157 Naši dopisi. Krems na Niže-Avstrijskem 8. maja. — Resnično, komaj se nekoliko oddahnem, ko mi doidejo novine iz moje ljube rojstne dežele. Kajti brez teh novin cepniti bi moral med tukaj izhajajočimi lažnjivimi nemško-židov-skimi časopisi. Pač v srečo si moram šteti, da me podpirajo izmed teh rogovilnih liturg naše dušne in v pravem pomenu besede odkritosrčne novine, kakor „SI. Narod", „Soča^S „Mir", „Kres" in „Ljublj. Zvon". Zraven teh prikupile so se mi brez prilizovanja naše obrtniške „Novice". Srce mi od radosti bije, kadar prebiram razna podučila o kmetijstvu v tem res vrlem listu, pisana prav po domače. Akoravno na trdi nemški deželi, se vendar upam „Novicam" priporočati, da tudi tukaj imel je poduk potovalni učitelj za sadjorejo g. Julij Jablanzy pretečeni mesec. Udeležili so se sleherni narodni učitelji tega šolskega okraja. Poduk g. Jablanzy-ja trajal je celih osem dni, obstoječ v sajenji, požlahtnenji, obrezovanji, pre-sanji in snaženji dreves, dopoludne teoretično, popolu-dne praktično. Konečno dobil je vsaki teh učiteljev mnogovrstnih žlahtnih drevesce in spričevalo udeleževanja tega nauka. Tudi imajo tukajšni vinorejci šolo za vino-rejo. Uče se njih fantje pozimi v šolskem poslopji teoretično a spomladi praktično zunaj na lepem vinorejskem vrtu (Weinbauschulgarten). V tem vrtu vidijo se različna obdelovanja vinogradov. Tu so grede zasejanih zrnij tam posajene rogaši, zopet dalje presajene stare trte, da zamorejo vnovič poganjati, posajene so prav globoko. Zagledaš tudi razne brajde ali kolce prepeljane z debelim dratom, da se manj kolcev porabi. Razna so podzidovanja vinogradov, kakor tudi razne like vinskih hramov i. d. Vinograde tukaj ljudje jako težavno obdelujejo, ker leže po silno strmih gričih, ne po dobri poti, ampak po stezah čez skalovje nosijo potrebni gnoj do svojih vinogradov. V jeseni si marsikdo napolni svojo klet, proda pa večinoma v trgatvi drožje (tako imenovani „maiš") kupcem, katerim je večina denar dolžna. Proda se taki „maiš" za 3 do 5 gld. staro vedro. Staro vino se prodaja tukaj po 8, 9 in 12 gld. Večina se prepelje na Gornje-Avstrijsko, tudi na Ogersko, ako je tam slabo obrodilo. Ob bregu Donave pri postajah parobroda prevoznega društva leži v jeseni sodov na tisoč veder vina namenjenega za prevožnjo na razne kraje gornjega Avstrijskega. Tukaj je sjcer težavno pridelo*-vanje — toda v denar gre vse. Želim, da bi se tudi 158 na našem Belokranjskem napravile bolje ceste, najbolje lahko, da Lahi bi bili rajši Trstu, nego Ljubljani pri- železnica, da bi se tudi tam blago ložje v deoar sprav- voščili nadškofa. Želje, v Ljubljani izražene, so Lahi Ijalo. _ M. Jakšev. po svojih listih z zasmehovanjem in prav zaničljivo za- Gorica 13. maja. Malokatero leto smo tako težko vračali. Nekateri tukajšnji Slovenci so svoje separati- pričakovali gorkega vremena, kakor ravno letos. Pa saj stično mnenje izrazili, gotovo bolj iz bojazni, da bi se tudi ni čudo, ako pomislimo, da smo imeli vlani vso Slovencem primorskim še slabše ne godilo, in se jim jesen slabo vreme, kjer ni mogel ubogi kmetic prav nič torej nikakor ne more gola sebičnost ali omejenost po- dobre otave pod streho spraviti. Ravno zavoljo tega je litičnega obzorja jemati v poštev. Prva želja in skrb