LETNIK XXI ŠTEVILKA 12 DECEMBER 1982 V ■ smučina EL/KN GLASILO DEL. SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM 5,iii ELAA/ »Smučini« je treba izboljšati vsebino in omejiti stroške Organisationskomitee Alpine Ski Weltmeisterschaften 1982 Schladming/Haus Generalsekretariat KSrntnerstraBe 48 9586 FURNITZ Telex 038267 Telefon 03687/23400 Erzherzog-Johann-Strafie 544 A 8970 Schladming 5. November 1982 Datum Tra/Da UnserZeichen Alpine Ski-Weltmeisterschaften 1982 Betreff Das Organisationskomitee der Alpinen Ski-Weltmeisterschaften 1982 erlaubt sich auf diesem Wege, Ihnen als Dank und Anerkennung fUr die gute Zusammenarbeit ein Auszeichnungsdiplom und eine offizielle WM-Medaille zu Uberreichen. Ohne Zveifel haben Sie durch Ihre Mitarbeit sehr vesentlich zum positiven Erscheinungsbild, vor allem aber zum guten Gelingen unserer Veranstaltung beigetragen. FUr die Zukunft vUnschen vir lhnen sowohl geschaftltch als auch perstinlich viel GlUck und Erfolg und verbleiben mit den besten Empfehlungen FUR DAS ORGANISATIONSKOMITEE: CopyrigM by OK Fr«rTrXfter Generalsekrft&r Olivetti O OMEGA sfomnMiNc GestetnerCopy »Smučina« redno izhaja polnih 22 let kot mesečnik in je v tem času doživela dokaj renesans. Nekdaj je pomenila le hobi za podjetje, z razvojem samoupravljanja in sprejemom Zakona o združenem delu, pa je postala eno izmed glavnih sredstev obveščanja, kar je uzakonjeno kot dolžnost vsake organizacije združenega dela. Ce smo nekdaj bili zadovoljni s tem kar nam je pač prinesla, danes od nje zahtevamo, da nam posreduje temeljito in vsestransko informatiko, ki nam je pri našem delu in samoupravljanju nujno potrebna. Kljub temu, da je po oceni drugih ena izmed najboljših glasil, mi sami z njo nismo in nikakor ne moremo biti zadovoljni. Vse preveč prinaša splošnih informacij, zelo malo pa poglobljenih razprav iz našega notranjega življenja in dela. Ker je zadnje čase postala transfer informacij o Elanu tudi navzven, saj jo pošiljamo blizu 400 izvodov izven podjetja, tudi v inozemstvo, je bila njena oblika in vsebina prirejena temu poslanstvu. Se pravi, prinašala je in prinaša informacije bolj splošne narave, manj pa iz notranjega dogajanja. To vrzel smo delno nadoknadili z izdajo dveh biltenov samo za interno obveščanje: »Tedenski poročevalec« in »Interne informacije«. Tako osiromašena pa se je v letu 1982 tudi zelo podražila. Samo stroški tiska za 1700 izvodov mesečno znašajo okrog 9 milij. starih dinarjev, kar pomeni, da ena številka stane 5.250 starih dinarjev v primerjavi z letom 1981, ko je bil en izvod le 3.400 starih dinarjev. To nas je privedlo do razmišljanja, ker stroški rastejo, kvaliteta pa stagnira. Prav zaradi tega smo to problematiko predložili v raz- pravo strokovnemu kolegiju, ki je po daljši obravnavi priporočil sledeče zaključke samoupravnim organom. — »Smučina« naj bo še vedno s svojo tematiko orientirana navzven, s tem da se obogati tudi z vsebino iz življenja in dela v delovni organizaciji. — Angažirati je treba občasno primernega poklicnega novinarja, ki bo dal nove ideje in sugestije za obogatitev vsebine glasila. — Imenovati je nov uredniški odbor z zadolžitvijo po rubrikah. (Npr. za notranjo in gospodarsko rubriko, za kulturo, šport itd.), ki bo prav gotovo uspešnejši. Do zdaj je bil sestavljen iz delegatov iz vseh TOZD, DSSS po načelu enakopravnega zastopanja vsake samoupravne enote. — Naklada naj ostane enaka, prav tako papir, ker pri tem ne bi bilo dosti prihranka. — Uredniški odbor naj ima v letu 1983 na razpolago le toliko sredstev, kolikor jih bo porabljenih v letu 1982, se pravi pri eventuelnih podražitvah bi izdali kakšno številko manj. Tudi ni rečeno da mora iziti vsak mesec. V mesecih večjih dogajanj že, v letnih mesecih lahko manjkrat. — Pri osnutku novega Poslovnika je regulirati nagrajevanje dopisnikov. Nagrade za slikovno gradivo naj ostanejo, vendar različne. — Decembrska številka naj izide vsaj do konca meseca. Manjkajoči material je treba še dodati. Iz vsega gornjega sledi, da so to le kratkoročne rešitve, da pa bo perspektivno treba službo informiranja izpopolniti in dopolniti na tem, kakor tudi na drugih področjih, vendar si zaenkrat dodatnih kadrov ne moremo privoščiti. Urednik PREVOD: Organizacijski komitet svetovnega prvenstva v alpskem smučanju 1982, se vam dovoljuje na ta način zahvaliti in vam izreči priznanje za dobro sodelovanje, za kar vam izročamo diplomo in službeno medaljo. Brez dvoma ste z vašim sodelovanjem bistveno pri- pomogli k pozitivnemu vtisu, predvsem pa k dobremu uspehu naše prireditve. V bodoče vam želimo poslovne uspehe, kakor tudi osebno srečo. Z najboljšimi željami Za organizacijski komite Fritz Trafler generalni sekretar ELfKN Učenci in učenke osnovne šole iz Radovljice so čestitali za praznik republike Tekmovalna smučarska sezona se je Letošnja tekmovanja v alpskem smučanju so se začela s tekmami za svetovno serijo, ki so v bistvu uvod k pomembnejšemu delu tekmovalne sezone 1982/03 — to je k svetovnemu pokalu. Že prva tekma v veleslalomu za ženske je pokazala, da je v bistvu razmerje moči ostalo enako kot je bilo lani. Zelo dobro uvrstitev je dosegla Tržičanka Peharčeva, ki je bila 15. Ostale naše so bile premalo odločne, da bi se povzpele na višja mesta. Poškodbe, pa tudi ne posebna priprava za to tekmo je bil verjetno razlog za to. Moški super veleslalom brez Švedov in Američanov je pokazal, da so v dobri formi Švicarji pa tudi naši, saj je bil Kuralt 5. in Strel 8., kar je za to novo disciplino v alpskem smučanju za oba tekmovalca z Elanovimi smučmi uspeh. pričela Ženski slalom je pokazal, da so naše tekmovalke v nekoliko slabši formi, saj je bila Zavadlavova 27. in Le-skovškova 28. Sobotni moški slalom je bil za naše uspešen, saj je bil Križaj 2. in Cerkovnik 7. Na tekmi ni bilo bratov Mahre in Stenmarka. Nedeljska paralelna slaloma za moške in ženske sta bila predvsem za moške uspešna, saj je bil Cerkovnik 5., Križaj je bil 9., 12. Kuralt in 14. Franko. Omenimo naj še Čehinjo Valesovo, ki je bila v tej disciplini 4. Na koncu teh šestih tekem lahko ugotovimo, da je bil ta mednarodni test za smučarje in smučarke z našimi smučmi nadvse uspešen in da se v nadaljnih tekmah nadejamo dobrih uvrstitev. Stare Tone Andreja Leskovšek Anja Zavadlav Naši alpski tekmovalci in tekmovalke letos dobro pripravljeni Bojan Križaj in naš serviser Miran Gašperšič se odpravljata na tekmovanje Bojan Križaj Smuk — moški 5. XII. 1982 Pontresina Švica 11. Meli Silvano 13. Kernen Bruno 20. Vesti Walter Super veleslalom 12. XII. 1982 Val D’Isere, Francija 7. Franko Jure 9. Križaj Bojan 37. Kuralt Jože Slalom — moški 14. XII. 1982 Courmayeur Italija 1. Stenmark Ingemar 5. Križaj Bojan 21. Cerkovnik Tomaž 28. Franko Jure Zenske veleslalom 8. XII. 1982 Val D’Isere, Francija 33. Leskovšek