LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA. LJUDSTVA.
V. (TSo.) 10.
Chicago, Oktober, 1907
Leto II. (Vol. II.)
VABILO NA NAROCBO.
V zadnjem četrtletju smo, in mnogim našim cen. sodrugom je že potekla naročnina. IfiliTjudno vabimo te aodruge, da nam ostanejo še vnaprej zvesti in poravnajo« oziroma ponovigo naročnino na "Proletarca*\ da si tako zagotovijo nadfcljno prejemanje lista. Naročnina na "Proletarca" v znesku« 50c je vendiar tako nizka, da bi bilo škoda, če bi se so-drugi odtegnili potrebnemu in kxv risfcnemu čtivu, katero jrm nudi naš list
Sodrugi, naprej torej! Vsace-ga zavedinega delavca je dolžnost, ne samo, da pravočasno ponovi naročnino na ta svoje edino glasilo v ZcPr. državah, tetmrveč d« tu-d*i po možnosti agitira zanj in ga širi med tovariši delavci, če bo vtsak zaveden sodni g storil, kar je dolžan, potem ne bo dolgo, ko izide "Pmletiarec" kot tednik.
Torej na delo in sicer — takoj!
Uredništvo in njpravnišitvo.
TRETJE GLAVNO ZBOROVA NJE "SLOV. NARODNE PODPORNE JED-NOTE.
Dne 16. septembra t. 1. je prvič zboroval v obsežnem številu parlament svobodomiselnih Sloven-cev v Ameriki. Delegatke »o prišli t daljnega severa in juga iin tudi iz dr^žav, katere mejita atlanti-ški in paeifišiki ooe&n. Z eno bese do: Svobodomiselni Slovenci, 'ki so zdiruženi v S. N. P. J., so po»lalli skoro rs vseb Zdr. drž. svoje delegate na tretje glavno zborovanje.
Že prvi dan, ko se je pobiralo fc« Htrfwkujoče brate^dclavce Minesoti, se j^ pokazalo, da sko-ro vsi delegatje pripoznajo raz redno borbo, dJa so vedno pripravljeni, stati na braniku za svobodo delavskega razreda, istega razreda, ki vsled uredbe v današnji človeški dlružbi živi v sužnesti.
In ta zavednost se je pokazala *woj*o pri vseh toSkalh v deibati, !ki so imele dofločiti, kaj je svoboda in kako je treba umevati jo.
Odprto smemo reči, da se u tfjtvna izjava S. N. P. J. glasi tako določno in jasno, dia klerikalci ne bodo nikdar vež skušali ribariti v kalnem med elami Slov. nar. pod. jiedmote. S. N. P. J. ostane
svobodomiselna za vedno. Tako so sklenili z drugimi besedami dlelegatje na- tretjem glavnem ^borovav Iia fiallft,
111."
Ta izjava se ne da več spremeniti, ker y nemogoče, da bi kle-rikaflei ali drugi nazadnjaški elementi prklofoili vse člane za svo« j-e ideje.
Ali tudi nova pravila so» povsem ljudska (demokratična). Glaivni odbor in podrutžnični odbori imajo svojo moč, katero pa zoj>et omejujejo vsi člani. Z drugimi besedami: Svoboda vsakega člana sega tako daleč, da jo orae-jtyje svofoodla drugega člana.
Vsak raizredno zaveden Slovenec mora biti ponosen ob zaključku zborovanja, da je prišel čas, ko se bistrijo in čistijo pojmi in načela.
Morda smo tupatam napravili kakšno majhno napako, ker smo ljudje, zmotljivi ljudje. Ali prepričani smo, da bodo novi odbor s pomočjo delegatov te malenkostne napake, če smo jih završi-li popravil na četrtem glavnem zborovanju v Cleveland, Ohio, da bode stališče S. N. P. J., katero zavzema S. N. P. J. v -borbi za kulturno palmo v človeštvu, še jafcnfejše in določnejše, da tudi najhujši kritik s strani svobodo mislecev ne bodle mogel oporekati kaj.
S. N. P. J. proevitaj in rasti, združi ves slovenski narod v A-meriki v eno samo močno falango, ki se bo rama o*b rami borila orirgimi kulturnimi narodi v dobro vseh ljudi na svetu! x.
BOO IN VERA.
4'Read the BdlbLe and pray, go to Jhu«reh and pay." Tako popi nevedno ljudlstvo učč, da več de narja rz njega čbofoč.
Dokler pada človek na kolena, je znak, da boče biti pokoren, podložen popovski komandi.
Kaikor nas uči zgodovina, je bil sv. Peter lažni/k. Cenikov je torej zidana na Laži.
Na vsakem t alar ju in plašču se drže trofeje neukega ljudstva.
Rim se boji za vero. — Zakaj t
— Zato ker je zidana na močvirja —
Pregovor v ljudstvu se glasi
kar je starega!, je zgubilo pravico do ekzLsfoenee. — Vera je preživela svojo romantično dobo, izgubila je življenjsko moč in čas smrti se bliža.
Božje besede ni najti v nobeni knjigi; kajti Bog oče in sin nista zapisala ničesar notri.
Mnogo diela bi bilo storjenega in mnogo besed prihranjenih, ko bi nam božji agenti povedali, kje «« nahaja pekel in nebesa. Ali se i;ahaja oboj# že na tem planetu! Izgleda tako! —
Človek nima duše, temveč duša ima človeka; le duša je človek, ne pa telo. Materija je le posoda (eseba), kjer prebiva duša1: jaz.
Neskončno dobrotljivi Bog ni >i«eskončno dober, kajti svojim a-pentbm nalaga preveč dela in preveliko odgovornost v predstavljanje samega sebe. — Ko bi se vsaj vsakemu enkrat prika-zal, da bi se ne čutili tope sužnje.
Kadar popi iizpreofbračajo 1 * divjake tedaj kažejo v eni roki križ, z drugo i>a praznijo žepe.
(Soeijalisti se bore bolj proti kapitalizmu nego klerikalizmu, ktfjti klerikalci so vedno tam, kjer je večina, ko boimo mi v večini, bodo tudi nazadnjaki zna-mi.M Tako navadno trdijo evropski soc. demokratje.
Klerikalno ljudstvo je podobno beraču, ki mu je pes podarjeno pečen kb odnesel med časom, ko se je Bogu zalivali 1 zanjo. Božja volja je bila, jeVekei, da mu je pes odnesel pečenko, božja volja je fcudB, da so nekateri bogati drugi revni.
Če bi berač ne škilil proti ne-'bu, bi inu tudi pes neodnesel pečenke.
Cel svet je knjiga in potreba nam je le oči odmreti, da gledamo predstave in življenje.
Svetovna knjiga je popolnejša od vseh drugih s svetim pismom vred.
Človeška misel je ustvarila pekel, nekje izven tega sveta, zakaj bi teh misli ne obrnili in ustvarili nebesa na tem gve&u.
Čemu bi bili sužnji lastnih misli.
Kdor hoče imeti pekel, naj se druži s popi.
Sam pop je molil k svojemu Bogu: O Bog, stare cerkve postajajo prazne, in Ti, vsegovedni, ves to, vsegaimogočni, zakaj ne daš ljudem- tiste volje, da bi šli v cerkev. Kako bom jaz živel, če jih ne b*>? Amen.
Popi Ln kapitalisti nami očitajo, da sano soeijalisti in anarhisti eno
in isto.
Kdiaj se je pa še culo, da soeijalisti šli ali koga poslali v tujie države ljudi morit, kakor tk> dtb lajo niofiarihisti in kapitalisti — ljudožrci v tvornicah.
Vladarji in kapitalisti so tisti anarhisti.
Kaj je busineas?
Business pomeni igrati se z denarjem druzih.
Plačilni dan je delavcu zvonec, da ve, eegava čreda je.
Delavec producira za $2400 \ rednosti na leto, 400 dobi za de-U, za 2000 ga pa ogoljufajo.
Če bi kapitalisti poravnali delavcem dolg, katerega dolgujejo, bi noben kapitalist ne imel eape na sebi.
Delavec ni nič na boljem, ko je zgotovil železnico, kakor ob začetku grajenja. Kapitalist ga je oropal za železnico.
Zemlja je nekidaj spadala vsem ljudem, kasneje so jo pa individualni roparji s puško v roki u-kradli. Ta svet moramo toraj zopet nazaj v skupno last pridobiti.
Važno ni kafoo/ fino se oblačimo, nprašanje je le, kako smo prehranjeni.
Dovolj tečne hrane trpliva na razvoj človeških misli, da lahko jrav misli in se uči. Glad pa ušl-bi telo ini duh. .
(Nadaljevanje na 5. strani.)
CRVENA INTERNACIJONALA
Veilelbiaii je uipravo prizor, koji se čovjeiku okvara pred očima-, kaki pogleda, žito se dogadilo u Stutitgwrtiu. Ritdi, Sto se obavio taimo, je rad od historitfke važnosti, na koji če irtoci potomistvo s (ponosom gledati. Rezultati istra-'; živanja ponajboljih učenjaka svi-jeita sufkobljuju se fcaano s rezul-takima prattS&noga rada iz svili zeinialja. Jtocijalizam, koji je tek •prije Seoddleset god'iina dobio po Marikmi i Bngeteu svoja znanstve* m bazni, koji je od ondia počeo dla živi novim životom, ktao jedan novi manični sisiten, kaio novo nabiranje na sv i jet, kojemai je podlo-gom hiisrt oričiko-kiritički materi ja-lizam, raavijao se sve više i višo \\ prakitianom praven. I mi vidimo, da pri on ipo jed ne debate sftu-paj^u u pozadimr. Ne vodi se bor-<ba o marksizam ill proti v njega, ne vode se učei^jaflke poieanike, ne razglalba~se o»va(j ill ooiaj {Hriu-cip i temeljna zabada. Ima dodn-»e i u socijalizmuu p ram jene i evolucije, kao sito siva gd je, imade modifikacija prema prvobitnom na-ničanju, 110 dkamas su temelji marksizma, na kiejima počiva cijeli so-cijaliteitičiki modemi pokret, jajci nego igda. Satv revizijonizam svodi se mainje više na pitanja alhod-nositi i taktike prema stan ovitim odinošajima i situacijama. Tako vidimo, da se na initeraacijonal-• nom ldotigresu upravo minimalno govori o prinicipijelnim zasadamia, •dok se više uoičn^aju praktični dogfledmi ciljetvi, ono, sto se može pcsltiči i za čime va»l|ja skremiti težiište cijele borlbe. Intetrnacijo-nalni je sScijalizaim naprosto stu-pio it dnugi stadij raizvitka, gdje je posltao svjeteka velevlast, kioja se bori i otimlje o pravlast nad narod ima, nad1 cijelim sv i je tom.
To se vidljeio i kod debate glede militarizma, odnosnio Hervč-ovog auiltimilitoriizima. Ni kome gotovo ne pada na pamet, da uopco raaprarvfl ja o millitairizrmiu kao ta-kovom, o prihvačanjiu militarizma 1li antimilitarizma., več sv i kaK> da hooe da izraize ono, š&o je dr. Ad-ler izjav*) u debati: "Ne postoji pitaroje, da li za Ilervea ili za driDge, več se radi o tome, kako da se izrazi amtimilitarističlki karakter aocijalizma, da li na fran-ceski ili na njemačlki način." Sta« raoviiSte i jednih i drugih je posvo razumljivo, jer prr/izlazi iz posebnih i raziličitih prilika u o vim *xmljaima. a svaki imade ponaj-prije predi oičfana situacija u vla-wtitoj državi, dafcle falktično real* no stanije i ,prak/ti«mi najbliži cilj, •kada govori o anitimalitarigjtičikoj akciji, jer kako je rekao drug Vatmkrvekie: mi ne čemo rcsolu-ciju* zvonkih fraza, več hočemo oidLrtčaifu bo-rbii protiv militarizma. " Ne radi pe danas kaio nekoč za vrijcme, dok je bio socijalizam jošiteira«m|jemo jflab, o sentimentalnim, nemočnim prmte^tima i iz« javaima, več »e radi o talkitici budile borlbe i rada.