tudi tako veliko pomanjkanje za seno, posebno pa po naj Slovencem prek in prek ostane, da dobijo vredne naših tominskih hribih. Po dolgi suhi burji smo vendar naslednike Slomšeku, Wolfu, Dobrili, kakor želi tudi dobili gorak dež, po katerem so se vse trave, detelje, zadnji „Brencelj", potem^ vse neprijetne razlike zlahka kakor tudiozimina in jara žita zelo naglo opomogla ter ugrešimo za ta del. — Čast. g. dr. J o s. Gabri elčič 80 detelje uže za silo za košnjo. postal je pravi vodja osrednjega semenišča v Gorici. S češnjami smo letos Goričani tudi za cel mesec Na njegovo mesto kot špiritual je imenovan č. g. And. zadej za prejšnjimi leti. Kakor zdaj kaže, jih bode obilo, Jordan, bivši knezoškofijski tajnik. — Gosp. Tomaž tudi druzega sadja, ako nas še kaka slaba ura ne obišče, Quantschnigg (izgovarjaj: Klančnik) pride iz Trsta na kar se nam ubogim kmetom zelo rado dogaja. tukajšnji pripravljalni razred, kjer „drajsajo" dečke v Kakor sem iz gotovega vira slišal, je minuli teden nemščini, da jim je mogoče prestopiti na srednje šole, gosp. dr. Lorenz, ministerijalni svetovalec in referent katere, kakor je videti, ostanejo pri nas sena dalje po-V kmetijskem ministerstvu, obiskal in ogledoval tukajšnje polnem nemške. Tolažba je za nas prav po ceni; saj C. kr. svilorejno poskuševališče, kakor tudi deželno kme- so tudi uradi, kjer ne nemški, pa italijanski, in motili tijsko šolo. Na tej ogledal je natanko vso krasno novo bi se pri Vas, ko bi menili, da naši odvetniki poduču-poslopje, ki mu je bilo prav všeč. Potlej je ogledal vso jejo ljudstvo, naj zahteva od njih snutek tožba v slo-živino in vinski klet, kjer mu je bila izmed vseh raznih venščini, dasi isti odvetniki dobro vedo, da n. pr. vsaj vin najbolje všeč brdska rebul j a. Vesel je bil po- okrajna sodnija goriška sprejemlje in rešuje slovenski sebno tudi krasnega polja, nogradov in obširne sadne slovenske vloge. Izjemno dela samo par odvetnikov, pa drevesnice. Pri ogledovanji šole se je posebno zanimal še ta par je bolj mlačen v tem pogledu. Drugače snu-ejo za teoretični in praktični poduk. V to šolo zdaj hodi pri nas v Gorici za vse slovensko ljudstvo vse tožbe in čez 40 učencev, kar mu je posebno ugajalo, ker je go- vloge v sladki italijanščini. — Italijanski duh se v natiska deželica mala in se more iz tega sklepati, da je sem mestu vedno bolj širi; to se razvidi tudi iz mlač-šola na pravi podlagi urejena in da ima pri ljudstvu nosti naših ^konservativnih^^ meščanov, ki se kar zga-popolno zaupanje. Učiteljskemu osobju je pa za trud nejo ne zdaj ob mestnih dopolnilnih volitvah v stare-posebno pohvalo izrekel ter ga spodbujal, da naj tudi šinstvo. Polovičarskim značajem, kakoršnih je le pre-zanaprej tako vspešno deluje. veliko med meščani, ni verovati, in človek je prisiljen Dne 12. t. m. so bile tudi na tej šoli polletne pre- misliti, da na zunaj se prištevajo „starim", na tihem pa skušnje, koje so se, kakor po navadi, jako dobro vršile, se vesele, da ;,liberalni" element gospoduje, kakor njemu Dne 6. t. m. je bila, kakor po navadi, v Dornbergu ^^^8^' ,^^ ^f' ^^^^^ J ^^,^^. ^.^ vdiko škodo. Slovenci vinorejska razstava, ki je jako dober vspeh pokazala, P^^^ leta do leta več zakrivijo, da gledajo od strani akoravno je bila vlani jako slaba vinska letina. Letos f^ ^f^' «^^^^. slovenskemu predobro znam „liberalizem" je izvoljen temu društvu predsednikom vodja g. Povše, i?