Andreja Zenski slalom 10. XII. 1982 Limone Piemonte, Italija 11. Zavadlav Anja 13. Leskovšek Andreja Od leve: Tomaž Cerkovnik, Tomaž Čižman, Igor Podboj Prva letošnja Stenmarkova zmaga v slalomu o SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBLIŠKI ŠTAB ZA TERITORIALNO OBRAMBO 2'ii ubljtna. dne lo. 12.1982___ Tovariš Dolfe VOJSK ELAN BEGUNJE Pošiljam Vam fotografije z obiska delcgacije Nacionalne teritorialne komande Kraljevina Nizozemske, ki je pred časom obiskala Vašo delovno organizacijo. S to drobno pozornostjo se Vam ponovno zahvaljujem za pripravljenost, da ste sodelovali pri programu obiska in s tem pripomogli k njegovi uspešnosti. Vljudno Vas prosim, da izraze zahvale prenesete članom kolektiva. S tovariškimi pozdravi! Priloga: 5 fotografij m NDANT TERITORIALNE BE SR SLOVENIJE td^olkovnik 'etrič-"-' Peto srečanje organizatorjev obveščanja — DOBRA INFORMIRANOST V DANEM TRENUTKU JE ŠE KAKO POTREBNA - NOVOSTI NA PODROČJU DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA IN JAVNEGA OBVEŠČANJA — INFORMIRANOST V ZVEZI SINDIKATOV - SODELOVANJE »DELAVSKE ENOTNOSTI« Z UREDNIŠTVI GLASIL V ZDRUŽENEM DELU To so bile glavne teme petega srečanja organizatorjev obveščanja 10. in 11. decembra v Mariboru, na katerem so sodelovali: Marjan Orožen, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Pavle Vrhovec in Matjaž Kek iz republiškega sveta ZSS, Jak Koprivc, član predsedstva CK ZKS, Marjan Šiftar, predsednik republiškega komiteja za informiranje, Franček Kavčič, odgovorni urednik »Delavske enotnosti«. Na tem srečanju je sodeloval tudi naš organizator samoupravljanja in informira nja tov. Slavko Knafelj. Ker pa je bila redakcija »Smučine« že zaključena, bomo v naslednji številki spregovorili o tem obširneje. K. S. za dolgoletno uspešno sodelovanje na gospodarskem in samoupravnem področju Glavni direktor DO EMOND; Borut GržiniC. dipl. oec. ORGAlj XIV balkansko! KOPAOIN M ŠTET USMUČANJU ZA 1ZUZETAN DOPRI. XIV BALKANSKI OD 8-J I AF1 KAO MEDUNARC M ORGANIZOVANJU A U SMUČANJU GODINE >NIKA \RSKOG CENTRA Krožki za izboljšanje proizvodnje jo. Krožek sam izbere vodjo krožka, ter se ravno tako sam odloči, kateri problem bo obravnaval in reševal. Krožki niso oblika dela, ki je primerna samo za neposredne proizvajalce, ampak jih je mogoče v primerni prilagojeni obliki uvajati pri vseh vrstah del od vzdrževanja, razvoja, konstrukcije, tehnologije, službe kakovosti itd. Merjenje rezultatov dela krožkov naj bi se predvsefn nanašalo na prihranek časa izdelave določenega dela, prihranek materiala, kateri se vgrajuje v izdelke, zmanjšanje izmeta in izboljšanje kvalitete. Nagrajevanje je lahko urejeno z že obstoječim pravilnikom za inovacije, ker pa krožek deluje kot skupina, naj bi bila ugotovljena nagrada razdeljena enako na vse člane krožka. Ob zaključku bi dejal, da nam nova oblika organiziranja v krožku daje možnost delovanja kot samoupra-vljalcem na vseh področjih vključevanja v proces proizvodnje in s tem maksimalnega angažiranja vsakega posameznika za produktivnejše delo, kar vodi na koncu k povečanju dohodka. Koliko bomo pripravljeni in koliko bomo znali izkoristiti metodo, pa zavisi od nas samih, oz. od vseh članov delovne organizacije. Prav bi bilo, da bi se o tem medsebojno pogovorili in iznesli svoja mišljenja tudi na delovnih skupinah. Šlibar Avgust Podpis samoupravnega sporazuma s Centrotrans Sarajevo. Podpisnika dir. Centrotransa Bogdan Karišik in Dolfe Vojsk Dne 10.11.1982 je bilo organizirano predavanje na temo: »KROŽKI ZA IZ- BOLJŠANJE PROIZVODNJE«, v sodelovanju s sodelavci Zavoda za produktivnost dela SRS. Predavanja se je udeležilo 58 slušateljev iz vseh treh proizvodnih TOZD in TOZD vzdrževanje ter službe kakovosti. Poleg tehnično-stro-kovnih delavcev, so bili prisotni tudi delavci iz neposredne proizvodnje. Namen predavanja je bil, podati informacijo širšemu krogu delavcev, da bi tako lažje dojeli, kaj nam lahko nudijo taki krožki in predvsem, kakšne so lahko koristi teh krožkov. To je namreč nova oblika združevanja delavcev, oziroma nova delovna metoda, ki omogoča vsem delavcem usposabljanje in uspešno sodelovanje v proizvodnem procesu, s ciljem znižanja stroškov izdelave in zagotavljanja zadovoljive kvalitete. Delo v krožku spodbuja delavca, da se kreativno vključuje v izboljševanje delovnega procesa. Proizvodni krožki so eden od organiziranih oblik množične inventivne dejavnosti. Delavci se združujejo v krožek z določenim namenom: — da bi svoje znanje in izkušnje iz delovnega mesta uporabili ob skupnem delu za povečanje produktivnosti dela z boljšim izkoriščanjem delovnih sredstev, materiala in delovnega časa, — da bi z boljšo organizacijo dela zniževali stroške proizvodnje, izboljševali kvaliteto izdelkov, pogoje dela in varnost pri delu, predvsem pa spreminjali odnos do dela in tudi izboljševali medsebojne odnose pri delu. Motivacija za združevanje v krožke izhaja iz skupnih interesov delavcev pri delu in iz težnje po boljših rezultatih dela. Zato bi bilo potrebno med drugim tudi razmisliti ali smo pripravljeni žrtvovati nekaj prostega časa za to novo obliko organiziranja, ker v nasprotnem primeru rezultatov ne more biti. Posameznik je premalo, zato tudi ne more prispevati toliko, da bi bili njegovi rezultati posebno vidni, še manj pa, da bi od tega hoteli imeti skupne koristi. Sodelovanje v krožku naj bi pomenilo za člane krožka določeno obliko stalnega usposabljanja ob delu, izmenjavo izkušenj, pridobivanje novih znanj, spoznavanje in usposabljanje metod za spremljanje in analiziranje pojavov ter navajanje na sistematični in praktični način mišljenja in reševanje problemov. Skupno sodelovanje ob skupni delovni problematiki in ne zgolj ob problematiki posameznika. To pomeni medsebojno pomoč delavcev na podobnem delu v neposrednem delovnem okolju ter seveda strokovno pomoč delavcev z več izkušnjami. Vse to naj bi poglabljajo človeške, tovariške odnose med delavci. Posamezniku pa daje možnost, da ob sodelovanju v skupini spoznava svoje sposobnosti in ustvarjalnosti. Zato je bistvo krožka skupno reševanje problemov neposredno vezanih na opravljanje tistega dela proizvodnega procesa, v katerem delavec dela in ga dobro pozna. Od 5 do 12 delavcev v skupini predstavlja tisto velikost skupine, v kateri lahko vsi udeleženci aktivno sodeluje- Sporazum Elan -Centrotrans — Sarajevo Direktor Dolfe Vojsk je podpisal Samoupravni sporazum s sarajevskim podjetjem Centrotrans o adaptaciji TRIM objekta na Palah pri Sarajevu. Adaptiran objekt bomo uporabljali skupaj z Alpino, ki je prav tako podpisala samoupravni sporazum, v času ZOI 1984. Po tem sporazumu in dogovoru republiških zbornic SRS in BIH se bodo v adaptacijo namenila le sredstva, ki jih že tako namenjamo za obnovo in razvoj nerazvitih republik in pokrajin in sicer v višini 5 milj. dinarjev. Predavanje o produktivnosti »krožkov za izboljšanje nroiz vodnje« * Sarajevo '84 EIA/V OFFICI AL S KI SPONSOR Tekaški maratoni v sezoni 1982/83 23.01. Dolomitenlauf—Lienz—Avstrija 60 km 30.01. Marcialonga—Moena/Cavalese—Italija 70 km 06. 