Socijaliistički kongres u Stutt-gai^u ifltpunio je dhifoionJt i zadaču n,a najKi a jnn j i naeHn, jer od ^borišta mapravio |«ravn areiniu i radian-icni, (Xlalkle ne 6e kultii.rni raldnici i politički pro<čišč(^iih na-aoira, jedlmritvene taktike i borbe u vefcikom na^tojanju i radiu oko
osvotjetija eijeLoga sv i je ta modernimi soeijaiisrtičkim kl^jams.
Militarizam i socijalizam.
MH čemo smsaiM u kratko da za-bilježimo saiiinu debatiu o- milita-riiaiiuu na iiiternacijonainom so« eijalističkom kongriiau poradi toga, jer čemo ju cijeflhi donijeti u ir.arednim brojevima po isteniogra-ww\ radi njene napravo povjesno važnoiHlti, a koja če zanimati i naj-šire kru'gove.
I)eiba<tu je otVKwio drug Bi'bel. koji zaiizimlje uimjrreno staaovi-šte ndettixačk«e soteijalne deoiuokra-cije. Kao tliuigi govomnik sulkoibio se najzešče s njime llervčy koji je zapr'a'vo karikira o stanov iste Be-»bela, kadi je lusitivrndio, da Bebelov govor znači: pro let are i sviju ze-malja, koOjite se ! Treci je bio go. vonnik belgijanac Trocle — protiv He we a. Zatim su govorili Vaililjuit i Jaufea, približalo u iiato-nie tonu, koji m \i principu jjodr rdiara s Bebelom, no ipak traži vecu agilnoet i aulimilitarističko nasttojanje. Daljnji je govornik bio Njemac Voli mar, koji govori protiv Ilervea, te ističe kako je smnješna ideja, da se može rat odstraniti jedni/m generahiim št raj-kom, kao ŠJto^je iudia ideja, da se može kapitalizam jyreko noči uni-štiti. Zalim su govorili drugovi Vandervelde i ^Vdller, čiji siu govori Mazili na jedno: "Rezolu-cija mora jedtnom r i ječ*ju izraziti ono, sto proletariat vec danas h»o-i može ukiniti" (dr. i\dler). Roza Ijoldwnburg traži pooštre-nge Bebelove resolucije. Smart En^lez govori takodjer protiv Ilervea. Konaono preld\laiže Bebel j;-ododl)or od 13 lica, koji ima da izradi reKolueijn, a ujedino vefli: MilitaritzaJn jiodigrizava sam sebi kbrjene svoje dksistencije. Neka si svatko predstavi, da za slučaj ratia stoji urzgržavanje njemačke mobilizovaue vojske na dfin četr-<-<»et<Ksam mili j una k runa, i da je šetft milijuna ljudi, a od tih dobra tnecina sccijalnib demokrata, pozvana p<k1 oružje; nadalje da bi nastupila najveca bijeda! U ta-l.ovoj situaciji zar da napravimo generalni štrajkf Bili bi ismija-ni. Ju ne znani, sto bi u tom slučaju čin ili, ali to znadem, da bi to bio poslednji rat.; u kojem bi gradjansko društvo sta«vilo svoj život u igru. fl\> znadti gospodareče klase, jer intake bi več odav-nastao svjetski rat!"
Socijalna demokracija i stru-
kovni pokret,
/
Kod razpravljanja u komisiji izbila sn dva mišljenja. Jedno su zastupali Brouiekere (Belgija) i Olsess (Danska), naime da se imade voditi sayrvo jedan jedin-f^tven radnički pokret i kao stru-(kevni i kao politički. Takove forme organizovanja imade u Belgiji i u Daindkotj, a takova je i kod nas u TTrvatskoj bila uvijek za nnždu. Danac OUsiess izrekao je ovu mi-sao tirni« riječima: "Marks je re-kao: radnici sviju zeimalja sjedi-nile se! A kako mi možeroo da govorimo« o sjedinjenju, ako bi u d vije vrste organizacija vodili r: g i taliju." Drugo je stanovište sa drugom lieerom, austrijskim
•!wiir«(jdiiim zastupnikom, na čelu,
koji je kao i R. Sdimidlt (Nj<^mar eka) izjavio potrebui Imtarnjeg diod i hi obojih organizacija i stra-načke politički i strjikovne. On je i »vodi o obzirom na Austriju: "Mi ima demo posebne strukovne
0	r ga n i zaeije. Nara v 110 izmed j u stranke i strukovmog pokreta pošto j i živi kontakt, a koji so na ta j način i>odrziava, da mi u stran-ci marljivo radimo za str likovne organizacije, s druge pak str a ne
1	* vršu ju strukniivne organizacije < sobito veliki |>osa»o< za vas. Mi se m osjeoaimo kao soeijalisti iz čuv-stva, več kao socijaliste iz razuma. Mi smatramo strukovne orga-nizaeije kaxi po močno srest vo do pobjiede soeijalizana. Dioba u polit ieku i strukovnu akciju j^ potrebna. Mi meram'j, otkloniti teo-iiju belgijskih drugova, koja pre-r oruča stopljen je obojih organizacija. Stranke i strukovne organizacije mora ju se kao jednako-"pra-viH H l-i juJuvi .xiiitmti, Tu nema liikakw-rig zapodi jed an j a i nika-kovog poillaganja, nego samo sporazuniljivanja med ju obojima. M i« vidimo- u [»ersonalnoj uniji raj bol je s nest v o spx)razumia. Strugo vnjne i s jede u stranačkim or-ganizacijama, a poznati stranački dlruigovi sjede opet u strukovnim organizacijama."
Konaeno se komisija složila u rezoluciji Beerctvoj, koju je i k o u gres pr ih va t k>. Ona glasi:
"Za potpuno oslobodjenje pro-letarijata iz okova duševmog, polit ič k og i g< spodarskog ropstva, pot rezina je politička i gospodarska borba radničke klase u jed-iiakoj mjeri. Dok je zadača soei-jailističkih stranaekih organizacija predbježno pog'laviHo na pod-ručju političke borbe proletarija-ta, U> je zadaca strukovne organizacije poglavito na području gospodarske borbe radni^tva. Stranka i strukovne organizacije ima-du dakle 11 borbi za emancipaciji! proletarijata jednako velike zadače izvršiti.
Svaka <cdi obadviju organizacija imade od naravi odredjeno posebno područje, na kojemu ona imade sasma sani1 »stalno odredji-vati svoje akcije. Ali kod toga se proširuje irvijek područje prole-tarske razredne borbe, na kojemu se mogu postizavalti uspjesi sfvm-o k od j ed n od ušn o g zaj edničko g djelovanja izmedju stranačkih i strokovnih organizacija, kodi oe-ga se mora u vijek i mati pred- očima jedinstvenost strukovnih organ. zac i ja.
Borim ce zato proletarijata biti uvijek uspješnija i {Kivolnija, što če uži i tijesniji biti odnosi izmie-dju strukovnih i stranačikih orga-n i zac i j n. K: in gres izj avfl j u je, d a je u interesu nidniš^va, da se u s vi m zemljama uspostaivi tijesni od nosa j . izmed j u stranke i strukovnih organizacija, te- da se i trajno nzdrži, f
Stranka i strmkpvn^^rgan iza-cije imaju se u svojim akcijama iTK)ralno pomaguiti i podupirati, te se u svojim borbama slutiti samo takovim snedwtvima, koja mogu samo da pripomognu borbu proletarijata za oslobodjenje. One se imadu zajedinički sporazum iti, ako li bi vladlala različnost mni-
jenja glede slwMlnosti uporabljenih metoda.
fttrukovne oe orgauiaacije moči samo tada-ispuujavati svoju dolžnost u borbi za emanicipaciju rad-nika, alko li 6e ih kod njihovih " akcija »voditi socijallostičiki- duh. Dužnost je stranke, da podupne strukovne organizacije u njilho-voj težnji za diz^njean i poboljša-njem socijalnog položaja radiaika r da potkrijepe u svojim parlamentarnim akcijama težnje i tražbine sitruikovnib organizacija.
Kongres iz j avl ju je, da bi na-p red o van je kap i tal ist i čk og po-l^etka, rastuča konoentracija pro-izvodnje, jako udiruživanje klase poslodavaea, sae to veča odvisnost svakoga podiuzeča o cjelo-kupnosti gradjanskog poretka c sodilo svaiko strukovno d je vanje ne neuspjeh, ako bi ova bila vodjema Mdjučivom brigom za interese strukovnih drugova i za ■sporazumaJk s i>oaflodavcima na podloži cehovskoga egoizma i na
ofin ovu teorije o barmon i j t izme^— d ju kapitala i rada.
Kongres je toga mišljenja, da če wtrukovne organizacije tdm tP spjesnije moči voditi »boirbu protiv izrabljivanja i potlačivanja, što če biti jedinstvenije u organizaciji, | što; če biti bolje njihove ustanove o potporama, sto če biti jači neoplKdbo potrebiti u stru-ko\moj borbi fondovi, što če biti d ubij i uvid njihovih članova u sa- . vez i uvjefte gospodarsko ga života i što če biti veča požrtvovnost i oduševljenje, sto izvire iz soci-jali«rt;ičkog ideala.
Kongres poziva sve strukovne organizacije, ko je od go varaj u odredbama postavljenima na konferenci u Bruselj u 1809., a prihva-čenima na kongresu u Parizu 1900., da se dadu zastupati ina in-tiernacijona^nim biroom. Upučuje se jxitonji biro, da se stavi u d!o-tka j sa internacijonalnim se^k re-tarijaltom strukovnih udruženja u Berlinu u svrhu uzajamnog o-bavještivanja o organizaciji i po-kretu radnika.
Kongres poziva in tie rnaci j on al-ni biro^ ia sabine sve isprave, ko-ji-ma če olakšati študij odnošaja i? med ju strukoivnih organizacija i socijalističkih stranaka s vi j it /emalja. te da o tome izvjesti na slije<lečem kongresu."
i
Kolonijalno pitanje.
I u koloni j alnom su pitanju bila pocijepana minijonja. Večina je u komisiji bila na strani rervizijo-nista Van Kofla (IMandi ja), Bernstieina i dr. Davida (Njema-čka), koji nijesu principijelno prottivni svakoj kolomijalmoj po-litici današnje državne, te ju dapa-če pod socijalistiSkim režimom drže kao civilizatonno moguču, dok osudjuju sadašnju politiku foibljenja i osvajanja kao nepri-jatelji izrabljivanja čovjeka po čovjek« i kao braniči svih potla-eenib bez riazlfke rasa. Drug Kauitski je medjutim zgiodlno iz-njeo, da bi socijalistička ko^oni-Oalna politika bila n protivurječ-ju sa socijaliOTnom, koji je nespo-ji v sa tudljim gospodstvom.
Na kongresu je pobijedila ma-rjina iz komisije na čelu sa Nj©m-
. — ... t

*


■Ir^itc-ji i«Lif*iMM i
- ... * .
cem bedebourom buduči je kongres prihvatio ae 127 pro ti v 108
glasova ov.u rezolucija druga Le-oeboura, koja je uopče protiv kolon i j al ne polirtike:
41 Kongres je boga nazora, da kapitalistična koloni ja'lna politi-ka mora Voditi prema svojemu nutarnjemu bivdtvu do potlači-\anja, prisilne radnje i izrabi ji-vanja urodjenoga pucanstva u kolonij al noin p(Klru)čju.