/^P?^^^f.^.^^«^- ..^ poslednjem jih pa vsaj nekaj v katerega imamo vsi zaupanje, ter bode gotovo pod ^\^]^,^' ^^l^^J^' ^^ J™ ^'^ ^^ kožo, drugače bi ne opo- Djegovimstrokovnjaškim vodstvom še v prihodnjič bolje ^\°J^>^ po imenu Slovencev, naj bi se tudi oni bri- vspehe pokazalo. Moja pohlevna želja bi bila tudi ta, f^\^^ T^'^^^^ v mestno starešinstvo. L Eco del Li- da bi to društvo izvolilo tako pravila prenarediti, da bi ^^^^'.^ ' \' ^^^^^^^ ^^^.^^ f^"^^^^^ ^. "^'^^ f"! \ ^1: se imenovalo .Vipavsko vinore^ko društvo" s sedežem banji, začenja spoznavati, da gospodje „liberalci'; tudi v D o r n b e r g u, ker je Dornberg tudi v pravem pomenu ^^^^hs^}^ ^^jari in njenim zastopnikom niso prijazni; središče goriške-vipavske doline. Na ta način bi se lahko 'f^ ^[l^^ ^ 1 o vene e na pomoč v mestni zastop Tega družbinski udje od 40 na 400 glav pomnožili, kar bi ^^^^^ ?^ „poklicam" Slovenci ne imeli preslisati! -- bilo velikanskega pomena za to društvo ^) ^"^ .^^^^^^ italijanskega .liberalizma" se kaže v demon. - _ . , . /T . X T^ 11 , . stracijah proti Avstriji, in takega duha se je ze nalezla Iz Gorice 14. maja. (Izv. dop.) Razraerno hladno in ^eke vrste mladina v Gorici, dežja smo imeli tudi ta mesec doslej obilo; lepe dneve v goriškem gledišči so se take demonstrancije pred imamo pa vsaj za Binkošti. Spomlad se je tudi pri nas p^r tedni več večerov ponavljale, in ker je nekaj mla- zakasnila; toliko lepše se kaže, da bomo imeli v obče ^len^ev demonstrantom s sikaniem nasprotovalo, je bilo dobro letino. Otroci in stariši sosebno včeraj in danes p^jgio nekega večera pred glediščem do tepeža. Policija razodevajo, da m „kolačev^ ker ni birme, in birma je jg kopico „liberalnih" fantalinov na 14, 8, 4 dni poza- izostala, ker nimamo še višega duhovnega pastirja. Pra- p^ia ; rekurirali so na namestnijo tržaško, in še celo mestni vijo pa, da škofa novega kmalo dobimo; tudi hočejo ne- ^upan je bil šel prosit za „nadepolne"; pa uslišan ni kateri z razlogi trditi, kdo da pride. O kaki spremembi bil, kazen se iim je znižala po največ za 2 ali 1 dan. v naslovu naše škofije se tukaj pa še zmenijo ne. Nad- proti Slovencem je pa laški .^liberalizem" uže star in škofija ostane tedaj pri nas, kakor doslej, in mislite si g^ ^aže celo v tem, da slovenskih napisov nad štacunami -------------------- ^Q more trpeti in strahuje celo one trafikante, ki so v *) Lepa hvala za Vaš trud in zaupanje! Vredništvu živahniših ulicah in ki bi se drznili ;,slovenske časnike" „Novic" so Vaši spisi ravno tako ljubi, kakor bralcem ko- na okna na prodaj postavljati. To ne sme biti, drugače ristni. Samo to Vam bodi tu povedano, da se je med tem, lahončiči ne pridejo na dotična mesta po smodke. Te kar sva v G. bila skupaj, marsikaj premenilo. Vendar je vse dni se je vendar pokazal trgOVec, ki si je pridel poleg eno, če pošiljate meni ali pa vredništvu. Gosp. P. pozdrav in nemškega in italijanskega napisa tudi slovenske besede: naj se on tudi kaj spomni svojega iskrenega prijatelja. Zakaj „Izdelovalnica dežnikov". Radovedni smo, ali mu table molči tako dolgo? Ali se mu je pero posušilo? Naj se vendar ne oskrunijo. Taka je V Gorici, Velik del tudi zarad — še kaj oglasi! J. A. slovenske podedovane mlačnosti! 