02. Konig Ludvvig Lauf, Oberammergau—ZRN 90 km 19.02. Riviere Rouge Ilace—Hull/Quebec—CAN 55 km 20. 02. Transjurassienne, Lamour/Mouthe—FRA 76 km 26. 02. American Birkebeiner Race— Telemark —Hayward—ZDA 55 km 27.02. Finlandia Hiihto—Hameenlinna/Lahti —FIN 75 km 06. 03. Vasaloppet—Salem/Mora—Švedska 85 km 13.03. Engadin Skimarathon—Maloja/Zisoz/ S-Chanf—Švica 42 km 20. 03. Birkenbeiner Ilennet— Lillehammer/Rena — Norveška 55 km Smučarski tečaj v Krpinu Kot vsako leto, tako organizira tudi letos TVI) PARTIZAN Begunje med šolskimi počitnicami smučarski tečaj v Krpinu za šolsko mladino. Tečaj bo trajal 6 dni, t. j. od vključno 10.—15. januarja 1983. Vodili ga bodo smučarski učitelji in vaditelji, od katerih jih je nekaj tudi iz Elana. Pouk bo trajal vsak dan od }).—12. ure. Tečajniki bodo prejeli v pavzah tudi toplo pijačo — čaj. Cena tečaja za otroke članov PARTIZANA in za otroke zaposlenih staršev v Elanu je 250.— din, za ostale pa 500.— dinarjev. Prijave sprejema tov. Lavrič Marija tel. 206. Za ostale informacije v zvezi tečaja se obrnite na tov. Cvenkelj Franca, telefon 301. Smučarski učitelji in vaditelji TVD PARTIZAN Begunje Jože Kuralt 6 SMUČINA Končna kontrola smuči Kronika o razvoju športa v Begunjah Zanimiva tema, ne samo za prebivalce Begunj in okolice, temveč tudi za nas, ki na tem področju delamo, nas je vzpodbudila, da v nadaljevanjih v »Smučini« objavimo kroniko o razvoju športa v Begunjah. To nas tudi povezuje kot proizvajalce smuči in športnega orodja Elan, ki je prav gotovo nastal tudi zaradi ugodnih pogojev na tem področju. (opomba urednika) Upravni odbor TVD PARTIZAN, ki vodi in usmerja vse športno življenje v Begunjah, je na seji 17. aprila 1980 sklenil, da pristopimo k izdelavi omenjene kronike. Kraj sam ima tako bogato tradicijo, s tolikimi spomini na razne športne dogodke, prireditve in tekmovanja, da kar dušijo in silijo na papir. Treba jih je le kronološko urediti, da bi bili podatki čim bolj pristni. Znova in znova se odpirajo nova področja, ki pa jih je seveda treba raziskati in odpreti nešteto vrat do njih. Prav to je povzroči- lo, da se ves ta material zbira že dve leti, pa še vedno obstaja občutek in skrb, da ne bi kaj bistvenega izostalo. TVD PARTIZAN spremlja delo kronike na vsaki svoji seji. Postavil je ožji pripravljalni odbor in razmejitve opisa del na posamezna obdobja: — Perko Gabrijel, dipl. ing. strojništva, bo obdelal področje smučanja od leta 1915-1941; — Arh Julij, lesni tehnik, bo opisal začetek in razvoj sankaškega športa; — Cvenkelj Franc, projektant opreme telovadnic, bo poskrbel za opis ostalih športov od začetka do zdaj in razvoj smučanja od leta 1941 do danes; — Knafelj Slavko, ek. tehnik, bo kot urednik povezoval podatke vseh področij in bo v pomoč Cvenkelj Francu pri njegovih zadolžitvah; — Kolman Franci, mojster fotografije, bo poskrbel za kompleten slikovni material. V bojazni, da ne bi koga izpustili, je nemogoče našteti vsa imena tistih sodelavcev, ki so na kakršen koli način pomagali pri sestavi te kronike, bodisi s pripovedovanjem, članki, fotografijami ali drugačno dokumentacijo. Vsem najlepša hvala. K pisanju kronike nas vodi želja, da bi prikazali našim zanamcem težave in uspehe dolgoletnega, nesebičnega dela v športu in jih opozorili na vse to, kar danes imamo in kar ni malo. To pa ne zato, da bi si postavili spomenike, temveč zato, da bi to služilo mlajšim rodovom kot svetel zgled neutrudnega amaterskega dela v preteklih časih. Želimo, da bi naše delo nadaljevali uspešno, saj imajo vse pogoje za to in še več, družba si sama prizadeva, da podpira vsakršno akcijo za razvoj športne dejavnosti. Če smo včasih šport gojili le iz ljubezni, ga danes moramo že iz potrebe, da si ohranimo ljubo zdravje, saj delovni ljudje v današnjem tempu življenja in dela ter dima, nujno potrebujemo rekreacijo za ohranitev zdravja in delovne sposobnosti. BEGUNJE Z OKOLICO ŽE OD NEKDAJ NUDIJO IZREDNE POGOJE ZA RAZVOJ ŠPORTNE DEJAVNOSTI Begunje, vas z nekaj sto prebivalci, se stiska ob vznožju mogočnega Stola, opevane Begunjščiee, strme Zelenice in z gozdovi poraščene Dobrče. Nižje ležeča radovljiška ravnina sega s svojimi prsti globoko med hribe, v dolino Drago in Krpin. Kraj sam je izhodišče za izlete na Sv. Peter, Planinco, športom. Poleti s planinarjenjem, pozimi s sankanjem in smučanjem. Zavedati so se začeli bogastva, ki jim ga je dala narava. Prav nič čudnega ni, da so že zelo zgodaj nalclenili »dilce« in »krvin-ce«, ki so jih najprej uporabljali kot pripomočke za Begunje, v ozadju Triglav Begunje, v ospredju Elan ELAN, tovarna športnega orodja v Begunjah. V ozadju Triglav Roblekov dom, Podgoro, Dobrčo in še kam. Področja v podgorju ponujajo svoja rebra prebivalcem, poleti za pašo in košnjo, spomladi in jeseni v obrobno ležeče gozdove, po steljo, hosto, drva in les, da ga pozimi po drčah spravljajo v dolino. Ob zapadlem snegu pa odlične pogoje za smučanje in sankanje. Vse lepote so zbrane v tem kraju in ni čudno, da so jih že nekdaj odkrili turisti. Pa ne samo turisti, ampak tudi domačini. Naveličali so se v prostem času gostiln, segli so po drugih lepotah, lepotah narave in so začeli s opravljanje zimskih del, kasneje pa tudi za razvedrilo. Tudi ni le slučaj, da je prav v tem okolju iz majhne zadruge zrasla mogočna tovarna smuči in športnega orodja ELAN, svetovne razsežnosti, kot krona prizadevnosti krajanov na športnem področju. Malo je krajev na Gorenjskem in celo v Sloveniji, ki bi imeli tako bogato tradicijo športne dejavnosti, predvsem smučanja, kot prav v Begunjah. In prav nič ni čudno, da se je iz te bogate dediščine ta kraj razvil v (Nadaljevanje na 11. strani) Jubilanti za 10, 20 in 30 let dela Jubilanti za 10, 20 in 30 let 10 let: TOZD SMUČI 1. Bertoncelj Metka 2. Brelih Vesna 3. Cilenšek Franc 4. Fon Stanka 5. Gluhar Drago 6. Heberle Rudi 7. Koder Anica 8. Krek Franc 9. Pišič Kojo 10. Polanec Lojzka 11. Pribak Riška 12. Radevič Josip 13. Todorovič Anica 14. Zukič Šefika TOZD ŠPORTNA ORODJA 1. Eržen Franc 2. Gogala Jožef 3. Mulej Marjetka 4. Štritof Franjo ml. TOZD PIASTIKA 1. Bogovčič Sonja 2. Finžgar Bogdan 3. Gerčar Miro 4. Jančič Karel TOZD TRGOVINA 1. Cvrtila Zdenka 2. Huzek Zlatko 3. Urh Amalija 4. Popovič Mirjana TOZD INŠTITUT 1. Čeferin Mirjana 2. Pretnar Miha TOZD VZDRŽEVANJE 1. Beravs Rado 2. Čirin Dušan 3. Hrovat Danilo 4. Renko Anton 5. Repinc Ciril 6. Sodnik Peter DSSS 1. Arh Franc 2. Erman Stašo 20 let: TOZI) SMUČI 1. Bešter Jože 2. Brežnjak Kati 3. Jan Draga 4. Lukan Franc 5. Mlakar Antonija 6. Mohorč Janez 7. Sever Ana 8. Šlibar Avgust TOZI) ŠPORTNA ORODJA 1. Hirci Marija 2. Pangerc Pavel 3. Pretnar Franc 4. Stunkovič Franjo TOZI) PIASTIKA 1. Jan Silva 2. Slivnik Gregor 3. Vuzem Emilija TOZD TRGOVINA 1. Bertoncelj Valentin 2. Jevtič Miodrag manjkajo: Cemažar TOZI) INŠTITUT 1. Petriček Peter TOZD VZDRŽEVANJE 1. Klavžar Angela 2. Marolt Jože 3. Tonejc Niko DSSS 1. Čučnik Milan 2. Marinčič Lado 3. Mevlja Frančiška 30 let: TOZI) SMUČI 1. Hrovat Janez 2. Janc Valentin 3. Knavs Alojz 4. Kralj Rudi 5. Požar Viljem 6. Šmit Janez Zaključki komisije za družbeni standard v zvezi z letovanjem 11. 