Civilizatorska misija, na koju se kapitalisti&bo društvo pozivlje, služi samo kao isprika za osvaja lačke i izrabljivaelke ždlje. Istom če soeijalističiko društv(o svim ma-rodimu poda/ti moigučnost, da se razvitju do potpune kulture.
Kapitalistička hrflonijalna politika mjesfco da razvija produktivne snage, ona razara svojim po tlači van jem i osi romali v an jem urodjenika kaw> i pufctoSečim i ubi-ialaekim ratovima pri-rodno bogastvo zemalja, u koje unosi svoje metode. Ona oteščava i zaprječu-je time sam razvoj trgovin* i po-
civiliziranih država.
Kongres osudjuje barbarske metode (kapitaliističke kolonizacije, »te zalhtijeva u interesu razvoja piKAtoktivnih snaga politiku, koja 6e osjeguravati mirni kulturni razvoj i koja če javljati bogastva zemlje n sluzmi višega razvoja cijeloga čovjecanstva."
Sveean je bio torn zgodom čas, kad je rodjena Indijanska Kama stupila na tribinu u svojoj narod-fii o j nošnji rišuči engleski režim u engleskoj koloniji Indiiji: Narod je izničen najstra&nijem iz-lablji vanju, te biva gladom, bi jedo m i kugotm decimiran. Petina cijeloga čovjeeanStva nastava Indiju. U ime te petine čovjecanstva ddazim pred socijalistički 'kongres kao na tribunal ljudske pra ved nost i, te aovem cijelo kulturno čtorvječanstvo u pomoč J' Na to je kongres prihvatio ovu resoluciji!: "S razloga sto odgo-vara idealu društveno ga poretka, da nijedan narod ne (bude pod-vrgnutl despot^koj ili tiranskoj lormi vladanja, izjavi ju je kongres svoje iivjerenje, da je podrsavanje enjgleskoga despostva u Indiji prava nesreča za Indiju i da je protivna njenim dobro sliva-čenima interesima u najvecoj mjeri, te izjavljuje, da je duž-noist sv i h prijatelja slolbode cijeloga svijeta podupirati pokret, ko ji ide za oslobodjenjom petoga dijela čovječanstva, koje u toj nesretnoj zemlji stanuje.''
ZA KOOA IMATE GLASOVAT.
Piše N. J. Sabalič.
(Svraetak.)
_ »
Pisajnc ove stvari, kako vidite, jestr pravedne i p^lstene, ali pi-sae je u pogibelji, - dia ne dobi je kakvu odsudHi. Poglavarstva, koja su u rukamsa bogataša, nedadu, da i»e istina širi medjn1 siromašnim narodom, i zato napada i rdara socijaliste.
Redarstvo npotmebljiva sve barbarske sile te unišftuje radni-•čka druStva, i krati slobodni govora, bacajuci poštene radWke u
je bil Ivan truden. Vriic temu je hitel domov,"r ker je pričakoval
svojo sopnogo in dete iz stare domovine.
Itoiizbiuitjeti je pritisnil na klju-
tamnice. Ali so ipak svnkim da- Tvoja jajuT" d od je l&gano iz
nom, sve više nasw stranka uve- Petrovi uetiju1. "Ja nišam znao, cava, svaki dan se slavi pobjeda da siu tvoja bilo.M , soeijali/jmu. H'jcijaliza'm su na Laz i Peiar gleda u1 oči i j^itu: po eijeloni svijetu, u sviju civilni 44<>d kog si kupio ti'tw jaja o<l krajev i.	ptice same il od drnagog Bogil?,,
Velika unija engleskog nidni- i4Sta si lud vice človjek? Bit če čtva sa više inilijun Članova. U bolje idenro mi odmMi do sudea. I^rianeuskoj broji stranka d'o 501 I sad moraŠe Petar <opet u za~ y-a^t'upnika. U Njeraačkbo, kod tvor, i to na 14 dana.-zadnji izbora, dobi&o socrjalisti I Nakon svog odpusita bio je preko tri milijunia glasova. lf An- protiv sve ga lj.utilt. Sto d& radim »triiji 89 socijalista imade u par- ovdje? Sv1 kažu: zeimlja pripada lamentu. U Kelgiji je strani'ka ja- njima, kako je to? Nije main lija ka, isfto i u Holandiji, ŠvtMlsikoj, isto tolike, prava na zemlji, koli-Dan«tkoj> itd.	ko i svi drugi ? Imam li ja manje
Vladie imaditi stralli pred njima, pr^vana život od njih? Oni kažu, Tbunzaazija objesna i ohola trepti da s;im jtxiian siromuiišan Slobodan cd stra'ha od njiihove imogticnosti, eovj^k; a dozi viol ja vaju mi saimo sunce koje iniia da izadtje, jtst na l>o javni ulica iči i zirak uidisati, rzlasu1.	t	kojeg si oni ne niogu prisvojiti.
Razliika izmedju socijalista i Ali od zraka ne mogu'živeti. Ja buTzcwi7>ije. — Ka<la se kaže bur- r.e smijem kopati, ne smijem ribe •žoHzi rnajci, da su svi oni, koji su loviti, ne smijmi ni jaja od divlji protiv socijalizma. Popovi ili re- pti«a ai»z6?ti, nitko me ne moiže itre-pmblikanci, imonarhL-iti ili radikal- Uti, sita onda d« radim T Zadnje ci, svi jednako uzdžaju buižo- riječi vi'kao je sasvini glasno, aziju.	44Ti bi moirao u rat da ideš,M
inioitr se dat, zavadjati hhI odwvori 'mu jodaa glas sa stname. I ali takn nma^anoga in izmiičene-takvi Immbugera.Znajte, da jejan I7 rat ? Ja, neprijatelj prijeti na-1 oH te nisem videla še nikdar7TiJ
rl IW
vrat lm ne koče ki planil je v sobo^ da bi se prepričal, je li so dušlli že njegova lju'blenca.
"Ivan, a'h kaldSeoi si pa,M mu je zadonel raiiiočuten žetnski glas nasproti.
"Ahika, Anka, kje je dete,M je viskliknil Ivan pri vstopu.
"Spi," je dejala Amika.
Ivain je« pobitel v spalnico, po-ljnbil je dete, potem pa pohitel v prodajalko in niesaiioo, da bi svoji sofprogi postregel z najboljšim.
Tek ail je zaman od prodajalne
do mesnice--- vse j<e bilo že
zaprto. Otožen se je vrnil domov. Našel je .svojo soprogo v solzah.
"Zakaj plakaš Anka," je dejal Ivan«. "Vse se bode obrnilo na bolje, ko imam tebe in dete tukaj."
Ivan,, saj rsi vendar delal tudi v stari domovini v premogo»kopu,
ojemu izmučenem o ob razi^Tf~Je Hi te rekla Aiika. "'Potolaži se Anfka! I>elavci
ste, i mi »hočemo iste reforme. Ni- to sve prip;i<ra (Trugima. je kstinia, kad bi oni bili pravijso-1	govoriš? Ti eeš komedije
cijaliisti, prestali bi se zvati r^u- pravit, ka<l te domovina treba?"!9nK> j,n kapitalisti nam pijejo kri blikanci, diemokmti il monarh^ti. 4 4 Me ne treba? — To mi je ali j.n mi 7eg iin se rede ob maših sra-Ne, radnici, ne idite iin na lje^k, I mesto umog. — Ali ja ne idem, pah in žuljih. Ali čas bo prišel icUljemjte ih od sebe.	nato ode taj drugi."	k<) bo hlapcev ne gospodarjev
Socijalističtoa stranka konpo- Neprijatelj hoče njiiliove zem- na sv<etm In ta eas ni več tako lira svog zastupnika, i a»ko yli, I lje <Li ir/une, kaže on, to sani ipak dalieč, kajti ize žari na vzhodu da -zastupnik ne radi po nafem zrnati že an kako če se branit sva I sdnce svobode etna kosit i in brat-programu, toga istjera iz si>je ta gospeda, 'kojima pripada sva I stva," je Ivan posegel vmes t^^ la-stranke. U drugimi strankama io- ta zemilja. Nu možda če mi novac| žilno, gu zavad'jat toko hooe, jer se pomidit zato, da hi im ja poma-
kandidat predls/bavi bez da je l^n- ga o. Ali oni imogu napravit kako I 'Drugo jii't ro je Ivan vstal in troliran lod čvTKte i strehe or0ii- heče, ne, ja ne idem l	hitel na de]o k(0 ^ ^
zacije.	I>rugi dan d' bije Petar pismo, na m,hu pcqjnfeil jc speče dete in Zastupnik socijahstieki nao-	da se ima bez svakog prodiuljenja j stisnil roko soprogi in odšel s žc napravit predane. Glasujučza	kod vojske do stavi. kratkim pozdravom: "Na svidenj ega jeste stalni, d'a nc četoit	Kaiko to? — Kažu d^i ** imam!! nj.ej>> Zvečer se je zopet vrnil prevare« i, zato jeni svakinj-	Tk,> ^povjeila to? ko j,- detle že *palo. Tako'so mi-jali^ički kandidat j(^st garati-	To zapovjedia država, 1 ako nel nevali <l(novi -drug za drugim, rati od! velike organizirane s^jja-	dodjes bit ee^ ubit. I tak morale! prjšla je nedelja. Ali Ivan' je mo-listiieke stranke, zato glasu« za	Petar u rat. K«iko je borba vec J raj v U(H\0]j0 lia delo
e ne
socijaliste.
SIROMAH PETAR.
(S\T^etfak.)#
" Šta onda da radinn ?' Pctar.
4'To je tvoja stvar, 111 imženik) tirebat, temu o|enuse ledja.
Petar idjaše dalje i d|e, ali nitko nije tog novo Zor|js»kog gradnja na trebao.
JiM to nije lndo, sto sn,i|a ova •mo dbšao, <mislib» si Pct«iNa ov de nema m j est a za meneča i j a saim več ja>ko gladan.
1.« svnšetku bila 1 neprijateljski. Annvmki kapitaluti na zapazili odjel k ret a o natmg, bio je Petar ^ pa m\\Mi ljudje. Radi tega od jedrne kn.gle pogodjen i padne dovolijo premolar jem, da konea-ni'rtav na zemljai. Kao thvala za jc s svoji|11 (Wom oh n^eljah že
r.jle^vvu }X)»nioc iskoip;i se mu pita| jedan grob.
Si ro m ah Petar I —
VESELJE IN ŽALOST DELAVCA.
Resnična do godb a.
Napisali Jože Zavertnik.
<$) t.reh popahudhue, da se vmj nr.alce'odipocijejo in la»ko nadloime-stijo svoje izrabljene moči.
IVejseiega obraza je stopil Ivan v nedeljo popoludtne po do»konea-nean <!Hu v sobo, v^kIoc. da bode sedaj po triletni ločitvi prvikrat svoje dete pritisnil k sebi. Ali kakšno razčaranje!