159 Prem dne 6. maja. {Javna zalivala in drugo,) — kmalo na drugem mestu v ^^Novicah" nekoliko besedic Tukajšnja šolska občina ima zopet štiri nove, miloblage spregovorim, dobrotnike v svojo šolsko kroniko zabilježene; ti-le so: Včeraj okolo 10 ure predpoludnevom nastal bil je a.) Gosp. Ernest Kramar, deželni potovalni učitelj tukaj in v okolici strašen piš, pred katerim so zopet kmetijstva, v Ljubljani, kateri je bil dne 15. svečana slamnate in opeknate strehe veliko škode trpele; otolkel t. 1. od dotičnih knjig sledeče komade za tukajšnjo in otresel je pa ob enem tudi raz sadno drevje prav šolsko bukvarnico podaril: mnogo se razvijajočega cvetja in cvetnih popkov. Zopet 1. Dr. Jan. Bleiweisovi „Nauk o umni živinoreji." škoda! 2. J. Zalokarjevo „Umno kmetovanje in gospodarstvo." Sloveči vremenski prerok Mathieu de la Drome, 3. V. Schleicher-jeve „Živali kmetijstvu in gozdarstvu kateri jo je uže — sosebno v preteklih mesecih — prav koristne.'' 4. L. Porentovi-vi „Novi kranjski panj.'' 5. dobro pogodil in zadel^ prerokuje izvzemši prve dni, A. Piskar-jevi „Navod za pridelovanje lanu in prediva." za celi ta mesec jako ugodno vreme noter do 5. dne b.) Dne 4. marca t. 1. preskrbel in brezplačno po- meseca junija t. 1. Bog ga skoraj usliši! daril je blagi gospod Anton Žnidaršič, posestnik, trgovec Glede pravilnega nasada vrb bili so letos tukaj in C. kr. pošte opravnik tukaj 6 dekagramov hruševih marljivi in odlični gospodje: Anton Žgur, župnik; An- pešek za setev na šolskem vrtu. drej Frank, župan, in pa Janez Renko, prvi občinski C.) Visoka c. kr. deželna vlada kranjska rešila je svetovalec, z odlokom dne 31. marca t. L, štev. 1587, prošnjo pod- Ako Bog hoče, bodo se letos podarjene in posajene pisanega od dne 11. februarja t. 1. s tem, da mu je iz vrbe prav dobro obnesle, ker jim je vreme sedaj popol- C. kr. osrednje drevesnice „pod Rožnikom" brezplačno noma ugodno in so bile le-sem še čisto otrpnjene do- nakazala 10.000 količkov raznih pletarskih vrb za nasad spele, kar pa lansko leto ni bilo; lanske bile so se — po tukajšnji šolski občini. na količke zvezane — uže med potjo v zaboji nekoliko Ti količki, preskrbljeni in poslani po slavnem c. k. (sosebno one v sredi zaboja) med vlažnim mahom in deželnem gozdnem nadzorništvu kranjsRem, dospeli so slamo ogrele, ter so bile uže v tem stanu precej kore- le-sem dne 18. aprila 1.1. v popolno dobrem in nepoško- niničnih nastavkov pognale, s čemur zgubile so ob enem dovanem stanu, obstoječi iz šibic po dva ia tri kose tudi precejšno mero rodivne moči. A pozneje škodovala (60 do 90 cm. dolgosti) skupaj, kar je podpisanemu bila jim je pa tudi več ali manj na nasadih dolgotrajna bilo pravo sredstvo dejanskega' pouka ;;0 pripravljanji" poletna suša tako, da jih je nekoliko, ko so uže po 2 taistih za nasad. decimetra dolge poganjke bile naredile, pod zlo prišlo. d.) Dne 23. aprila t. 1. podaril je brezplačno gosp. Letos se nam tega ni bati. grof Henrik Attems od sv. Petra pri Gradcu, predsednik Okmetovalo se je do sedaj tukaj po večem vse; le društva „avstrijskih pomologov" itd.. 13 vrst jabolčnih kaj malega je na polji še vrediti. in