11. 1982 se je sestala Komisija za družbeni standard, na kateri so bili podani zaključki ob zapiranju počitniških enot in inventuri. Pri inventuri je bilo ugotovljeno, da v hišici štev. 6 v Selcah manjka vrtna miza in 4 stoli. Ker gre očitno za malomarnost, ker zadnji, ki je letoval v hišici mize in stolov ni pospravil, je komisija sprejela sklep, da mora zadnji uporabnik hišice škodo plačati. Komisija je glede na ugotovitve, da je bilo več počitniških enot zapuščenih neurejenih in neočiščenih, še posebno to velja za hladilnike, sprejela sklep, da se vse tiste, ki počitniških enot niso pustili tako kot je treba, opozori, da v bodoče ne bodo mogli več letovati, če bodo s počitniškimi enotami tako ravnali. Prav tako je bilo ugotovljeno, da posamezniki še vedno ne znajo ravnati z okni, štedilniki ipd. (posebno v prikolicah), zaradi česar je potrebno obnoviti in dopolniti navodila za uporabo počitniških enot oz. opreme v njih. V zvezi s trenutnim gospodarskim položajem (posebno težave s preskrbo bencina) je bilo govora tudi o »usodi« prikolic v Pakoštanih. Glede na oddaljenost (430 km v eno TOZD ŠPORTNA ORODJA 1. Burnar Franc 2. Čemažar Marija 3. Golmajer Janez 4. Krmelj Janez 5. Kunčič Anton TOZD PIASTIKA 1. Lazar Tadej TOZD INŠTITUT 1. Volčanšek Anton TOZI) VZDRŽEVANJE 1. Albinini Anton 2. Dobre Stanko 3. Mrak Janko 4. Potočnik Cvetan DSSS 1. Šiška Alojz TOZD TRGOVINA 1. Jagodic Ljudmila smer) bo interes za ta kraj verjetno upadel, saj je bilo že za letos ugotovljeno, da je bilo manj obiskovalcev in je že sedaj potrebno razmišljati kaj storiti. Podan je bil predlog, da bi tri stare prikolice prodali, dve novi pa bi, v kolikor bo še interes, pustili na tej lokaciji, v nasprotnem primeru pa bi ti dve prikolici prestavili bliže (npr. v Istro), o čemer se bo potrebno še dogovoriti. Ker je bil v tem času v obravnavi predlog delovnega koledarja, je komisija podala svoje mnenje in ga posredovala strokovni službi. Vsi člani komisije so bili za 2. varianto, to je za 5 tednov podaljšani kolektivni dopust. Pri sedanji obliki kolektivnega dopusta je bilo mogoče koristiti za letovanje v glavnem le tri tedne. V kolikor bo sprejeta druga varianta, bo omogočeno letovanje večjemu številu delavcev. Počitniških enot imamo trenutno 49. Vzdrževanje le teh je drago, v nekaterih kampih pa moramo plačati koriščenje za vso sezono, ne glede na to ali so enote tudi ves čas izkoriščene, zaradi česar bi bila druga varianta bolj racionalna oz. ekonomična. V zvezi z letovanjem pa je v pripravi anketa, da bodo ugotovili želje in pripombe vseh, ki so že, ali pa bi še želeli letovati v naših počitniških enotah. V. Z. Jubilanti za 30 let delovne dobe. Na sliki Marija, Kunčič Anton, Mrak Janko ČESTITAMO! ^ Zaključki v komisije za družbeni standard »NI TREBA VEDNO GLEDATI SAMO MASO, AMPAK JE TREBA VIDETI VSAKEGA POSAMEZNIKA, TREBA JE VIDETI, OBČUTITI IN RAZUMETI TEŽAVE S KATERIMI SE POSAMEZNIK BORI, TREBA SE JE TRUDITI DA SE MU POMAGA, IN SE MU MORA POMAGATI.« TITO SPLOŠNI LJUDSKI ODPOll SFRJ Izhodišča splošnega ljudskega odpora Pod imenom splošni ljudski odpor imamo v mislih vse ukrepe, moči in sredstva, ki so potrebni in jih pripravljamo in organiziramo, da bi se lahko uprli agresiji in premagali agresorja, če napade SFRJ. Splošni ljudski odpor SESTAVLJAJO OBRAMBNE PRIPRAVE, to je usposabljanje dežele za obrambo, in VSELJUDSKA OBRAMBNA VOJNA, to je vojskovanje z agresorjem. Izhodišča za obrambne priprave in vseljudsko obrambno vojno SFRJ DAJE ZASNOVA SLO. Zasnova SLO izhaja iz socialistične samoupravne družbene ureditve, odločujoče vloge delovnega človeka v obrambi, iz naših stališč do pomena miru in značaja mednarodnih odnosov, ki temeljijo na neuvrščenosti, aktivnem in miroljubnem sožitju med narodi in državami; izhajajo tudi iz obsodbe napadalne vojne in našega mišljenja, da ima vsaka država pravico, da brani svojo neodvisnost in da to doseže s silami in s sredstvi, ki jih ima na razpolago, in načinom, ki se ji zdi najprimernejši. TEMELJNE POSTAVKE SLO Osnovne postavke SLO so: a) SFRJ lahko vodi samo obrambno vojno, da zaščiti svojo neodvisnost, suverenost, teritorialno celovitost in z ustavo potrjeno socialistično samoupravno družbeno ureditev. S tem, da krepi svojo obrambo, SFRJ prispeva k miru. b) Obramba dežele je edinstvena in v njej sodelujejo vsi narodi in narodnosti, delovni ljudje in občani Jugoslavije. To je njihova neodtujljiva pravica in naj večja dolžnost. Nihče ne more preprečiti, da branijo deželo. Kdor bi to poskušal, bi izdal državo. Zato nima nihče pravice da sovražniku prizna in podpiše kapitulacijo, niti nima nihče pravice, da prizna in sprejme okupacijo dežele ali kakega njenega dela. c) Boj proti sovražniku bi vodili z uporabo vseh sredstev, ki jih ima naša država, in z vsemi oblikami boja in odpora, ki bi nam pomagal, da premagamo sovražnika. Od vseh oblik upiranja agresiji je oboroženi boj najvažnejši. d) Obramba dežele je po-družbljena in zanjo skrbi naša celotna družba, to je vse naše družbenopolitične skupnosti (federacija, republike, pokrajine, občine), vse OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti mestne skupščine, DPO, ZK, SZDL, Zveza sindikatov, ZSM, ZZB NOB, ZRVS, organizacije ljudske tehnike, organizacije planincev, tabornikov, športne organizacije in druge. e) Obrambo dežele moramo organizirati in pripraviti glede na vse zahteve sodobne vojne, posebno pa z ozirom na predvidene sovražnikove sile ter bojna in druga sredstva in zunanje ravnanje, ki bi jih sovražnik lahko uporabil na našem vojskova-lišču. Hkrati s tem MORAMO BITI SPOSOBNI, DA PREPREČIMO, DA BI NAS SOVIIAŽNIIK PRESENETIL, SPOSOBNI, DA VODIMO ČELNO, PARTIZANSKO IN KOMBINIRANO OBLIKO OBOROŽENEGA BOJA IN DRUGE OBLIKE BOJA IN ODPORA, in to pod katerimikoli pogoji razmerja moči in časa na celot- nem jugoslovanskem prostoru. f) Naša obramba mora biti vztrajna. Za nas ne smejo obstajati brezizhodne situacije. NIKOLI NE SMEMO PRIZNATI, DA NAS SOVRAŽNIK LAHKO PREMAGA. Zato se pripravljamo, da bi tudi v najtežjih pogojih lahko vodili dolgotrajno vojno, v kateri bi v neprestanih bojih izčrpavali in uničevali sovražnikove moči. Tak način vojskovanja ne ustreza nobenemu agresorju, zato ga