"Mama; matma, parfcelj je prišel." je zakričal mali Ivanček in Temna noč je že razprostrla j stekel je<v bližnjo sobo, da se svoja temna krila čez naravo, ko skrije pred' svojim lastnim oce-Tako doge pokraj je<Jg ma-1 je Career Ivan zapustil rov in se torn, log jezera, i bio je tol i Cretan, napotil proti domu. Na čepici je | Ivnn je omnhnrl na stol in prida je ulovro jed^nu ribnlAli tu imel pritrjeno .svetilko, ki je sla-lopet dodije jed^n. čovje i vodi bo razsvitljevala razhoj^no pot. ga kisudtu, i sad moraše lar dva ob kateri je ratstel divji pelin, podana n 7atvor.	I	'krit z belkasitim alk»alije;vini pra-
Kad je opet. od^pustemo, na- hom. stavi gladan t žalosit«n 4j puit Ivanovo liee je bilo črno kot dalje. U to padne njegMofled noe, ker ga je pokrivala debela na jedrno gnjezdb sa	plast premogovega prahu, be tu-
rjoš patiam so bile poznati na licu be-itnvi le navpične črte, ki so služile leda I znoju iza poK ki se je Ivanu pri trdetm in napornem delu v jami
C*I .je piHKttia, ž njim je pila-kala njegova soproga. Mali Ivan-ček je pa iz bližne ,solxi plakajoe in skriva j or se oj>aaoval ta za njega nerazumljivi prizor. •
OD UREDNIŠTVA.
zo nzme on jed no i probav i j oš jedrno. Najedanput se predi njim visok eovek, ga srdito.
,4Tko ti j® dak? do z voljno j ft I \lival raz čelo.
jaja je«ti!?
) y
S<Hlnigc po Ameriki, katere ve-seli dopisovati, prosimo, da tu pata ni poročajo o važnejih dogodkih z ozirom na delavske razmere v njih naselbinah. Poročila naj
Vsl<ed napornega dela v jami U odo jedernata a fcrartka.





'PROLETAREC'
List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat ▼ mesecu. Izdajatelj:
Jugoslovanska socialistična Zveza v Ameriki.
Naročnina za celo leto v Ameriki.. ,50c Za Avstrijo....................3 krone
Naslovi "PROLETAREC",
683 Loom i s St.,
Chicago, 111.
'PROLETAREC'
Devoted to the interests of the Laboring classes.
Published monthly by the "Slovenian Socialist Association of America/' at 683 Loomis St., Chicago, 111.
•ubsorlbtlon rates 50c a year. Advertisements on agreement.
Entered at »econd-claas matter Jauuary 11th IflOO at the Post Office at Chicago, III., under the act of Congreai of March 3,187». -
KAPITALISTI — MORILCI NA DEBELO.
Spisal Jože Zavertnik.
Ameriškim kapitalistom ni živ-
nadstropij. In da je to resnica, nam • dokazuje poročilo strokovne ga društva železarskih stavbin-ekih dielavoev v Chioagu. Društvo je leta 1906 imelo 1358 članov, od katerih je bilo v istem letu 156 vbitih. To je 11.4 odstotkov.
Mamrtkdo, ko lx> proč i ta i- te številke o umorih, ki se leto za letom, dan za dnevom zvnšujejo na »delavcih v industrial niti podjetjih. Ik> uprašal aačudeno: Ali v veliki ameriški republiki nimajo zakonov za varstvodelavcev?
V Ameriki imamo tudi varstvena zagone, a ti zakoni so le na papirju. "Ako bi lastniki rudnikom spoštovali rudniške za>kon# raznih dr^/av," pravi višji /uduiaki nadzornik države Ohio, f. Andrej Hoy, 4' tedaj bi bilo nei*ogoi&e, da se pripeti kaka razstrdba.
8 temi besadauni je g. Boy jas-mo povedal, tla imamo varstvene /a k one in da se ti zakoni ne spol-nujejo.
Zakaj ste ti zakoni r*e si>ohiu jejo? Vse po^tavpdajstvo je v rokah kapitalistov in njih kreatur.
Liberalni in klerikalni poslanci
se na volilnih shodih priduS&jo, ca jim je blagor svojega naroda
pri sreu, da se« žrtvujejo za svoj narod, ker pojdejo na Dunaj poležat m m pravic^ svojega naroda.	i •
So li ti poslanci že kedaj storili 'kaj *za svoj narod?? Ah, kaj šel Še toliko niso imeli poguma, da bi avstrijski vladii nasvetovali, <'a naj prisili svoje konzule, da se pobrigajo resno za blagor slovanskih in hrvatsikih delavcev, ki žive v inozemstvu.
►Slovenski poslanci v stari domovini bodo zakričali: "To je reosnovan napad! Mi ne poznamo -razmer v ameriških tvornicah in rudokopih!M Dobtro, poslanci! Zakaj pa ne pridete v Ameriko in ne proučavate delavskih razmer?
Videli smo tu že po slan oe dni pih evropejskih držav, ki so študirali delavske razmere v Ameriki, da potem prdHože svoje študije svoji vladii in narodu. Ali na
l je n je delavca toliko vredno kot piškav ,oreb. 500,000 delavcev, delavk ini nedoraslih otrok pomo rijo vsako leto v raznih ameriških industrialnih podjetjih.
Res je, da imamo Amerikanci najdaljše železniške proge, da po ljih 'najhitreje drdrajo vlaki, imamo najvišje hiše, ogromne ru do- in premogokope, velikanske tvornioe, v katerih dela po 12—16 tisoč delavcev ali pa še več. (In če imamo taka ogromna podjetja, ali je potrebno, da se vsaiko leto pobije kar pol milijona ljudi v teh podjetjih? Ali ni taka mori tev na debelo ogromna škoda na narodnem premoženju?
Vsako leto pride prelko milijon naseljencev v Zdr. drž. Vsako leto pa pomorijo v industrialnih podjetjih tudi pol milijona ljudi. A ko bi ne bilo tega naselniškega lmrašeanja, bi narod v Zdr. drž. počasi izumrli ker domačega naraščaja ni v taki meri, da bi nadomestil zgubo, katero prouzro-čajo vsako leto mori tev na debelo v industrialnih podjetjih in druge razne bolezni.
Statistiki »pravijo, da od 29 milijonov ameriških d^ela^vcev je vsako minuto tekom dneva eden vbit ali pa pohabljen. To je groz 11a i m strašna resnica, katera se ne dto prikriti tudi z najlepšimi govora ne a mi in spisi o mdutftrifl-ni prosperiteti. Ali kdor pozna ameriški hudodelski način proizvajanja se množitvi jnesreč in katastrof se ne čudi.
V premogokopilh, rudnikih, 1 tvornioaih za d i nam it in za raz strelni {urah six varnostne napra Me tako slabe, da so delavci v vedni smrtni nevarnosti; bolje rečeno, »o pripravljeni, da jih vsa»k trenotek doleti nasilna smrti.
Tudi pri zgradbi predorov in velikih hiš (nebosežev = »ky serapera) ni ndč boljše. Ko so v New Yoriku gradili 6 velikih predorov, je bil povprečno vsaki dlan v\ vsakem* predoru en delavec vbit. O zgradbi nebosežev pa pravijo statistiki, da se povprečno zopet« pri zgradbi toliko delav cev pobije, kolikor ima nebo®ež
Kapitalistom se pa še mikdiar ni j avstrijske porianw, posebno .tui šlo za blagor dlelavoa, ampaik ved- Slovence, izvzemši Hrv, Trešiča, r.o le za dobiček, radi tega je u-|smo čakali do danes zaman. Treši-mevno, če delavce mrcvarijo zob- ca je pa v Avstriji vlada obtožila e&sta strojna kolesa, čie delavce da je v Ameriki govoril veleizdaj-doleti grozna smrt v sled vedno ske govore, mesto da bi ga upra ponavljajočih se katastrof na že-šala po delavskih raizmet-ah v a iezniici, v rudniku ali tvornici, če meriški republiki, na s tot isoee delavcev vsako leto Danes živi približno 150 tisoč
umrje nenaravne smrti itd. itd. Ali »tem 11 niso krivi le ameriški
in pohabi toliko tujcev — tudi
Slovencev v Ameriki. In več kot d\etretinska večina jih je še v
kapitalisti, da vsako leto pobije Avstriji. Ali ni sveta dolžnost slo-
venskih poslancev, da s svojimi
k 11
Č
SI
Slovencev in Hrvatov — v tvor- lastnimi očmi pogledajo, kako ži-nicah v So. Chicagi, Jolietu, Cle-ve ti Slovenci v veliki republiki? vel and 11 in Pittsburgu, v katerih In mi pravimo: — da! tope železno rudo, valjajo jekle-!	——.
ne plošče, žico in druge žele z ne Kratko navodilo na mnoga vpra-izdelke, ampaik kriva je tudi av- sanja glede ustanovitve so-strijskai vlada, ki se po svojih konzulih ne p tegne m te nesrečne žrtve.
> 1
Mrtvaški oglednik za Allegheny pravi:
Razmeri' so take, da je življenje inozemea manj vredno kot življenje male ali konja. Prvi mesec -mojega službovanja sem se čudil, da je bilo tekom 30. dneh v eni sami tvornici driržbe za jeklo vbitih dvanAjst ljudi. Ako bi se spoštoval obstoječi 7*akon in č>e bi avstrijski konzul protestiral, tedaj bi razmere ne bilo tako žalostne."
A'ko bi avstrijski kotnfcul protestiral, tedaj bi razmere ne bile tako žalostne. Ali ni to dovelj jasno za vsakega mislečega človeka? Zakaj avstrijski konzul ne protestira? Zakaj???
Delavci mislite in odgovor bode te našli lalhko!
Mnogo slovenskih in hrvatskih delavcev so že »trla zobeasta kolesa, ali jih je oblila razbeljena kovina v tvomieah dtružbe za je-'klo. v Pittsburgu.
Ali avstrijski konzul ne protestira. Tako vsaj pravi mrtvaški oglednik (uradna1 -esertia) za Allegheny okraj. Konzul T Čemu pa ne protestirajo proti ti moriji na oebelo naši slovenski liberalni in klerikalni poslanci v stari domovini. ker konzul gleda topo, kako se v ameriških peklih mori slovenske in hrvatske delavce, .ki so AvsUrijci.
cialističnih klubov.
Mnogo zavednih sodinigov od j ^ jraznih strani Amerike se je obr-0 v ' pilo na na« s prošnjami, da bi jim \|ali navodila glede ustanovitve fith socialističnih Mubov. Proletarec"' namerava itak v kem> objaviti obširne in6t.rufk-o soeialilstičniih or ga n ime i-, kiakor tudi teoneljna načela [ialistSčnie stranke v Združenih vafh in obenem načela medna-egn socializma. Da pa pravo-u>godSmo našimi zavednim fi-leeon, naj za danes zadostuje e kratko navodilo: ialisrtični klub je labko 11-vi*ti. Pet zavednih sodri igo v tuje, da se zdmSijo in ustalijo tak klub. Voli se n«aj pred-ini tajnik, kateri je. lahko oblpim tudi blagajnik, dokler se šti*> elanov ne pomnoži. Tajnik roli stanovi j enega 'kluba naj o teitakoj cVbvesti socialistično zvj v Ohicagi (f>83 I^oomis st.) ozltia gl. tajnika te zveze, ka-^terfcotem novi khnh takoj pre-IR potrebnimi tiskovinami, iiflmi, znaTci in poročilom o nif^ilW pristojbinah, katerim se/onjo člani podvreči.
socialifrtične organiaacije lfo powtane vsak, kdor prizna-
li odbbrava: J kolektivno (skupno) last ee-ndh ust rije, <ki je zdinj v rokah itov, ko»mipanij ali posameznih italistov;
d^pfmokrat^o (ljudriko) u-
...... /.
pravo ali g**rpodar»tvo take ko-lekitivi®tiične industrije;
3.	»krajšanje delavnega časa in vsestransko izboljšanje delavnic, tvornic, rudnikov itd. v telesno varnost delavcev;
4.	državno zavarovanje delavcev in dostojno oskrbovanje za •ostarele in telesne onemogle delavce;
5.	povečanje in pomnožit* v industrije ¥)%iroma proizvajalnih ' sredbtev v svrho, . dla se odpravi brezi*)«elnost;
6.	popolno šolsko izobrazbo za vse otroke do lo&eonnajstega l«tia in absolntno odlpravoi otroškega dela;
7.	jednake politične in civilne pravice za ženski, kakor za moški spol iripemancipacijo (samlo-(>svo bodi tev) žene.
