Kmetijske zadrage in promet s kmetijskimi pridelki
V SENTI: večji promet z manjšim odkupnim aparatom
Spiošne kmetijske radruge v Senti ie na prvi pogled napra-irijo vtis dabro onganiairanih gospodarskih enot, pri katerih je zastopana zelo raznolika sktivnost. ZaJdjučni računi za leto 1955 kažejo, da se je v tem letu ukvarJato 8 zadrug od sk-uprvo 10 g kmetijsko protzvod-njo   na   svojih   •konomijah.
Bruto produkt v vredposti 56.1 nulijosoa dunarjev, kl je bil ustvarjen na teh ekonamijah, ne smecno podcenjevati, ker k«i-že, da lah,ko zadruge prav uspešno orgaamdrajo in pospe-Sujejo kmetijsko proizvodnjo. To toliko bolj, če upoštevamo, da. so Stirt izmed teh zadrug ustvarile v sv-oji proizvodnii na ekonomijah približno dva mili-Jona dinarjev dabifcka. Druge zadruge so res utppele afcoraj dvakral večjo izgubo na svojih prodzvodnih eikonomijah, ven-dar pa to saroo kaie, da ftjiho-va proizvodm>a nl bila dobro organizij-ana.
Razen a kmetijsko proizvod-njo so se zadruge sorazmerno uspešno ukvarjale s prometom s kmetijskimi pridelki in drugo tngoviioo (pre^dvsem s pofcro*-nim blagom za potrebe vasi) in obrtjo, medtem ko se je manjše Steviio zadrug razen tega ukvar-jaSo budi t gostinstvom in In-dustnjsko predelavo kmetijskih prtdelkov.
Promet s kmetijskimi. pridelki
Od 18.5 milijona dinarjev rtcupno ustvarjemega dofoioka v vseh zad-ruga-h Sente je bilo več kakor 50 odstotkov, ali bolj totno 5J milijona dlnarjev, ustvarjeno v promeiu s kme-ti>i»kimi poiideiUoi. Z* sara ta podatek kaže, da je irn^I pro-met s kmetijskjmi pridelkj la-ni odločilen vpliv na poslova-nje posaraernih zadrug. Kar se tiče drug-ih zadrug so podatki nekoliko drugačnl, vendar ne spreminJajo sploSne pod>be o mestu. ki ga ima proirfiet s kmetijskimi pridelk; v sploini poslovni aktivnosti zadrug. Ta-ko so samo tri, sicer največje toi najtoolj bogate zadruge v okraju. utrpele v prometu s kmetijskimi pridelki lani 16.5 milijona dinarjev izgube, med-tem ko znaša izguba pri poslo-vanju vseh zadrug 28 milijo-nov dinariev. Res je. da sta pri ustvaritvi skupne izgube sode-lovali samo dve največjj za-drugi okraja, medtem ko so druge končale posiovno leto s pozitivnim   saldom.
ZnačiLno je. da je izguba v prometu s kinetiiskimi pridelki nastala predvsem v eni zadrugi, ker je zadmga »Senta« imela na tem področju 14.5 milijona dinarjev izgube. To veliko iz-gu.bo bi bilo težko braniti prec resno oceno poslovanja v lan-ekem letu, ker je posledica efeperimentalnega organuira-nja lastne prodajne mreže v ve*Kh mestih. Preostali del iz. gube je bolj posledica skrbnt opravljenega sestavljanja za-klju-fnega računa in pretress postovanja zadi-uge v prejžnjih letih kakor pos:edica nerenta-bilnega    poslovanja    y  laxu»kem
letu. Gre namrei za to, da so zadruge, ki so lani zabeležile izgubo v svojem poslovanju, to postavko izpopolnile predvsem 2 podatki o slabem gospodarje-nju v prej&njib. ]etih, ki v predhodnih eaJdjučnih računLh niso bili ugotovljeni.
Drugače pa so danes v Senti vsi pogoji, da zadruge uspešno organizirajo piromet s ktnetij-skimi pridelki. Ob koncu lan-skega leta je bilo razformirano odkupno podjetje Okrajne kme-tijske zveze, tako da So hkrati e prenehaniem dela odkupnih postaj na okrajmem teritoriju, ostale zadruge edine točke, pre-ko katerih se opravlja promet s kmetijskimi pridelki. Zaradi takega položaja ra6umajo, da bodo zadruge d© konca leta ustvarile promet s kmetijskirnl prideMri,   ki  bo  vreden  2.5  mi-
lijarde dinarjev. Ta pričakova-nja so, kakor kaže, realna, ker so zadruge do srede junija ustvarile 500 milijonov dinarjev prooieta, ali nekaj več kakor vbo   lansko  sezono.
V OkraJnl kcnetijski zvezi mlslijo, da nl nerealno priča-kovati, da bodo zadruge uspe-šn-o opravile odkup kmetijskih tržnih presežkov, ki se bodo tetos pojavili, ker razpolagajo s potrebnimi skladiščnirai pro-stori tn prevoznimi sredstvi. Stevilo osebja, k; je zaposleno v odkupnem aparatu zadrug, je manjše od žtevila delavcev in uslužbencev, ki so delali pri stajih odkupnih podjetjih. To nih prednosti odkupovanja po zadrugah, ker j-e znatno zmanj-šan aparat, ki sodeluje v odku-pu. Razen zadrug, ki so lani sodelovale   pri   odkupu   kmetij-
skih pridelkov, je d&laJj v 43 bencev, medtem ko so ietos za-druge prevzele ves promet, za-poslujejo  pa  le  147  oseb.
Poslovne zveze in nopre-dek poslovanjo
Ceprav v okraju se niso spre-jeli dokoninega stališča, vea-dar lahko zanesljivo trdimo, da bodo zadružne organizacije Sen-te sprejele organiziranje po-slovnih zvez kot eno izmed ne-posrednih nalog. V zadrugah prav tako pričakujejo, da bo organiziranje poslovnih zvez prispevalo k napredku poslova-nja in organizacijskj krepitvi zadrug. Za začetek bosta orga-nizirani samo dve poslovnl zve-zi. V eni izmed nJih bodo za-jete poljedelske kulture oziro-ma proizvodnja pšenice, ko-noplje, tobaka, paprike in se-menske službe, ker mislijo, da •imogljivosti zadrug nudijo pri teh kulturah največ pogojev za uspeSno poslovanje. Kar se tiie druge poslovne zveze, ki bo ob-segala opravljanje uslužnostnih del  (mehaniina,  kemična  sred-
stva in remont), mLslijo, da a» zadruge to podro-čje poslovanj* že tolUco razvile, da se bo s orgajiizacijo posslovno zv«ze ustanovil zelo pomemben ma-> terialni činitelj v okrajneoi kmetijstvu.
Razen prometa in organizira— nja poslovnih zvez, so v Sentl aktualni tudi raBgovori o raz-delitvi ristoma zadružnikom ia o uvajanju poslovanja po od-prtem računu. hani sta sanut dve zadrugj razdelill svojim 61anom del ustvarjenega do-hodka. Kakor pravijo v Okrajnt kmetijski zvezi, je to ena izmecl Sibkih točk poslovne politike zadrug, ki bo verjetno letos od-pravijena. O poslovanju p» odprtem računu z zadružniki Š« nl bilo sprejeto načedno stall-šie, posamezne zadruge pa nitl ni3O razpravljale o možnostl uporabe takega načina poslova-nJa z zadružnLki, toliko bolj, ker so kmetijski pridelovalci ptt prodaji svojih pridelkov n» podrodju okraja usmerjeni sko-raj izkljoično na kmetijske za* druge.