naša sposobnost, da se mu upremo na tak način, odvrača od agresije. g) Naša zasnova o obrambi dežele temelji na sodobni uporabi v konkretnih pogojih SFRJ marksističnega nauka O OBOROŽENEM ljudstvu kot obliki obrambnega organiziranja socialistične družbe. h) Zasnova SLO je nastala v našem narodnoosvobodilnem boju, kjer se je izkazala kot zmagovita. Da bi se zasnova SLO lahko uresničila v praksi, je bilo potrebno, da se po njenih zahtevah izvedejo utrezne priprave v praksi. Te praktične obrambne priprave se uresničujejo kot popoln obrambni sistem, ki ga imenujemo sistem splošnega ljudskega odpora. V. Z. NNNP/82 Letošnja akcija NNNP je trajala nepretrgoma od začetka leta v raznih oblikah (usposabljanje pripadnikov civilne in narodne zaščite, raznih tekmovanjih CZ ipd), zaključek akcije pa je bil 29. in 30. oktobra. Namen akcije je bil, da se preveri usposobljenost delovnih ljudi in občanov ter štabov CZ v KS in OZD na območju občine Radovljica pri izvajanju ukrepa »ZATEMNITEV«. KS in OZD so bile ob tej akciji dolžne izvesti ukrep »ZATEMNITEV«. In kaj je zatemnitev? Zatemnjevanje je zaščitni ukrep v vojni in neposredni vojni nevarnosti s katerim se zmanjša učinkovitost sovražnikovega dejstvovanja iz zraka in da se zagotovi boljša zaščita na območju občine. Zatemnitev je obvezna za vse, ki so na zatemnitvenem območju. Za izvajanje zatemnitvenih ukrepov v OZD in drugih organizacijah ter skupnostih so zadolženi štabi za CZ v OZD in KS, v^ka-terih so te organizacije locirane. Glede na stopnjo zatemnitve se izvaja: — delna zatemnitev in — popolna zatemnitev. Pri delni zatemnitvi je potrebno notranjost prostorov v vseh stavbah zatemniti. Ulična razsvetljava se na pomembnih križiščih ne izključi. Popolna zatemnitev se iz- vaja ob alarmu za zračno nevarnost, preneha pa, ko je dan znak za konec nevarnosti. Vsa zunanja razsvetljava mora biti tedaj izključena, razen luči, ki označujejo zaklonišča, zdravstvene postaje vključno s postajo za prvo pomoč. Ta razsvetljava mora biti'zasenčena tako, da se ne vidi iz višine 500 metrov. Stanovanja morajo biti zatemnjena tako, da od zunaj ni mogoče opaziti nobene svetlobe. Objekti OZD in drugi objekti morajo biti tako zatemnjeni, da od zunaj ni videti nikakršne svetlobe, vendar zatemnitveni ukrepi ne smejo ovirati proizvodnje. Zatemnjevanje v cestnem in železniškem prometu je treba izvesti tako, da se promet odvija brez nevarnosti. Ta zatemnitev zajema: — zatemnjevanje svetlobnih znakov in signalov in — zatemnjevanje prometnih sredstev. Prvi del akcije (zatemnitev) je bil 29. oktobra, drugi del pa je bil naslednji dan, 30. oktobra. Predpostavka za drugi del akcije je bil letalski napad na vse KS v občini Radovljica. V ta namen je bila ob 8.15 uri vključena sirena z znakom za zračno nevarnost, ob 8.30 uri pa je bil dan znak za prenehanje nevarnosti. Sekretariat akcije je vajo ocenil kot uspešno. V. Z. Inovacije Objavljamo vloge, obravnavane na 26. seji komisije za inovacije, z dne 26. 11. 1982, ki so predlagane za potrditev na sejah DS posameznih TOZD-ov. 1. Vloga št. 329 — Urbanc Janez — »IGRALO A« Avtor je inovacijo prijavil 5. 11. 1980. Zajema idejnost in rešitev otroških igral — sistem A. Gre za nov proizvod, ki je bil tudi oblikovno zaščiten pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu in se izdeluje v TOZD S. O. 2. Vloga št. 348 — Čufer Filip - »PERFORACIJA ROBNIKOV« Avtor je inovacijo prijavil 21. 5. 1981. Predlagal je uvedbo take perforacije pri jeklenih robnikih za smuči, da za robom višine 1,9 mm obstoja še 1 mm širok rob, oz. je per-foracija odmaknjena za 1 mm. Ta rob namreč preprečuje ugrezanje drsne obloge v perforacijo. Z uvedbo nove perforacije odpade vlaganje laminata 0,2 s širino drsne obloge in ugrezanje le-te. Inovacija je uporabna v TOZD SMUČI. 3. Vloga št. 354 — Florjančič Jože + sodelavci »STISKANJE DNA T-401« Inovacija je bila prijavljena 20. 8. 1981. Predlagano je bilo, da se na čolnu T-401 za stiskanje dna namesto steklenih vlaken in poliester-ske smole, uvede smola (po-liesterska), pomešana z azbestno moko. Prihranek nastaja pri materialu. Inovacija je uporabna v TOZD Plastika. 4. Vloga št. 361 — Potočnik Janez — »ODSTRANJEVANJE RISOV NA SPODNJI OBLOGI SMUČI« Dne 5. 11. 1981 prijavljena inovacija vsebuje postopek, s katerim je možno odstraniti rise s spodnje obloge smu- či na ta način, da s škart smučko z nalepljenim brusnim papirjem očisti kontakte v sušilniku. Ostanki kamna na kontaktih so namreč delali rise. 5. Vloga št. 382 - Podobnik Anton - »ORODJE ZA UDARJANJE ZNAKOV NA SMUČI« Inovacija je bila prijavljena 8. 11. 1982. Avtor je približno pred letom dni začel uporabljati novo orodje za udarjanje znakov na smuči, katera omogoča prihranek na času ter prispevek k večji varnosti pri delu. Inovacija se uporablja v TOZD SMUČI. 6. Vloga št. 338 — Resman Janko - »NOV NAČIN NAGIBANJA DESKE ZA ČIŠČENJE SNEGA Inovacija je bila prijavljena 29. 1. 1981. Avtor je z žično vrvjo, dodatnimi kolesi in škripci dosegel, da se deska pri dvigu snega sama nagiba naprej. Prej je bil za to potreben pomožni delavec. Inovacija je uporabna v TOZD Vzdrževanje. 7. Vloga št. 385 - Mevlja Brane - »DVOVIŠINSKA BRADLJA« Lani je bil s strani naše komisije razpisan natečaj za dvovišinsko bradljo. Izmed prejetih predlogov je po dveh sejah posebne komisije za obravnavo predlogov za dvovišin. bradljo, bil sprejemljiv predlog Mevlja Braneta — s pogojem, da se preveri tehnična izvedljivost predlagane rešitve dvovišin. bradlje. V obvestilu direktorja IE pa je navedeno, da je rešitev tehnično izvedl jiva in je s tem avtor upravičen do razpisane prve nagrade. Ko pa se bo tovrstna dvovišin-ska bradlja tudi izdelovala, pa je avtor upravičen še do posebne nagrade, ki je bila v razpisu tudi določena. Streha za Golf »CADOY« Širinsko rezkanje tekaških smuči Popravilo stroja za obdelavo smuči Avtomatska izdelava sredic za tekaške smuči Iz naše občine OBISK V VARAŽDINU V novembru je bilo v Varaždinu srečanje pobratenih planinskih društev iz Radovljice in Varaždina. Med bivanjem v Varaždinu so gostoljubni domačini razkazali radovljiškim planincem mestne zgodovinske zanimivosti in bližnje Varaždinske toplice. Posebno zanimiv je bil ogled Lepoglave z jetnišnico in Trakoščanov. Dogovorili so se tudi o nadaljnjem sodelovanju. RAZSTAVA DIAPOZITIVOV Ob prazniku republike je Fotokino klub Radovljica v graščinski dvorani v Radovljici 2. decembra otvoril razstava diapozitivov VI. CO-LOR DIA G x 6, sočasno pa tudi klubsko razstavo črno-bele fotografije. Ponovitev projekcije DIA 6 x 6 je bilo tudi v ponedeljek, 6. decembra zvečer. ODLOK O ZAŠČITI VODNIH IZVIROV Četudi je radovljiška občina znana po bogastvu vodnih izvirov je v zadnjih letih vedno več zaskrbljujočih glasov o njihovih onesnaževanjih zaradi nezavarovanja okolja