U vrst hruševih cepičev najboljših in najžlahtnejših Med malimi otroci pričele so se zopet prikazovati sort. nekoliko (otroške) bolezni. Vsi ti imenovani dobrotniki doprinesli so s svojimi Sploh je pa sedaj tukaj zdravstveno stanje med darovi prav veliko in mnogo k boljšemu napredku v ljudmi, hvala Bogu, prav dobro, gospodarskem obziru tukajšnjega prebivalstva, ako do- Za živinsko pičo bila je in je še ljudem prav trda. brotljivi Bog zraven tudi svoj blagoslov milostno podeli Velika škoda za ono seno, katero se iz teh krajev vsako in dli, kar vse skupaj bode o svojem času tudi na sedaj leto v Trst in Reko v lastno škodo prodaja! Bog! tužni gmotni položaj gotovo s prav dobrem vspehom Sv. Vid nad Cerknico. — 30. aprila zvečer ob pol upljivalo. desetih je začela tukaj neka hiša goreti, in ker so uže Vsem skupaj naj bode s tem presrčna zahvala javno vsi spali, so še le začutili in zaslišali pokanje ognja, z željo izrečena, da se hočejo tudi v prihodnje našega ko je uže plamen v streho segal. Hitro so kar razprav- revnega in obožanega kraja v svoji blagodušnosti do- Ijeni z otroci ven hiteli in ljudi na pomagaje klicali. V brotno spominjati! Bog plačaj blaga dejanja tisočkratno! treh urah je zgorela hiša z vsem, kar je notri bilo, in Malega in velikega zimskega pedica (cvetne in skedenj; še obleke si niso mogli rešiti. Gospodinja se listne zavijavke) gosenčice začele so se uže zadnje dni je tudi tako hudo po životu opekla, da bo težko obstala. preteklega meseca iz svojih jajčič valit. Dosedaj bilo je Kako je ogenj nastal, se ne ve prav natanko, vendar majevo vreme tej nesnagi izredno ugodno za razvoj, se sodi, da je v kuhnji kak žark ognja med neke žaklje Bog daj skoraj lepih, jasnih in toplih dni, da se sadno padel, ki je bilo 7 tisuč žlic v njih; en čas je tlelo, drevje urno in brzo razcvete, za kar je uže prav dobro potem pa so se žlice vnele, ker so najprej zgorele. pripravljeno; če bode še nekoliko dni deževje, bode Dobro je še bilo, da ni bilo velike sape in da je ravna zopet ta mrčes mnogo sadja v cvetji, kakor tudi listja dež zelo lil, sicer bi bila drugače lahko vsa vas vpe- V popkih pokončal. peljena. Gospodinje in dekle! bodite pred to nevar- Zadosta velik in dobro uređen šolski vrt je prava nostjo vsaj zmiraj zadosti previdne in pazljive! Ker je duša kmetijskega pouka na ljudskih šolah ne le za zdaj ta nesrečni gospodar ob vse in tudi zavarovan ni mladino, temveč tudi za odraščene. To prevažno zadevo bil, se ponižno obrne do usmiljenih src, da eden ali imel je gotovo tudi naš slavni c. k. okrajni šolski svet drugi naravnost na njegovo ime: Anton Bregar-ja pri v Postojni pred očmi, kateri je z dopisom dne 7. t. m.. Sv. Vidu nad Cerknico kak sold po poštni nakaznici štev. 452, med drugim zaukazal, da morajo vsi oni krajni poslati blagovoli. Vsem dobrotnikom se prav prisrčno šolski sveti po okraji, kodar šole še do sedaj vrtov ni- naprej zahvaljuje, katerim Bog stotero povrni. majo, za to skrbeti, da se v ta namen potrebni, pri- \i Ljubljane. {Nadvojvodica Štefanija,) ka- merni in pripravni prostori v teku leta preskrbe in tera se je preteklo soboto preselila z nad- zagotovijo. Prav tako! Le sama suha teorija brez dejan- vojvodo cesarjevičem Rudolfom v Laksen- skega pouka je