To so glavnejše temeljne točke v programu mednarodnega socializma in vsak1 milsleci delavec, ki jih spoztia opravičene in koristne člbvešiki dimžbi, je dolžan, da se fridrniži socialistični organizaciji in se dejansko vdeleži boja, kate-rega bije Mocializwn proti "fcapN tali'zmu v dosego gori omenjenih zahtev.
Clani-socialisti so obenem tudi dJolžini p|od>pirarti in širiti svoje to je socialistično časopisje. Morajo biti agitatorji, širitelji socialistične misli in skrbeli za zadostno finančno podporo nafega ča?«opis-ja in literature t. j. brošuric in knjig za propagwndo ali raaširja-nje social i zanav
Mislimo, da to zadostuje za sedaj. Zavedni delavci in sodirugi naj tega ne prezrejo, teimvee naj skušajo pf> svojih anočefti združiti svoje itovariše v klube, 'katere bode Jugoslov. socialistična zveza z sedežem* v Ohicagi z veseljem sprejela pod svoje okrilje. Čim več nas bode organiziranih, tem prej bomo zmagali in -p(Mdrli v temo nazadlnjaštKra in ljirdiske nezavednosti, katero med' nami še tako skrlbno goji emi in vse tlačeči klerikalizem.
Delaaci vsili dežela, združite se! Dni7>ega nimate zguibiti. ka-lrer svoje verige, prido/bite pa lalvko vse!
OD UPRAVNlfiTVA.
Sodnige naročnike prosimo, da pri selitvi iz enega kraja v drugi, naznanijo svoj ritari in novi na-«dov.
iV slučaju, da kido pravočasno ne dobi lista, najj nam to taikoj naznani na dopisnici.
Pri pošiljatvi naročnine v znamkaih, prosimo, da se nam po-šlejo znamke po 1 ct.
Sodtug v Oonemauigh, Pa.: Tiskovine in dnvge potrebne stvari za ustanovitev »ocdalisrtičnega kluba f«no Vam pacali. Kar še manjka, odpošljemo. Socialni pozdrav!
POZOR!
Sodruge, katfeTi hranijo1 bloke za tiskovni skladi, opozarjamo, da nam hlngovolijo poslati denar, takoj, ko bMce prodajo.

Delavec je opr&vifon do VMga produkta, kar ga tail producira.

v
'i )

jOTJRPfPfPPfl ll^'PJWIiNpif^WipwLi'i^M'lPM^ "F m,w	i^M
(NadaJljevanje iz i. strani )
fttrajkati se ima v času, ko delavcev primanjkuje, ne pa takrat, kadar mnogo delavcev po»-pnasilje po dolu. Z karti bi ne imeli štnajka napovedali 2—3 tedne napnej, dla se kapitalisti v to pripravijo in preskrbe skebe,
V predpaganski <lo!>i je bilo \eč »bogov.
Vsak naraven pojav, kakor dež, sneg, torn, blisk i. t. d. je imel svojega boga manuf actor ja.
Zemlja je »bila nepremična plošča, ped njo pa pekel. Od kar pa so Znašli, da je zendja okrogla in »e vrti ter da so ti pojavi naravni, so vsi — wizen enega — Boga izgubili veljavo.
*Ni to raj čudo, »ne se pop je boje, da bi še ta Bog, ki je po« po-povskem zatrdilu tam gori nad ^semi svetovi ne i zgubi l veljavo, kajti to bi pomenilo veram smrt.
Kaj je vzroik današnjim slabim razmeram v življenju delavskega
1 TndstWit X ase mnenje "Je, iker se podpira cerkve in satoonc (kreme).
Poglejmo, če /je to res.
Kakor hitro se ljudje naselijo v kak nov neobljudten kraj, tako hitro je »a njim pop, ta čestokrat nevahljeni gost. Za tem pride pi jača, za pijačo pa sledi policija, milida in kameni, da potem tisto naseljeno ljudstvo drži v kleščah in pod bati no.
To ljudstvo mona potem vzdrževati brezdeln e pope, pol i ea je, advokate, milico in tiste trote, ki nam dajejo- zakone in saloon e, kjer imaš priložnost iznebiti se zadnjih centov, iki ti šie ostanejo.
Kjer so popi in saloon i, tla m ni mesta za izobrazbo, to lahko vsa kdo vidi. Pop dobro ve, da ljubitelj pijače v obilici nima časa brigati se za naobrazbo in zato nece nastopita proti saloon<fflf Ljudje pijejo alkoholično pijačo, 1 er stane d*anar, ee bi bila ta zastonj, bi je ljudje ne pili, vsak bi pil le tisto, kar mu Ibolj ugaja.
Kdor podpira pope, ta podpira tudi saloone.
Pop in eerkev je največje zlo sedanjim slabim razmeram v živ-1 j en ju.
Proč stem!
Ivan Zvrha.
VSESTRANSKA OBRAMBA VSESTRANSKEGA KAKER A.
"Enostransko demagoStvo'' je
m. «
naslov Kakrove obrambe v št. 39
"01. Sv.", kateri povod--kakor
pravi Kaker, je d!al letak, ki je prinesel karakteristiko, Kak'rove-£a razumevanja v soeijalizmu P red TU. konvencijo S. N. P. J. Kaker je namreč z namenim zavrgel članek sodr. F.. Petriča in •resolucijo dr. Slavije (št. 1. ki je 'bila naperjena proti centralnemu odboru S. N. P. J. radi pašov-stva.
Kaker je mčinnal z olkolnostmi in menil, da bi bilo, mnogo bolje, a'ko se da prva stran lista na razpolago tistim, ki so v centralnem odboru in ki IkkIo Se v bodoče tam, pa Kaikru za to uslogo povrnili v dvojni meri.
In (ker je sodr. Pr, Petrič bil
toii predrzen, da je Kakna karak-teriziral v letaku, se je leta ,čutil (Čujte!) razžaljenega pa ^vefcal v opramlbo nekaj otrob. . 1 .V "obrambi" se vidi, kako Kaker maši vrzeli z vsakovrstnimi otroškimi čenčarijami in kako nerodno brani svojo šulmaistrsko čast..	'' i * — '
(Najprvo se s|*>dtakiie nadl podpisi, češ, da se Petrič ni podpisal; potem manjka libijskega znaka, kar bi naj pomenilo — po njegovi modrosti — da se je letaik tiskal v skabski tiskarni, dani Kaker dobro ve, kje bil letak tiskan in da je tiskarna v uniji pod štev. 31. Toda pri vsestranskih ljudeh posvečuje1 namen sredstva. -
Nadalje hoče irn poni rati stem, da on Jii konkurenčen človek in da bi se ne hotel utikati v pekari-jo; to je povedal talko, kakor bi hotel Pet rite u podtikati, da je konkurent v stroki. Ali bolje, hotel je reči: jaz, Janez Kaker sem to, da pišem v cait'nge, za kar sem tudi prišel sem; Ti, France
Petrie, se pa ne u tikaj v ta business, ti si j>ek in imas le kriuh peči.
Toda Petrič u gotovo mailo leži na tem, kje si človek naredi ekzi-steneo in Kaker gre — če le hoče, svol>odno v pe kar i jo.
Petriča, pravi zoipet^1— da so ga bojkotirali pri vseh listih in t iilo "PlroletarSevi" so" ga s silo t j. s pestmi odgnali od ured liiškie mize. Tako kvasi in laže Kaker. Resnic« je1 pa le, dla je Petrič že pred tremi meseci postal pasiven, kar gre Kakru naj man jo mar. Kaker pač meni, da so soci-jalisti kalke brutalne zveri, kot napr. liberalci ali klerikalci, katere je treba biti s pestmi, če hoi-češ, da ti store dobro.
Da bi se Petrič spodtikal nad zbirko Kak rovih 'kn jig, je nesmisel, in kdor je čital letak, je mo-vtdert i, xhn je l^etrič le dejal, da ima zbirko v omari me.sto glavi — kar je pa nosnica!
NVumnost še dolgo ni |Kxgum — pravi Kalker. Seveda ni! in K aider bi to že davnaj moral vedeti ; kajti sicer bi ne sel za 6 tednov v zapor, radi njegove neumnosti in bi socijallistom ne bilo treba skrbeti, -^la se skozi "obrambno! zvezo" pomaga Kakru, za kar una on sedaj le posmeh* vvaltaie izraze.
Za socijalistie jo to dobra šola v naprej.
Kak rova izobraženost in v sest ranost smo nekateri socijalisti, ki spadamo k društvu "Nar. vitezov", videli.
M<kž se je obnašal kot kaik šolski poglarvec. Posebna on^eimoglost v dostojnem zadržanju se je poka zal^fi v njem, ko je sod^. Petrič predlogi protestno resolucijo, kjer se izreka Kkkru nezaupnica kot delegatu na lil. gl. zborovanju S. N. P. J. vsi eni tega. ker se ne ukloni sklepom društev: t. j. 'ker je zavrgel resolucijo dr. "Slavije". na: k ter i seji je tudi on prisostvoval.
Ko .jo Kaker videl', d.& je dobil nezaupnico, te flaj je dejal, da nc-mone zastopati dmitva na konvenciji. Brž uru je nek mlad brat za klical v obraz: "saj take
babe niti ne maramo, da bi nas zastopala!''
TcKkii Kaker se je premislil, in je hotel iti na konvencijo, toda člani se niso pustili imeti' za norca oil Kakra in izvolili so si novega delegata.
V n<>deljo pa jo je tudi Kaker mahnil proti La Sal le, češ, mogoče bo pa le kaj ... Rine una 1 je pač, da ga struju, kateri je dal zavetja v št. 37 in h kateri je tudi sam dodal nekaj "duševnega" d«'la ter planil vso povprvik čez soeijaliste vzame v okrilje in iz-1» sinje prosto |>ot. Stom, je menil Kaker, bo dir. "Nar. vitezov" pokazal, dla so njega sklepi ničla in d ji bo le on kot vsestranski Kaker ostal s svojo, demonstracijo na vrhuncu. *
Toda prišel je Sedati, — in pri Sedamu ni padel le Kaker, temveč vsa vojska njegove uniforme.
Konvencija je proglasila takoj, da se ima vsestranski Janez vrniti domov.
In prieapljal je mož vsostrano-
s*ti zojnet v uredništvo * Hi las Svo-
bodie".
V stanju stmsnegni moralnega mačka se je spravil pisati članke v dbranih' . cd kterih upa, da mu prineso zopet tisti zaželje:ni idilični mir v njegovo dušo... Nimamo nič proti temu, če gre kdo v toplice, dokler bodli na lastne stroške; netrpimo pa. kot soeija listi, da bi se vsestranski ljudje i odi 1 i zdravit na stroške enostranskih zavednih socijalistov. Kalker naj nam definira, kaj pomeni vsestranski socijalizem in kaj eni st ransko* demagoštvo. Ko bo rešil to. naj nam pa definira svobodomiselnost, o kteri on tolikanj kvasi ne vedoč za protislovja v pojmih.
Prodno' nam hoiče definirati to, mu priporočimo, da se nauči ve-deti, kaj je socijalizem; kajti čez socijalizem ne more iti Kaker niti kdo drugi, da bi definiral svobodo.