izvirov in zajetij. V občini je evidentirano 141 vodovodnih zajetij, od katerih jih je le 28 v upravljanju komunalnega gospodarstva. Večidel izvirov in zajetij upravljajo zasebniki, vaški odbori in okoli 50 % komu-, naine organizacije. Da bi zaščitili vodozbirna področja ob hitro naraščajoči urbanizaciji, so sklenili sprejeti ustrezni občinski odlok, katerega osnutek je že sprejel izvršni svet občinske skupščine 9. novembra. Skupščina pa je ta odlok sprejela po javni obravnavi na zasedanjih vseh treh zborov 24. novembra. NOVA STANOVANJA V RADOVLJICI V Cankarjevem naselju v Radovljici so delavci SGP Gorenje Radovljica do konca letošnjega oktobra zgradili še dva nova stanovanjska bloka s 67 stanovanji. To je že sedem novih blokov v zadnjih dveh letih v tem nase- lju. Stanovalci, ki so se v blokih naselili v prvih dneh novembra so iz vseh krajev občine, največ iz delovnih organizacij z območja Radovljice, Lesc, Bleda in Begunj. Med njimi tudi iz Elana. Do konca prihodnjega leta bodo zgradili še dva bloka s 67 stanovanji. LINHARTOVA PROSLAVA V RADOVLJICI Vsakoletna Linhartova proslava, ki jo prireja Kulturna skupnost skupaj z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica v počastitev li. decembra Linhartovega dne, je bila 10. decembra v avli osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Slavnostni govornik je bil predsednik zbora izvajalcev skupščine Kulturne skupnosti Radovljica Martin Merlak, ki je tudi podelil letošnja priznanja za-, služnim kulturnim delavcem in organizacijam. Linhartovo plaketo za leto 1982 so prejeli: DPD Svoboda Rudi Jedretič Ilibno za 80-letnico plodnega dela, Niko Rupel za požrtvovalno in uspešno vodenje ZKO Radovljica in Lovro Strgar za organizirano in strokovno delo na področju ljubiteljske in množične kulture v Bohinjski Bistrici. Posebna priznanja Kulturne skupnosti za leto 1982 pa so prejeli Osnovna šola dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, DPD Veriga Lesce, Egi Gašperšič iz Radovljice, Jože Hozjan iz Lesc, Gabrijel Skumavc iz Ilibnega in Franc Mandeljc z Bleda. Koliko je učencev osnovnih šol Po sklepnih podatkih izobraževalne skupnosti Radovljice, je obiskovalo osnovne šole v radovljiški občini v letu 1981/82 skupaj 3.677 učencev, ki so bili razporejeni v 144 oddelkih. V šolah je poučevalo 211 učiteljev, kar pomeni, da je bilo poprečno 17 učencev na učitelja. V enem oddelku je bilo v preteklem šolskem letu poprečno 26 učencev. Razred je izdelalo 3.522 ali 95,8 % učencev. Letos obiskuje osnovne šole 17 učencev več kot lani. Zanimanje za glasbeni pouk V Glasbeni šoli Radovljica in njenih oddelkih po radovljiški občini je obiskovalo pouk v šolskem letu 1981/82 skupaj 342 učencev in učenk, kar je vsak 11. učenec, ki hodi v osnovno šolo. Glasbena šola Radovljica je lani s svojimi oddelki pripravila 113 glasbenih prireditev na katerih se je predstavilo 1.329 učencev in učenk. Obetavni razvoj obrtništva V Obrtnem združenju Radovljica je včlanjeno 532 obrtnikov različnih strok in poklicev iz radovljiške občine. S proizvodnjo in storitveno dejavnostjo se ukvarja v občini 369 obrtnikov, 87 avtoprevoznikov in 76 gostincev, kar je v primerjavi z drugimi občinami zadovoljivo. Pri samostojnih obrtnikih je zaposleno 500 delavcev. Obiski - obiski - obiski - obiski - obiski Obisk članov odbora za SLO in DS Republiškega inšpektorata za delo Obisk avstrijskih carinikov Kronika o razvoju športa v Begunjah (Nadaljevanje s 7. strani) enega izmed najbolj aktivnih in agilnih na področju športne dejavnosti, ki jo ta čas vodi TELESNO VZGOJNO DRUŠTVO (TVD) PARTIZAN. Bolj kot turistično naselje, je po drugi svetovni vojni Begunje poznano po koncentracijskem taborišču v graščini in grobovih talcev na graščinskem vrtu in v Dragi. V teh grobovih je mnogo domačinov, zavednih Slovencev in tudi športnikov, žrtev okupatorja. Le vrhovi Karavank jih ločijo od sosednje Avstrije in gornjesavska dolina od Italije. V neposredni bližini pa so znani turistični in zimskošportni centri Gorenjske Bled, Bohinj, Kranjska gora Ljubelj, Zatmik, Kobla, Vogel, Krvavec, Planica in drugi. Kratka predstavitev naj služi predvsem tujemu bralcu k boljšemu razumevanju opisa razvoja športa v Begunjah. (Dalje prihodnjič) Kultura »Dolikovi« slikarji razstavljajo tudi pri nas Z risanjem in slikanjem se je začel ukvarjati že kot otrok. Kot študenta pa so ga v slikarsko umetnost uvajali kranjski slikar Matija Bra-daška in njegov profesor na kranjski gimnaziji akademski slikar France Kopač, kasneje v Celju pa še poklicni slikar Seebacher, vsak s svojim načinom likovnega upodabljanja. Dradaška je bil cerkveni slikar, Kopač pedagog, slikal pa je veliko v pastelu in naprednejše.Seebacher pa je bil zelo čustven, njegovi pasteli so bili izredni. Kot študent je Arh veliko slikal, na žalost pa so se mu dela v večini porazgubila, ko je odšel na nadaljni študij. V času službovanja se je moral ves posvetiti tehničnemu delu, zato se je slikarstvu lahko posvetil le bolj poredko. Z upokojitvijo pa se je začel veliko več ukvarjati s slikarstvom. Predvsem slika okolje, ki ga obdaja in predmete, ki se odmikajo času. Slika iz ljubezni do lepe narave in okolice, ki ga obdaja. Več let je bil član društva likovnih samorastnikov v Ljubljani, sedaj pa je že več let član našega DOLIKA. Do sedaj je sodeloval že na 146 skupnih razstavah, imel pa je tudi že 19 samostojnih. Na sedanji deveti samostojni razstavi se predstavlja s 30 deli v različnih tehnikah — akvarel, lavirano slikanje, risbe v beli in črni kredi, flomaster — kreda, pastel in čisti flomaster. Njegove slike so realistične — prikazuje stvarnost in z njimi hoče obdržati čim več sedanjosti prihodnosti. Janko Korošec slika že od mladih dni. Slika predvsem pokrajino in zlasti gorenjski pokrajini posveča dokajšnjo pozornost, saj je to svet, v katerem živi, deželica, ki jo ljubi in ki mu je blizu. Zrasel je z njo, saj je bil le rojen v Ljubljani, sicer pa vse življenje preživlja med gorami in pod hribi zgornjega Posavja. Vendar se njegova letošnja olja, ki jih je kar precej in s katerimi se nam tokrat predstavlja, razlikujejo od stvaritev iz prejšnjih let tako po barvitosti kot po kompoziciji in po vsebini slike. Vse doslej so bili njegovi akvare- li, gvaši in olja prikaz idilične lepote naših gorskih dolin in vršacev nad njimi, skritih in neopaznih kotičkov planinskega sveta, ki se jih še ni dotaknila civilizacija. Na teh slikah ni bilo videti, da bi človek z delom svojih rok posegal v naravo in jo spreminjal, saj mirnih pejsažev gorenjskega sveta ni motil noben zunanji vpliv. Seveda si Korošec ne dela nobenih utvar, ampak stvarno opaža, da je delčkov te prvobitne narave, ki so mu nudili toliko lepega, vedno manj, da civilizacija nezadržno prodira tudi v odročne prostore in odmaknjene kote. Izgineva