povsod prava duhomorna potrata dra- burg. — je. kakor se uradno naznanja, pri gega časa, katera sama na sebi nikoli ne pripelje do najboljšem zdravji, — in radostni pričakujejo zaželjenega vspeha in cilja za javno življenje. vsi avstrijski narodi vesele družinske dogodbe v cesar- 0 šolskih vrtih, ako mi bode čas dopuščal in če ski družini, ki se zdaj odločno napoveduje za mesec ne bodem častitih čitatelje v preveč dolgočasil, morda avgust tekočega leta. 160 — (Deželni zbor krcmjsJH razpuščen je s cesarskim patentom od dne 11. maja t. 1. — z dostavkom, da se imajo nove volitve takoj razpisati.) Vsled te zdavnej zaželjene cesarske naredbe razglaša gospod C. k. deželni predsednik Winkler naredbo, s katero se za deželni zbor vojvodine kranjske v smislu §§ 19., 20. in 21. deželnega volilnega reda razpisujejo splošne volitve ter se odločuje za volitev kmetijskim občinam dan 9. julija 1883, za mesta in trge pa za trgovinsko zbornico dan 12, junija, in za veliko posestvo dan 15. junija 1883. Volilci in stari zaupniki naroda! — na noge tedaj, glejte pred vsem, da se izvolijo povsod za volilne može samo zanesljivi narodnjaki, zanesljivi poštenjaki, — ob enem pa se nemudoma sni-dite vsacega okraja zaupni možje in posvetujte se zarad kandidatov, posebno tam, kjer je treba premembe, — tako da se bodo volitve sijajno izvršile za naš narod, da se bodo vsi izvoljenci složno zbralikrog zmagonosne zastave: „vse za vero, dom, cesarja!^' — tako da se po šestletnem nenaravnem zastopanji naše slovenske dežele zastopanje zopet povrne — domačinom — narodnjakom, v blagor dežele, v blagor in slavo države! — (^^ ^itez Schneid), bivši državni poslanec za ljubljansko mesto, vrnil se je pretekli teden na Dunaj m se grede tje mudil nekaj časa v Ljubljani. Radostni smo se prepričali, da je zopet dobrega zdravja in na-djamo se, da mu zdravje ostane trdno in da ga kmalu zopet vidimo v javnem delovanji. — (Za razstavo goveje živine ^ kmetijskih strojev in pridelkov) delajo se obširne priprave in obeta se prav zanimiva. Le število govedi moralo bo biti izbrano in omejeno, ker ima živinska razstava trajati tri dni, in m mogoče za večje število pripraviti pokritih prostorov. — Kmetijskih strojev obljubljenih je za razstavo prav zanimivih, n. pr. kazati in skušati se ima pinja, v kateri se iz frišnega mleka napravlja v 20 minutah naj-okusnejše surovo maslo, — tudi vino, pivo, žganje, sir, klobase, salami imajo se razkazavati in prodajati za poskušnjo. — Več o tem razglas kmetijske družbe v današnjem listu „Novic". — {Močvirski odbor) zboroval je včeraj v prostorih kmetijske družbe. Na dnevnem redu bila je poleg druzih točk: volitev razsodnika za rešenje tirjatve gosp. Pod-hajske-ga za višje plačilo zarad večjih del pri izdelovanji načrta. ^ — {Današnja „Laihacher Zeitung') objavlja imenik velikih posestnikev za prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski; obrok za pritožbe zoper imenik teče 14 dni ' od današnjega dne. —^(Mestni zbor ljubljanski) zboroval je včeraj popolu-dne. Zupan pozdravil je novoizvoljene ter izrekel za- ^ hvalo odstopivšim. — V tajni seji obravnavalo se je o več dopisih zarad svečanosti pri prihodu cesarjevem. (Okrajni sodnik kočevski) g. W. Hoke umrl je zadnje dni, kakor poroča „L. Ztg.^'