Kakru priporočamo, naj pozabi, da je bil v stanem kraju učitelj o«trok, pa naj dozna, da se je sedaj njemu tresba mnogo mciti Sicer l>o Amerika za njega bridka izkušnja.
Toliko vsestranskemu Kakru v album.
Več eikaskih si>eijalistov.
KNJIŽEVNOST.
< i
7	• -vi
Opomba : Ker g. Kak-er ni več solastnik lista "P,las Svobode" (list je pod so.dnjiako upravo radi <'olgov), mi ]>a stojimo na stališču enakopravnosti, ki je zapopa-<Vn«a v svobod omiljen ju, smo ma razpolago da.ti Kakru prostrra za njegov zagovor v "Pnoletarcu". Vendar pa ima biti odgovor stvaren m nesme presegati en stopee \ listu. Tsto velja tudi za g. Kondjo.
Listu v podporo.
Frank Podboj r>Oe, Martin I/u-zar 50c, Silve,s5t;nr Kramarisič 50c, Silvester Krannaršie .^1.00, Valentin Potisek r>0e — Wkitpno $3.25.
Jos. Drnae, Neff, O., 35e. Frank Podboj, Ootiemaiugh, Pa., $1.75. SodV. Jereb, Chicago, 111., $1.
Naši zapiski" imajo v 7. številki t. K sledečo zanimivo vsebino:
Agrarna ali industrijalna politika? — Zakaj ne more imeti so-cijalna demokracija pravega u-spidia na Slovenskem? (Konec.) — Gosu>od'arHikK> življenje naših " dedov v za^lnjih stoletjih. (Ko-nee.) (Spis dr. Iv. Me rh ar j,a.) — Ali nimajo delavci domovine? (Nadaljevanje.) — \t
Pivgled: Politika, p-. Književne knjižnice za slovensko mladino."
Osmi zvezek pa vsebuje: Xarodlmstne razmere na Štajerskem ob ko ne u 19. stoletja. — Ali nimajo delavci domovine? .(Kontfc.) Jos. Iludee. — Anarhizem. (Dalje.) — Pnegled: Politika. — Književnost.
Listek: Vizitacija. Birokratko-easniea "iz inak^garnizije". Pri--[ ^ovedu jo prof. Janlk-o K veder. — Priporočamo revijo kar najto-ploje vwm, ki se zanimajo—za~~ znanstvene r-aizprave socijalizma.
"Naši zapiski" stanejo za A-meriko K. 4.20 s poštnino.
Naslov: "Naši zapiski", Ljubljana, Krain, Aaistria.
REVIZIJA K DOGODKOM V S. N. P. J.
Piše F. P. Drskar.
Dogodki, ki so se vršili v osrčju S. N. P. J. sem do III. zborovanja in ki so prišli v javnost, so napravili na vnanje — škodoželjne elemente vsakovrstne vtiske.
Največ vtiskov so dobili seveda razni slovenski reverend i.
Ker je bil'o v jednoti v resnici mnogo umazanega, je to tembolj dajalo }k)guma tistim, ki so z vso škodoželjnostjo čakali prilike, da začno agitirati proti jednoti in meti ti med člani umetni ogenj medsebojnega sovraštva. V ta <na-n.en so se posluževali us t me ne in pisane besede.
Ljudje pa, katerim jednota ni bila Ilekuba, so takoj zapazili manever slovenskih popov in od1-1 ili so napade na jed^noto. Povečalo sk> je ljudem, da osebe, ki so se okoristile v jednoti, niso jednota in' da se v sled par oseb ne more obsojati uredbo jednote. »
To j«e bila stvar jednotičarjev in ne kakega župnika. Za zločin-stva posameznikov jednota pač ne more biti odgovorna anariru župniku; zato prevzamejo delegacije nalogo, da se reči nla zborovanju uravnajo. Delegacija III. zborovanja je svojo nalogo rešila in uravnalo se je tako, kakor je %
Vftčinia pričakovala.--
To je <za nas dovolj, kar se notranje »adieve S. N. P. J. zasedaj tiče.
1 Sedaj, ko so notranjje razmere ta k oda leč umvna^ie, pa nam j e misliti na nekaj druzega, namreč: kakšen1 kaiviik^ber nnj pripišemo tistim intrigam sOoven^kih popov, ki so jih imeli v službi pred III. zborovanjem.
Iz klerikalnih časopisov je posneti dve tfočki. Prva se je nasanjala na osebo, kar jza nas ni važno, druga, za nas važna, pa se je

y


••• ... '
• t. • " ~




^ ' " ^ ......
BSBČ
obranila ot> upravi ozir. principih jednote. In ter se nam ^di, da so notranje nerodnosti v S. N. P. J. od strani gotovih oorib — sluižile le kioit tkijtfč k inadaljnim špekulacijam j&ov. popovstva, kar znači do^kljivolL^ jednotinih uredeb samih 4- sledi, dla se n tem skriva nekaj druizega, kar bi po mogočnosti moglo enlknat upliviati na organizacijo.
Prav zato se hočemo o principih jednote (kaknšni so in jih razumemo) nekoliko baviti. Odkritosrčnost naša tir j a od nas, da vemo, kje smo — in kam gremo.
m
Po razmerah in dalek .sežiiosti delegatov ustanovnega t. j. prvega zborovanja S. N. P. J. se je takrat mislilo "na novo z i varovalno organizacijo, ki maj bi se cd ekzistujočih razločevala v tem, da bodo nje poslovanja in temeljni principi liberalni. To bi bilo z o-fcirom na tako organizacijo relativno (ozira lno). Temelječa kot. taka (Siberalna) , Jednoti prepu-šča vse politične In verske zadeve posameznikom. Skratka: nje liberalen princip je veljal v jedru za verske ali pa ne verske (heretične) elemente v jednoti kot garancija: enakost pr^d dolžnostim in pravicami. V poste v so prišli le etični detajli — kar j.* popol-r.omia na na v no, — kat ere je vsak ud človeške družbe neoziraje se na versko izpoved)inje ali rase itak dolžan iz razloga: "ne stori drugemu, kar sam sebi ne želiš" — respektiralti; kajti postave ni-fco pisane samo zato. da se jih iz-polnuje na komando-, temveč zato, ker to zahteva naše čuistvo do sočloveka. Postave imia nositi človek v svojem srcu'. Kdor krši človeška čuvstva, je zločinec, i*a naj bo potem rimokat. veroizpoveda-nja, grško katoliškega, pr testan-tovskega, budhistovskega aJ'i pa mohame* lanskega. Katko-v ost ve-loizpovedanja izločinca ne izpre-n.eni zločina, niti ga neopraviči. Vsled- tega jednota ni mogfla ge-neralizirati v ero iz povedan j a, pač pa je morala genenalizirati (vsplo-šiti) čustvo do sočloveka, kar pomeni nekaj več kakor samo biti ali ne biti katoliški i. t- d. Biti .pošten in pravičen so naturne dolžnosti, ne pa katioliške zahteve ali zahteve kakšne druge religije! To stališče zavzema S. N. P. J!
To odprto stališče [>a je postalo v očeh nekaterih slov. duhovnikov v Ameriki nevarno hinav. ski kaitolišlki moradi in zato sie je skušalo u tihotapit i v jednoto nekaj svojih privržencev, kjer bi sistematično delali, da pride organizacija, če že ne v njih roke, pa da se vpliva po možnosti n« člane.
IDuhovništvo je pač začelo misliti, da ima računati z organizacijo, ki vspeva gmotno in duševno, in da se slov. amer. inteligen ca čimdailjebolj zbira okoli prapor j a naprednosti — in vse to v pogubo klerikaliznua.
In res je; S. N. P. J. je Ah ko nekaka pripravnica naše/bodočnost i v Ameriki, če vemo, kako rim je hoditi, da gremo z ameriško zavedtao delavsko javnostjo vsporedno naprej.
Če vzamemo mapr., da med na
mi Slovenci ,ne pridejo v pofttev slovenski kai>ataiisti, ker le~teh ni, tedaj ne pno nemo jednoto smatrati za razredno organizacijo, marveč skupno delavsko »avarovalno organizacijo, ki napreduje p»o svoji ekzistehci — prim i r no duh u časa.
Nič ne tajimo, da so bili vedno socijalisti, ki so zagovarjali interest4 jednote in čuvalli tiste garan-eije, 4ki jih ima jednota v svojem 1 i beral nem jed n v.
Nihče i«med socijalistov ni trdil, naj bo jedbota soeijalistična ali poliltična organizacija;' ne, jedinoita naj -ostane to, kar .je, s svojimi garancijami tudi v prihodnje!
To naj bi veljalo in naj velja! Toda... imamo poleg upravičene pomisleke. r	*
'Nekateri slovenski rewerendi so zadtaji čas skusaili uveljaviti svojo- nečuveni taktiko z izsiljevanjem klerikalne po'litike v jed-notlo. % _Ainerikaiiski Slovenec", ula-
silo klerikalne jednote, ni štedil predalov, ko se je šlo »oper S. N. P. J. in to upravičil je pomislite.
A;'i naj socijalisti in drugi napredni elementi v 8. N. P. |J. mirili gledajo, kako slo«v. popovstvo usiljuje jednoti svojo klerikalno politiko?
Gotovo ne !
Klerikalci imajo svoji* jednote in ti naj se brigajo za le-te!
8. N. P. J. ni klerikalna organizacija, ne katoliška, ne socialist ičra, ne politična, ne mofiame-dan« ka, ne luteranska, ne bu Ihi-st^na, marveč zavarovalna. In Ker so jo ivvdi e vse druge potrebe kakor ostale jedmofce, se iuiajo te potrebe tuidi k at zgodovinske pravice do ekizistence vpoštevati kot take, in nič drirgaJče. Če organizacija ne za branju je članom tistih stvari,, katere h stale organizacije članom neustavno silijo, tedaj ni to noben viz rok, za preklican je liberalnosti pa nadomestitev brezpomembnih tradicij, Ikri pomenijo klerikalno nazadnja-Štvo. Te bi kdaj imelo priti do 4 * prekll i ca'' svobodnega Srtal išča, teda-j zamore to storiti le taka stranka. ki neniore svobodomiselnosti ničesar vzeti ali škodovati, pač pa ji času primimo kaj boljšega dodati. In to bo stranka, ki bo imela v svetu več re-špekta kot klerikalizem.
Klerikalcem maj bi se enkrat povedalo za vselej, da v S. N. P. J. ni prostora za njih politiko riti njih hinav sik o moralo!
SOCIALNI BOJI SLOVENSKIH KMETOV V SREDNJEM VEKU.
zevala še neprestana in neznosna nevarnost turškega razbojništva in pa kulturo a zacatalost. Mesta v južnih avstrijskih provincijah so bila	v razvoju in nepo-
polni davčni sistem je tiščal s svojo tožb na kmetove prse. Predvsem je plačevalo davke skoro izključno velepnsestvo in pa samostani. Edino bogastvo veleposestnikov in prelatov pa so bili podiožuiki, temelj tedanje druz-bene organizacije. Kmet je'nosil bremena, ki jih je bWo vedno več. Zakaj vsako novo državno ali pa deželno breme se je prevalilo na kmeta. Godilo se je, kakor se godi danes z direktnimi davki. Podjetnik, ve'iki trg: vec itd. plača direktni davek v davkariji. Fak-tično pa plačuje ta davek korisu-meat, delavec, uslužibencc. Približno tako, >aano bolj naravnost, je bilo tedanije posredovanje med kmetoini in drižavo, »ednosno deželo. In posiredbvaleč je bil jideme-nitaš, ki pa je združeval s to last-nestjo trtli moč ekselaitofja. In
Odlomek iz "Naših Zapiskov".
