspehov ter osebne srece! Iskrene cestitke tudi ob dnevu samostojnosti, hkrati pa se zahvaljujemo vsem, ki nam pri našem delu pomagate in nas podpirate! Krajevni odbor Rdecega križa Blagovica CEBELARSKO DRUŠTVO LUKOVICA 100 let 1919 - 2019 Vsem obcankam in obcanom želimo doživete praznike in vse dobro v novem letu 2020. Velika zahvala vsem, ki ste z nami praznovali 100 let društvenega delovanja. CD Lukovica Vsem clanom in simpatizerjem želimo srecno in zadovoljno leto 2020. ZZB Lukovica Naj bodo v letu 2020 na vožnji skozi življenje vaši stalni sopotniki zdravje, sreca in radost. AMD Lukovica & Moto klub Rokovnjaci PGD Lukovica želi vsem obcanom obcine Lukovica veselja polne praznike ter obilo srece, osebnega zadovoljstva, uspehov in zdravja v letu 2020. S cestitko se za podporo in sodelovanje pri našem delu zahvaljujemo vsem prebivalcem našega obmocja. Posebna zahvala je namenjena vsem, ki nas pri našem delu tudi financno podpirate. Vsem, ki sodelujete pri akciji zbiranja starega papirja in seveda vsem tistim, ki nam pri organizaciji prireditev priskocite na pomoc. Gasilke in gasilci PGD Lukovica vsem obcankam in obcanom želi LISTA ZA KS BLAGOVICA, KRAŠNJA, TROJANE in CEŠNJICE SRECNO! Vsem obcankam in obcanom želimo blagoslovljene in doživete božicne praznike v krogu svojih najdražjih, ponosno praznovanje dneva samostojnosti in enotnosti ter v letu, ki trka na vrata – zvrhan koš zdravja, ljubezni, veselja in osebnih uspehov. SRECNO 2020! OO SDS Lukovica Delo, skrb, ljubezen in trpljenje, tvoje je bilo življenje. Zdaj pa pošle so ti moci in zaprla trudne si oci. Zdaj rešena vseh si bolecin, za teboj ostal bo lep spomin. ZAHVALA Svojo pot je v 75. letu sklenila naša draga žena, mama, tašca, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA LEKAN roj. Stražar, s Prevoj pri Šentvidu. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrecena sožalja, darovano cvetje, svece in mašne namene. Hvala dr. Mariji Vode in patronažni med. sestri Mateji za pomoc v casu njene bolezni. Iskrena hvala g. župniku Bernardu Rožmanu za lepo opravljen pogrebni obred, ge. Mateji Orehek za ganljive poslovilne besede, pogrebni službi Vrbancic za organizacijo pogreba ter Cvetlicarni Vesel za cudovito cvetje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na poti v vecno življenje. Vsi njeni