ne le idilična pokrajina, marveč tudi domača arhitektura gorenjskih vasi. Da bi jo vsaj na slikah ohranil, se je lotil slikanja kmečkih hiš, skednjev in senikov, vaških dvorišč in napajališč. Zamikala ga je slikovitost vaških motivov, skromnih bivališč nekdanjih kajžarjev ob robu vasi in bahatih zgradb premožnih kmetov sredi naselja. Ni se sicer docela izognil upodabljanju lepote planinskega sveta, vendar je v njem poudaril ne le idiličnost in lirična razpoloženja, marveč tudi prisotnost človeka v okolju, sredi katerega živi in dela. Tudi kolorit Koroščevih slik se je v zadnjem času spremenil. Zatemnjenost in hladno barvitost njegovih spokojnih pokrajin so zamenjale tople barve, bolj sončne in žive, bolj optimistične. Tako je poslanstvo Koroščevega slikarskega ustvarjanja dobilo novo, dodatno sestavino, saj nam poleg lepot gorske pokrajine posreduje in ohranja lepote našega kmečkega stavbarstva, ki sicer izgineva, ki je pa spričo svojih edinstvenih kvalitet vsekakor vredno tako lepega zapisa, kot nam ga ustvarja marljivi jeseniški delavec, slikar Janko Korošec. Janko Korošec, rojen 1926 v Ljubljani, delavec v jeseniški železarni, soustanovitelj DOLIKA v l. 1946. Samostojne razstave: Ča- teške toplice 1972, Dubrovnik 1971, Radovljica 1973, Tržič 1975, 1977, Zagorje 1973. Skupinske razstave: Beljak, Bled, Brestanica, Celje, Domžale, Gradec, Jesenice, Kranj, Kranjska gora, Krško, Ljubljana, Maribor, Radovljica, Tržič, Varaždin. Slikarske kolonije: Delnice, Kranjska gora, Metlika, Podkoren, Vršič. Novice, novice, novice, novice, novice, novice — V alpskem svetovnem pokalu v sezoni 1982/83 velja za točke po pet najboljših uvrstitev — s tem, da se super veleslalom šteje kot veleslalom, kombinacije pa veljajo tri najboljše. Za alpin-ke je napram pravilom za moške sprememba v tem, da veljajo po posameznih disciplinah po štiri najboljše uvrstitve. — ELAN je v Sloveniji po prihodku za leto 1981 na 133. mestu (leta 1980 na 126. mestu) med delovnimi organizacijami. — Raziskovalna skupnost občine Radovljica je razpisala natečaj za dosežke na področju inovatorstva. Elanova komisija za inovacije je predlagala tri predloge in sicer: • »mokri filter« — avtorjev Toman S. in Resman J. • »sprememba brušenja smuči v lakirnici« — avtorja Iskra S. 9 »ojačitev smuči v konici in peti« — avtorjev Bulovec F. in Bohinc J. — Letos je bilo v Elanu prijavljenih 18 inovacij. 14 jih je že obravnavala komisija za inovacije, ostale 4 pa bo obravnavala na naslednji seji. — V preteklih šestih letih je jugoslovansko gospodarstvo oddvojilo od svojih propagandnih sredstev 700 milijard dinarjev za šport, oz. jih namenilo športnim organizacijam in prireditvam. To je več kot 30% vseh vlaganj jugoslovanskega gospodarstva v ekonomsko propagando v tem času. — V reviji Nova proizvodnja št. 1—2/82 je na strani 82 naveden podatek, da je za obravnavanje inventivnih predlogov po upravni plati potreben en strokovni delavec na 500 zaposlenih. — Neuradno evropsko pionirsko prvenstvo v alpskem smučanju, kot ga nekateri imenujejo,' bo 25. in 26. februarja 1983 v kraju Monte Bondone (ITA). Na sporedu bo slalom in veleslalom. — Svetovno mladinsko prvenstvo v alpskem smučanju pa bo 31.1.—6.2.1983 v kraju Sestriere (ITA). Na sporedu bo smuk, slalom in veleslalom. — Ingemar Stenmark je v letošnji sezoni prvič startal 14.12. v slalomu v kraju Courmayeur (ITA). — V petek, 12.11.1982 je bil v graški športni dvorani praznik. Na proslavi 120-le-tnice gimnastične zveze Gradec (Avstrijska Štajerska) so v ekshibicijskem nastopu navdušili predvsem sovjetski gostje na čelu s 15-letnim Vladimirom Počivalovim — letošnjim petkratnim svetovnim mladinskim prvakom. Štajersko časopisje je dogodku namenilo precejšnjo pozornost, za nas pa je zanimivo, da je na fotografijah jasno razvidno Elanovo gimnastično orodje. Inž. Rudolf Arh je bil rojen leta 1905 na Rečici pri Bledu. Leta 1929. je absolvi-ral višjo tehnično šolo za elektroinženirja in se zaposlil v tovarni elektrod na Blejski Dobravi. Po odsluže-nju vojaškega roka je služboval v Šibeniku, na Ravnah, v Dubrovniku in v Ljubljani kot samostojen projektant. Sedaj je že enajst let v pokoju. Med tem časom pa je pet let poučeval na poklicni šoli v Domžalah. ( Občinska liga v malem nogometu ) Rezultati ELAN-ove ekipe v jesenskem delu: ELAN : Mladina Bled 2:2; Stol : ELAN 8:2; ELAN : Mošnje I 2:0; Plamen : ELAN 1:7; ELAN : Elmont 4:4; Vrbnje : ELAN 6:3; ELAN : Donat 8:2; Merkur : ELAN 0:3; ELAN : Grad 1004 3:2. Lestvica skupine A: 1. GRAD 1004 18 12 3 3 83:42 27 2. STOLI 18 12 0 6 85:43 24 3. ELAN 18 9 3 6 69:53 21 4. VRBNJE 18 10 1 7 59:59 21 5. MOŠNJE I 18 9 1 8 64:52 19 6. DONAT 18 8 2 8 61:74 18 7. PLAMEN 18 8 2 8 64:83 18 8. MLADINA BLED 18 6 3 9 54:63 15 9. ELMONT 18 6 2 10 56:75 14 10. MERKUR 18 0 3 15 23:90 Cerar Jani 3 Namizni tenis -------------------------N Šah \ / Elan prvi in šesti! Iskra Telematika je bila organizator 6. šahovskega festivala »Iskra 82«. Festival je bil v nedeljo 21. novembra 1982 v delavski restavraciji na Laborah. Turnirja se je udeležilo 46 moških in 3 ženske ekipe iz vse Slovenije. Organizacija turnirja je bila izredno dobra, brez napak. Obe Elanovi ekipi sta igrali v peti skupini. Ekipe so bile razdeljene glede na igralno moč posameznih igralcev, tako so bile štiri skupine po osem ekip in dve po sedem. Vrstni red pete skupine: I. mesto Elan 1. 17 točk 6. mesto Elan II. 6,5 točke Točke za prvo ekipo po deskah so osvojili: Vrečko Maks 4,5 od 6 možnih, Jerala Vinko 3,5 (6), Dragan Milan 4,5 (6), in Resman Franc 4,5 (6). V drugi ekipi pa na tretji deski Blažič Franc 2,5 (6) ostali po deskah Benedičič Tone, Valant Jože, in na četrti deski Korošec Jože pa nekoliko manj. Za osvojeno prvo mesto smo prejeli pokal. Poslovili smo se v upanju da se vidimo na 7. šahovskem festivalu »Iskra-83« 20.11.1983 v Kranju. Tone Benedičič MEDTOZDOVSKO PRVENSTVO ELANA ZA LETO 1982 V okviru tekmovanj med TOZD, je bilo 6.11.1982 tudi prvenstvo Elana v šahu. Udeležila so se ga štiri 3-članska moštva. Igralni čas je bil 5 minut na posameznika, igrali smo po dvokrožnem sistemu vsak z vsakim. Vrstni red: točk 1.TOZD SMUČU 17 2.TOZD VZDRŽEVANJE 9,5 3.DSSS 5,5 4.TOZD SMUČI II. 4 Vse ekipe so dobile praktična darila, uvrščene prve tri pa tudi diplome. M. V. Psihiatrična bolnica Begunje: ELAN Begunje 2:1 Dvoboj je bil odigran v sredo 24. novembra 1982 v Begunjah. Igralo se je na šestih deskah, igralni čas 10 minut za partijo, dvokrožni sistem. Za Elanovo ekipo so dve točki prispevali: Vrečko Maks, Jerala Vinko, Valant Jože in Benedičič Tone; po eno pa: Resman Franc na tretji in Bilič Jože na šesti deski. Po zakuski in podelitvijo diplom smo se dogovorili, da se bomo na podobnih turnirjih ali dvobojih še srečali. Tone Benedičič »ELANOVCI NA TURNIRJU V SEVNICI Šahovski klub »Milan Majcen« iz Sevnice je v okviru 25-letnice delovanja šahovskega kluba in ob praznovanju praznika v občini SEVNICA organiziral v nedeljo 14.11.82 hitropotezni turnir za memorial Dušana Breliha. Turnirja so se udeležili tudi Elanovi šahisti, kateri so izmed 70 udeležencev dosegli dobro uvrstitev: Vrečko: 5.