Na Slovenskem sh> bili kmetski i;pori (l.VloOcl., 1513., 1514— 1516., 15tf3. itd.) v zvezi z velikim gibanjem podložnega kmet-stva v ted'anji srednji Evropi. Raztezalo se je to gibanje po sosedin j i Nemčiji in je gnalo svoje visoke valove d?oli do granice. Pritisk Tia podložilika pa .je bil v naših pokrajinah še mnogo hujši kakor pa gori na severu. K opisanim že razmeram se je pridni
ta pritisk je rodil odlpor, željo po svobodi itn nozavisnosti. Tako se je godilo, da je bil tedanje do-bt trajn-volitcionarnejši element - kmet. Bil je v tem oziru nekak pmlhodiiik malomeščana (veli!ka francoska revolucija) in današnjega prolot ari jata. Treba pa ni dokazovati, da je bila tedaj zavednost tega srednjeveškega pro-letarijata se zelo majhna. Njegovo duševno oliwrje se je končevalo pri meji graj.seinskega post4-stva. Kaže se to v onih malih pun tih, ki so ostali omejeni le na kiomaei grad in domačega gospoda. TrOlxa je bilo desetletij, da se je v teh malih pun tih razvilo duševno obzorje nezadovoljnega in (ia je končno izpoznal sistem, ki je bil kriv socialne bede in siromaštva.
Kmetriki upori, ki so ostali le
likalnega pomena, so se pričeli
pri nas že kmalu. Tako vemo iz
t
zgodovine, da je že leta 1476. začelo opatsuio vreti med koroškimi podiožniki. Gil>anje se je naglo širilo. Kot glavni vzrok se navaja, da gospoda ni kar nič storila za 'kmetovo obrambo v času turških napadk)«v. Ona se je zaprla v s\oje ntrjenc gra^love in prepustila svoj«« podložil ike usod i.#) Ko so deželni s ta ne v i naložili obč-n: davek, so se najprej uprli Zilj-čanje. Že dve leti pozneje zagrabijo krmit je za on)>žje. Niso bili agresivni in so se hoteli le braniti. Starih časov so si želeli in so zato zahtevali, d«a bodo sami razsojali prepire med družbeniki, zakaj gospoda je krivična. Tudi /npnilke hočejo sami nastavljati in odstavljati.
Treba je vedeti, dia je bila tedaj v cerkveni upravi velika, ore z primerna korupcija. Župnije so se prodajale in kupovale. Zve-č?ne pa se je morala vsaka boljša in več noseča far a dtago kupiti, kajiti le na ta način je mogel Rim živeti razkošno, sijajno in potratno. Zg<xlilo se je torej, da marsi-kak žmpniik svoje župnije nikdar vidrf^rii, tem«vee je samo vlekel
njene "bogate dohodke. Za duševno. življenje svojih1 žnpljanov se je »tak župnik malo menil, saj do3. ^tikrat ni znai^niti narodovega jezika. Med slovenskim ljudstvom <so "pastirovali ' ponajveč župniji nemlšlke in laslke narodnosti. In zato sio zahtevali kmetje, da se njim prepusti oblast nad1 duhov-iiištf\'Om. Tudi so zahtevali od duhovnikov, da naj priporočajo njihovo kmetsko zvezdo z leče, dokaz, da so duhovniki branili kmet-skega prijateljstva. Pri Beljaku so imeli nezadovoljni kmetje svoj prvi in zelo burni zbor. Značilno in za njihovo nezavednost pa je dokumentarno dejstvo, da »o vabili k pristopu v svojo uporno /vezo tudi — plemstvo, itlorej stan, proti k ate renin ji' bilo gibanje naperjeno. Večjjilh posledic tudi to gibanje ni imelo. Končalo je, ko se je izvršil nenadno hud turški vpad. 7 *
Ali je i meto 'kmet sik o gibanje, ki je neprestano in ne brez vzroka razburjalo plemstvo, kako zvezo
* tedaj nastopajočo cerkveno re-roninacijo, je težko dognati. Da je ( bstala v Nemčiji idejna zveza z reformacijskim in kmetsfkim gi-banjem, se ne da it a j it i. Tam so se pričele kmetske vojne že potem, ko je bila čerkvena reformacija že v teku- (1. 1524.). Pri nas pa so se vršili prvi veliki boji še predn o je naistopila cei<kvena re-torinacijMka do»ba (1. 1515.) in tudi potom, ko je že zagospodovala tiranska katoliška proti reformacija. Kmetske vojne pri nas so se lodile same iz sebe, t. j. bile so povsem logična posledica socialnih razmer dhbe, v kateri so se rodile. Da pa je bila nekaka idejna zveza z drugimi gibanji tftte dbbe, ije zelo verojetno, zakaj bili so časi obče socialne nezadovoljnosti. Tedanji družabni red je tfrpel veliko ob velikih vprašanjih cerkve in podložnega kmetetva.
Na Dolenjskem je bilo največ nezadovoljnih podložni kov.*) Bila je ta stran naše domovine nekaka domovinska občina nezadovoljnih, varanih kmetov*. Leta 1603. se je torej pojavil upor, toda končat! je zelo naglo, katfti Valvasor pravi: "es ward ihnen ^kmetom) der Kopf geschwind wied'eruim zureeht getset^t." In gcnlilo se je, kaikor se godi danes. Kmečkih tožba ni poelusal nihče; srca so ostala neusmiljena, kakršna so še vedno. Nihče ni govoričil o tem, ali je naraščajoča kmet^ka nezadovoljno^, opravičena ali ne. Nilkid'ar se ni tako očitno ko tedaj kazala zgolj brutalna si^a kot socialna pravica in resnica. In od dneva do dneva je bilo slabše. Prišile so nove vojne z Benečani, ki so posebno zadele naše kraje, in zopet so narasla brezprimerno gmotna bremena. In ^iil<okrat, kadar se jo k butari še kaj p/ iložilo, je videl kmet krivico ia rič d *uge»ga. Spoznal je, da je temu kriva njegova brezpravnost, popolno in dkKsled-no izvedena, brezpravnosti, ki se ni nikjer ujemala z njegovim naivnim. skioro še otroškim krščanstvom. Kmet ni bil nikdar mehak
*) J. Parapat: O kmečkih pun-tih. Letopis Slovenske Matiee 1869.
•) (i le j tudi Dimitz, Geschieli-te Kmins, I. /Jveze^k.

Jk. ' . Ji - '.MM -d,i. tiU.
4&	.....i.	M
.....
JL-
7
in etioen. Arnpafk v krščanstvu, kakor si ga je predstavljal on, je vidtel nov gospodarski sistem, nasproten onemu, ki ga tlači k tlom. Svetila se mu je iz k«ršč,anstva enakopravnost, ali ,pa vsaj ljubezen, ki bi jo morali imeti gospodujoči do njega; Tudi danes se se pogostok rat si mi, kako je slovenski kurifit mehak in veren. Nič manj »kot to. Tudi danes prevladuje se v njenv nekak materialistični instinkt. On no bodi rad po cerkvah', pusedeva raje po gostilnah; tudi duhovniku ni udan brezpogojno. A da j*e v polit išikem življenju konservativen, je umevno. Tu zasleduje svoje koristi, razvija svoj individualistični nagon, porojen v stoletni borhi z rtxT.no zeanljo. Katetri stranki pa naj pripada krnet, žejne agrarni? In slovenska klerikalna stranka je vrgla vse raz sebe in ima izključno agraren 'značaj.
Tudi iiste čase je bil (kmet zador voljen s pr <jJesta11 ti zmom. Videl je v tej struji nekaj novega, ne-
kaj čisto krščanskega. Kakor je posegala reformacija nazaj v dav ne in pozabljene čase, tako je tu di kmet posegal v **tare čase cesarja Friderika in zahteval "staro pravdo čase, iki so bili nekdaj ... Nag so bili upori potlačeni še tako kruto, ognja nezadovoljnosti ni bilo možno več udu-siti. Če so pogasili ogenj na enem kraju, izbruhnil je kmalu na drugem.
Leto 1513. je bilo zopet leto kmetske bune. Zopet krvavo zadušena nezadovoljnost pa je iz-lmhnila že naslednje leto znova, z večjo in neodoljivejSo sillo. Tako so goreli posamezni plamenčki, ugašali so in se zoi*et porajali, kakor da tli poti! povr&jenr silna žerjavica, ki ji manjka zraka, da ne zagori povsod nakrat. Ti mali, večali man j zgolj lokalni upori so pripravljali »tla za poznejše in obširnejše poizkuse. Značilno je, da sta ravno v tej dobi delovali med nemškimi kmeti organizaciji VAr-mer Konrad" in "Bundsdihuli'', kateri organizaciji sta pripravlja H pot za kmetsko vojtio nemffkih kmetfo.v.*) Dolgo	izpoznali
podložniki, da imajo vsi skupne interese in vsled »tega tudi skupni eilj. Le* dolgoletne izkušnje, ki so postale sčasoma tradicijonalne, so ustvarile prepričanje, da se mora omagati na celi črti, ker hipue lokalne zmage ne morejt) biti trojne. V tem izpoznamju se je utrjeval revo luči onar ni, uporni dluh srednjeveškega podložni-ka. Dušeno obzorje ni bilo več omejeno na domačo vas in domači grad. In do uspeha ni bilo daleč; bil je kmet družabno povsem odrezan od gospodtojočih. Uporni kmet se lahke posvetoval in delal naklepe, ne da bi se mu bilo treba bati, da izvte zato grajska in samostanska gospoda. Občevanje med kmet^kimi voditelji je bilo ',edno živahnejše, poŠta upornikov je delovala mnogokrat bolj naglo in točneje kakor pa oficiel-na. Saj posta v tisti dlobi Se ni bila nobena važna državna napra-
•) Zimmermann, Gesch tefote des grossen Bauemkrieges. Stuttgart 1816.
va. Nasprotno pa so imeli kmetje izborno urejene zveze, pri čemur so jih zlasti podpirali potujoči rokodelski pomočniki in mali trgovci. Lahko se je »torej organiziral upor, ob katerega svitu so zaža-reli gradovi in samostani v maščevalnem
VLADAR.
Leo Bily v "Naših mpiskih".
I/
V neki deželi je gnil narod. Bireiz vse volje je bil; ovenel je bil kakor o vene listje v jesenskem času. Življenje se je točilo liki kolesu in nikomur ni prišlo na misel bežati od tK>d. Ljtidtftvo je bilo zadovoljno v dreni a jočem preživi je van ju svojih dni. Nemirov ni bilo, in strahu pred jutrišnjim dnom tudi ne! Tako velika je že bila ovenelost volje v tej deželi, da tujci že kar nič več niso mogli gledati tega 'bednega ljud-
stva1 in njegovega zivotarenja.
To je bila- nekaka čudna bolezen, doslej svetu neznana. Tuji opazovalci, a ko so spi odi uiogli hi j časa med teta ljudstvom živeti, dejali so, da mu je usojeno izumrtje. Učeni raziskovalci so pisali o tem narodu debele knjige z eno perspektivo v bodočnost: "Izginil je!'' in tuji paskvilantje so lepili v njegovi sredi po njegovih mestih posmeh ovalne lepa ke o njem samem. Veseli izleti so se prkrejali v to deželo, katerih ndeležniki so razbijali palice ob hrbtih gnijočega ljudstva, žene so bile onečeščevfcne, imetje uniče^ % an o— ali prebivalci te čudne dežele se niso branili, le pokorno so se jih ogibali in jih pozdrav ljali s pomnoženo spoštljivostjo. Njihove mučitelje je že vse o<mr-7elo. Zgnusilo se jim je to bedno ljudstvo brez sleharne volje, dk>«-volj so imeli že te zabave. Izogibati so se ga začeli kot nekakega močvirja dufi, boječ se, da se sami ne okužijo.
Le tam na visoki gori je živel starec, poslednji ostanek slavnejše narodove dobe. Edino ta starec je itaiel še voljo, redki ostanek minulih časov ali njegovo telo je lilo izmozgano in tako je bila tudi njegova volja neplodovita. Strašne muke je trpjel, ker je ni mogel pokazati oh zatonu življenja. Oele dneve in noči jc stal na svoji gori, gliedajoč na nebeški svodi; ugasle oči so pa molile, da bi vendar Bog pomagal in pretresel ta narod ter mu vrnil voljo, srce pa je že dolgo prenehalo verovati v spolnitev te molitve.
II.
In nekega dlne je prišel kori-stolovec, pojavil se je v glavnem mesfai tega naroda brez volje, napadel je starega slaboumnega kralja in se polastil vlade. SHra/h in proza je preletela vso deželo. Nihče pa se ni upal niti ganiti proti tenvu strahovitemu doigodku. In ko j<? novi kralj zagrozil s smrtjo vsakemnHwK razlike, kdor bi le ffinil h*4ed</proti njemu, so takoj drn<?i dan vsi časopisi v deželi priobčili najudanejše in naj na-
vduštaiej&e uvodlnike o nenada j litem se vladarju. In stari letat) j j t*
bil i>ozalbljen. . 4	1
Neikoliko časa se je kralj zalm-val. Zavest, da ima on edini v celi širni deželi voljo, napolnjevala je njegova prša s ponosom, kakršnega še, ni poznal do tedaj. Ali kmalu jie čutoil, da upada tudi njegova volja zaradi pomanjkanja vsakiega odpora drugih. Njegova dtifta se je napolnila -'z gnusom prati temu ovtnelemu, bednemu ljudstvu, iz gnusa se je razvil sr<l, ki je rasel ,v krvoločno' sovraštvo.
Tako se nuu je vgnusila čeda njegovih jxxlanikov, da je neprestano premišljal, kako hi inajkru-tejše izldušal njihovo 'potrpljenje. Povišal je davke, tako da se jo moralo ljudstvo potiti do ikrvi. Zdi Wci vali so, bridko jokali, delali noč in dan in — plačevali, plačevali... Gledališča so »se za]>rla, igre v cirkuzih prepovedale, na trgu so bili razbiti in setžgaini vsi ;odbeini_instrumenti vse dežele,
da ttie bi niti žarek umetniškega ( uta ra(zsvi»tal bodočih temnih dni. Na to je raizposlal po dKftželi svoje biriče, da bi vohali, kdo zine »besedo piloti njegovim poveljem. Biriči so se vrnili brez slehiarnega uspeha. Ta ne&ivvena boječ n ost je z divjim srd<xm napolnila kiralja. In v nočeh, navdušen po zavži-tem vinu, si je izmišljal še newmi-selnejlse in bolj divje zakone. Izdal je zakon, dla bo jahal po mestu na konju v rdeči obleki. Kdor se zakasni na ulici in razžali rdečo olbleiko kraJjevo, ibo ma najbližjem svetilniku, brez sodbe, o<be-sen. In kmalj jaha, škrlat ga ovija, za njim se podi na ognjevitih konjih truma biričeiv in ra'bljev. Celo mesitlo prejaha, je»zen, nevo-Ijen se vrne v svoje palače. Celo mesto — kakor bi ifcumirlo. Prebivali so se poskrili, kamor se je le kdo mogel, v kleti, v luknje, le da ne bi ratzsalil najvišjega gospoda z nečistim svojim pogledom.
III.
s
In kralj se je neznansko razsrdil in prist^gel: "Uničim ves narod, to svojati brez volje, ki ni vfredna, da živi pod tem solncem.M
Iii ta imisel ga je omamila liki
inajsiljiejši pijači. On, nekdaj ko-ristolovee brez strehe — in danes htočie uničiti ves narod ! Grandioz-na miscf: ko bi ta svojat imela eno samo glavo! Z enim mahom bi bilo >|K) nji! Vladalr misli, misli, napihuje se, raste sam pred seboj, in naposLed vidi popolnoma jasno: 4'Jaz sem uSoda tega ljudstva.
^,ladatrju se začenj^t^ v ^lavi \rteti, ko j)oki vina kriči te besede. In takoj še v ti noči iz<dia proglas po vsem- kraljestivu. Sobe posltavi za malika, določi češče-nj^, itn to krvavo ljudske diari. - Žrtev ne primanjkuje, ainpak vedno več jih jej Otroke trgajo materam iz naročij in jih — žrtvujejo; ženam odvajajo može, da j iii žrtvujejo; stare roditelje srebrnih las love, pred očmi otrok jih vodij'o vklenjene v verige in jih — žrtvujejo.
IV.
Nih$e se ni upal spregovoriti, nihče jw»šepniti. Dežela je trepetala groze, pa trpela. Le enkrat je bilo: ia gora je prišel visok starec, stoletni, lasje in brada so 4»u' bili beli kot sneg, oči ugasle (ki starosti. Postajvil se je pri yhJodu v kraljeve palače: prišel je prosit za bedno svoje ljudstvo, ker mu drugače ni mogel pomoči. Njegova stara duša je trpela, imel je frte veliko, neizrabljene volje, mišice njegove so že o vene le, starost je njegove sile izsušila za vedli o. Vladar je pravkar jahal k obrniom, zapovedanim v češčenje najvišjega in edinega malika v kraljestvu, vladarja samega.
Stole»tini starec gleda z ugaslimi očmi vladarja, inaravuost gleda v strastne vči krvavega malika. Nekaj cisto drugega vidi stoletni mož, kajti oei, ki so preživele cel stoletje, vidijo vse nekaj drugega kot oOi oralih ljudi. In starec gleda, gled^ in se zgraža. Nadeja se nekaj velikega, lahen vetrec božjega diha naglo začuti okolo sebe. In namesto, da bi stopi1 pred kralja, sklenil je roke in prosil milosti za to bedho ljudstvo, /a konec žrtev, pade stoletni starec naenkrat na kolena, s
in
mmmmmmmmms ••
VELIKA SLAVIST
SLOVENSKI DEL. PEV. ZBOR "OREL"
priredi v proslavo svojega petletnega obstanka
izredno veselico
Y soboto 13. OKTOBRA 1907.
» »
v Narodni Dvorani na Centre in 18. cesti.
Ker bodo nastopili razni pevski zbori (slovenski, hrvatski in češki) in so nekatera društva že obljub'la svo jo udeležbo, obeta biti ta veselica ena naj zabavnejših.
Rojaki, pridite v ni noga bro j nem številu!
ODBOR!

čelonn dotiku1 se U\\ in &ei>e&e: "Naš dobrotnik! Velik §ms dobrotnik!"	i
Mislili so, da je «U>r&*k ml*u-nel. Pri nt si i so puTnoe in ga nabili. Kralj »pa um je pljunil na sive lase: 4'Glej, bodlni srvček — tu je kraljevi odgovor na Tvojo pasjo pokoriščinol"
In mlat j<e »aipoved, d« «e žrtve poimiože.
V.
V deželi je GBadnšljivo, težko se Ziajoče in nejpopisna Mhota vlada 'povs<xlt OeJo pogled i, molee. Ljudske .aft se v snjiinati »ogibajo očem. Proti nebu se pa vali dim z oltarjev kmavega malika —, vlanlar nad al jju je svoje groan o« delo. Svojo voljo je postov i 1 proti veeftiu narodu. Mod božja dejanja posega s svojo voljo.
'Naenkrat ami prinescv ogledaihi vest: Znnueeno in žalostno ljudstvo bodi tajno, v noee'h, v neke "gozde, k'jer se klanja stai>e|mu ma-likit, mu žmtiviuje in ga prosi tolažbe v trpljenju.
Nttij^poprej se je vladar zasmejal bedinemu protivniku. Kaj! IzteWtrua klada iz kamena — pa on živi človek kriute sille, vteleise-na usedaj živa, »živeči malik! Vendar se je "nepričakovano razžalo-stil. Ta klada, četudi kamunita, vendar je nasprotniea njegove vsemogočne volje — neznosno 1
(Dalje prih.)

>>
Knjižnica "Naša bogastva
zelo koristna aa delavea, se do/bi v nipravnistvu " Paleta rc a", 683 Loomiis st., Chicago, 111. Cena 5e. Kdor jih naroči vee, dJoibi primat ren popust.
Kje je? Ivan Kmet, ključavničar, dioima iz Kostanjevice na Kranjskem. Za. njegov naslov bi rad zvedel John Petrič, 718 W. 19th str., Chicago, 111.
Socijalizem je nov stadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se je in prišel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila.
POZOR SLOVENCI IN HRVATJE!!!
Slavnemu občinstvu v Chicag-u inoko-lici naznanjava, da sva odprla na
623 So. THROOP ST.,
novourejeno pekarijo,
kjer pečeva najokusneja raznovrstna peciva. Za sveže pecivo in solidno postrežbo jamčiva. Bratje, podpirajte aiino domače podjetje v tej stroki! Z) odličnim spoštovanjem
JUR. CURIČ & ALEX. IVČEC
623 So. Throop St., Chicago.
Podpisani nazaanjam Hrvatom in Slovencem v Chicagi in okolici, ra točim najboljša raznovrstna vdna po primirni ceni.
Pridite, pripeljite znance in ijatelje, da se prepričate, ip Z vsem spoštovanjem
Slavoljub Štajdohar, 316 W. 18th St. Chicago,
ROJAKI SLOVENCI!
Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar ip kolikor mu dra^o. Neovrgljiva resnica pa je, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki, v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse tajne spolne bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisemc in slik, s katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo:
Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah
Marija Dolenc
Trnje, Gorenjsko, Kranjsko
Cenjeni Collins Medical Institute 1
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivŠi Vašo Željo Vam pošilam mojo sliko in se zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne bodem nikdar več.
Se vam Se enkrat zahvaljujem in vsakemil Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja.
Maria Dolenc
Ozdravljen bolečin v rebrih, slabega teka in slabosti celega telesa
Nikolaj Vučekovič
Danilov grad
Motenegro
Ozdravljen od dolgotrajnega reumatizma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196, Tercio, Colo.
Ozdravljen bolezni na očeh
John Polanc
Box 151 Rock Springs, Wyo.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, najzanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti, ločno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov.
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
140 We^t 34tli St.,
ew York, TV. Y.
POZOR! SLOVENCI! POZORi SALOON
z modernim kegljiščem
Sveže pivo v sodčkih ia buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna iti izborila.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
zdravnik za notranje bolezni In ranocelnlk.
Zdravnika preitkava brezplačno—plačati J* le zdravila. 647 Ifl 649 Blue l»lafld Ave., Chlcuo
Uradne ure: Od 1 do 8 nnrn.'. Od7 do9 zvečer. l*?en CbicaK« *We*l bolniki naj pl*elo »loven«
Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu jemo raznovrstne
UMI®-
po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi mamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem
j. j. U~voflj±IZ: A; go.
598-600 Blue Island Ave	Chicago.
Jože Sabath
advokat In pravni zastopnik v kazenskih In civilnih zadevah.
Pišite slovenskil 1628 1638 Unity Building 79 Dearborn St., Chicago, 111
Res. 5155 Prairie Ave< Phone Drexel 7271.
Košiček Bratje
SALOON!
Dobro pivo,wiskey, likere, vino, izvrstne smodke in prigrizek.
Oglasite se na Centri I