-6. mesto, Jerala: 11. mesto, Potočnik Z: 43.-44. mesto, Dragan: 45. mesto, Resman F.: 51, —52. mesto in Korošec: 53.-54. mesto. m. y V ŠAHU DRAGAN MILAN ... Sindikalno prvenstvo je bilo v soboto 4. decembra 1982 s pričetkom ob 14,15 min. v sejni sobi upravne stavbe. Udeležilo se ga je 18 članov naše DO — sodniški odbor v sestavi Maks Vrečko, Vinko Jerala in Tone Benedičič je dobro organiziral turnir in ga brez večjih napak spravil do zaključka. Pojavljajo se le stare napake zaradi nepoznavanja pravil igre in novega sistema igre in pravil. Igralni čas je bil pet minut za razmišljanje, sistem vsak z vsakim. Vrstni red: točk 1. Milan Dragan 16 2. Vinko Jerala 15 3. Maks Vrečko 15 4. Zvone Potočnik 14,5 5. Franc Resman 12 6. Jože Valant 10 7. Tone Benedičič 10 8. Andrej Resman 10 9. Alojz Blažič 6,5 10. Alojz Knavs 6 11. Jure Tratnik 6 12. Franc Blažič 6 13. Florjan Škofič 5,5 14. Jože Korošec 5 15. Miloš Stroj 5 16. Lado Hegedič 4,5 17. Jože Bilič 3,5 18. Alojz Eržen 2,5 Iz vrstnega reda je razvidno, da je premočno brez poraza zmagal Milan Dragan in tako prvič v svoji šahovski karieri zmagal v izredno močni konkurenci. Zanimivost tega turnirja je, da se je le prvih osem igralcev delno upiralo ostalim in da so vidne velike razlike v kakovosti le tega. Po skromni zakuski v gostilni pri »Angelci« v Hlebcah in podelitvi praktičnih daril smo se dogovorili, da se bomo udeleževali vseh turnirjev in dvobojev kateri so predvideni za zimsko obdobje, ko imamo za igranje šaha nekoliko več časa. Tone Benedičič V NAMIZNEM TENISU ELAN : PSIH. BOL. BEGUNJE 13:3 Dvoboj je bil odigran v sredo 24. novembra 1982 v prostorih osnovne šole v Begunjah. Rezultat dvoboja je bil 13:3 v našo korist. Za Elanovo ekipo so igrali in so 1. Življenje teče, toda ne vemo, kam bi z njim. Ne mara nas in ne znamo živeti, najraje bi ga odstopili drugim, da vidimo, kako lepo ga znajo ti živeti. 2. Čas je, da kisamo zelje. Ker pa je v Beogradu lažje najti zelje kot kamen, neki iznajdljivci zelje obteže s televizorji. 3. Nekdo je izgubil denarnico, nekdo drug jo je našel in ogorčen pljunil v njo. Nekdo ima to srečo, da izgubi prazno denarnico, nekdo pa to smolo, da ravno takšno najde. 4. Če v nekih zahodnih deželah ne bi bilo Boga, mnogi naši otroci ne bi videli svojih staršev za novoletne praznike. 5. Mlade vzgojiteljice v vrtcih bodo tudi to jutro pripovedovale pravljice otrokom. To so zgodbice, kjer se vse lepo dogaja princesam, nikoli pa vzgojiteljicam. 6. Sprejeti so ukrepi za sanacijo delovne organizacije. Odpustili so šoferja, ki je mnogo vedel. 7. Otroci: oče je na prefe-ransu, mama na Festu, večerja v hladilniku in šerif Mclaud na prvem programu. 8. Nastopa vikend in ne boste imeli kaj delati. Lahko bi po malem vzgajali svoje otroke. So starši, ki to delajo samo, če so v gosteh, ali ko imajo goste. brez izgubljenega seta dobili dvoboj: Urh Jože 4:0, Potočnik Zvone 4:0, Kozamernik Stane 4:0 Zajc Bojan je dvoboj z nasprotnikom izgubil 1:3. Po zakuski v jedilnici bolnice, smo prejeli diplomo in se dogovorili da bomo s podobnimi dvoboji še nadaljevali, v letu 1983. Tone Benedičič 9. Včeraj je bila na nekem zboru delavcev vržena parola: Ne spuščajte rok, še bomo glasovali. 10. Kdor nima denarja za nočno življenje, ima dan, da životari. 11. Vi mislite, da vas življenje muči, a mi imamo vtis, da vi mučite, ponižujete in gnjavite svoje življenje. 12. Nekateri napredni tovariši so preimenovali svoje soproge v tovarišice. Ko potrebujejo ženske, jemljejo tuje. 13. Bolje nam je bilo, ko smo mi bili otroci, kot pa sedaj, ko imamo svoje. Otroci so nehvaležni in brezobzirni. 14. Sobota je dan, ko se kopljejo možje, ki imajo svoje žene radi. Bodite pozorni na tiste, ki se kopljejo med tednom. 15. Oče poka od zdravja, elegance in uspeha. Mama je prav tako lepa, progresivna in aktivna, njemu ni bilo težko postati narkoman. Tisti, ki govore, da imajo ELAN v malem prstu le potrjujejo domneve, da jim ELAN ne leži pri srcu. Pri uporabi nam novi Elanov znak dela težave tako pri konici smuči kot pri krpicah (vznak). Očitno nam novi znak ne leži — skratka leži vznak. Aforizmi Še z obiska generala COHENA iz Holandije Zanimal se je za naše orožje Delavka iz smučarije Marjeta Vogelnik izroča holandskemu generalu šopek rož RAZPIS IN PRAVILNIK 1. NOVOLETNEGA ŠAHOVSKEGA TURNIRJA ZA POKAL »DRAGA 82« Šahovska sekcija Elan Begunje razpisuje in organizira 1. novoletni turnir za pokal Draga 82, ki bo v nedeljo, 26. decembra 1982 s pričetkom ob 10. uri dopoldne v Gostišču Draga pri Begunjah. — Turnirja se lahko udeleže šahisti iz vse Gorenjske ne glede na naziv, kategorijo itd. — Igralo se bo po splošnih pravilih hitropoteznega šaha iz leta 1976, tako, da ima vsak igralec pet minut časa za razmišljanje. — Igralni sistem vsak z vsakim, če pa bo večje števi- lo udeležencev pa se razdele v skupine. — Razdeljeno bo pet praktičnih nagrad in pokal »Draga 82«. — Prijavnina je 50,00 po osebi in se vplača ob prijavi. — Prijave sprejema pol ure pred pričetkom Tone Benedičič. — Informacije dajemo po telefonu 75-010 int. 320 (tov. Vrečko Maks). — Število udeležencev je neomejeno, tako, da lahko prijavi vsaka ŠD, ŠS in JLA neomejeno število igralcev iz Gorenjske. Upokojila sta se 1. Delavki Mencinger Mariji, roj. 1. 10. 1928, stan. Zgo-ša 63, ki je opravljala dela in naloge v gospodarskem sektorju preneha delovno razmerje zaradi upokojitve 6. 12. 1982. 2. Delavki Kolman Anici, roj. 17.5. 1928, stan. Radovljica, Prešernova 16, preneha delovno razmerje zaradi invalidske upokojitve z dnem 8. 12. 1982. ZAHVALA Ob težki izgubi dragega očeta ANTONA GRMIČA se zahvaljujem za izrečena sožalja in denarno pomoč namesto venca na grob od delavcev obrata družbene prehrane. Žalujoča hči Marija ZAHVALA Ob težki izgubi drage hčerke MOJCE UDOVIČ se zahvaljujem za izrečena sožalja in za denarno pomoč namesto venca na grob sodelavcem iz lakirnice. Žalujoča mati Minka Kajdiž z družino ZAHVAIA Vsem sodelavcem polizdelka se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu iz Elana Franci Mrak UREDNIŠKI ODBOR: Dolhar Brane. Brejc Nuša, Knafelj Slavko. Kolman Barbara. Kos Marjan. Stare Anton. Trbanc •Janez. Vrhunc Anton, odgo-o vorni urednik Knafelj Slavko. Naša smučina šteje med proizvode 7. tč. I. odst. .'ifi. člena Zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katera se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. (Mnenje republiškega sekretariata za prbsveto in kulturo SR Slovenije, št. 421-7-72).